|
okrévati |
izboljševati si zdravje, pridobivati moč po hujši bolezni:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
okroglíti |
knjiž. delati {bolj} okroglo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
olépšati |
1. narediti kaj {bolj} lepo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
olepšávati |
1. delati kaj {bolj} lepo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
olepševáti |
1. delati kaj {bolj} lepo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
olúžiti |
1. les. z lužilom povzročiti v lesu spremembo naravnega barvnega tona in bolj vidno strukturo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
oneída |
agr. boljši krompir domače sorte z belim mesom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
onomatopéja |
lit. posnemanje naravnih glasov z namenom doseči poseben slušni vtis, bolj živo predstavo; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
onomatopoíja |
lit. posnemanje naravnih glasov z namenom doseči poseben slušni vtis, bolj živo predstavo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opást |
alp. plast nametanega snega, ki z bolj položnega dela grebena ali slemena sega nad nasprotno pobočje ali steno:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oplemenítiti |
1. narediti kaj bolj plemenito, dobro:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
optimálen |
ki je glede na dane možnosti najugodnejši, najboljši:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
optimálnost |
stanje, ki je glede na dane možnosti najugodnejše, najboljše:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
optimíst |
kdor vidi vse v življenju boljše, kot je:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
optimístičen |
ki vidi vse v življenju boljše, kot je:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
óptimum |
stanje, ki je glede na dane možnosti najugodnejše, najboljše:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
osimboliti |
dov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
oslájati |
knjiž., redko delati kaj bolj prijetno, bolj srečno; sladiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ostríti |
1. delati kaj {bolj} ostro:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
osuševáti |
z odstranjevanjem vode, vlage delati bolj suho:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
osušíti |
1. z odstranitvijo vode, vlage narediti bolj suho:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
osveževáti |
1. povzročati, da postane kaj bolj sveže, čisto:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
osvežíti |
1. povzročiti, da postane kaj bolj sveže, čisto:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
oteževáti |
delati kaj bolj naporno, težavno:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
otežíti |
1. narediti kaj bolj naporno, težavno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ozádje |
1. zadnji, najbolj oddaljeni, končni del česa:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
óžiti |
delati kaj {bolj} ozko, zoževati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pásónce |
astr. eno od dveh najbolj svetlih mest na sončnem haloju, desno oziroma levo od Sonca; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pêči |
1. delati hrano {bolj} užitno z delovanjem vročega zraka, vroče maščobe:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pikírati |
1. agr., vrtn. presajati sejance, da se bolje okoreninijo in okrepijo:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pínca |
gastr. hlebčku podobno primorsko pecivo iz boljšega kvašenega testa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pincírati |
vrtn. odstranjevati zelnatim rastlinam vršičke, da bolje cvetijo ali rodijo, vršičkati:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
plavílo |
nekdaj sredstvo, ki naredi bele tkanine bolj bele:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
plitvíti |
knjiž. delati {bolj} plitvo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
poblížje |
knjiž. 1. bolj od blizu:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
pobóljšanec |
-nca; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
pobóljšanje |
glagolnik od poboljšati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
pobóljšanka |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
pobóljšanost |
-i; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
pobóljšar |
-ja; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
pobóljšati |
1. povzročiti, da kdo pridobi boljše lastnosti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
poboljšáva |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
poboljšávati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
pobóljšek |
1. star. priboljšek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
poboljševálec |
kdor poboljšuje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
poboljševálen |
nanašajoč se na poboljševanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
poboljševalka |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
poboljševálnica |
jur., do 1930 zavod za mladoletne prestopnike:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
poboljševálniški |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
poboljševálnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
poboljševálski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
poboljševánje |
glagolnik od poboljševati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
poboljševáti |
1. povzročati, da kdo pridobiva boljše lastnosti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
poboljševíčiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
poboljševík |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
poboljševíkati |
-am; dov., vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
poboljšljív |
ki se da poboljšati:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
1 33 133 233 333 433 533 633 733 833 
