|
|
povezave:
|
|
ugonobíti |
knjiž. uničiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
ugrabítev |
glagolnik od ugrabiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
ugrabíti |
1. s silo, z zvijačo vzeti komu prostost, navadno zaradi odkupnine, maščevanja, protesta:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
ulenôbiti se |
-im se; dov., vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
unêsti se |
ekspr. 1. izgubiti prvotno moč, vnemo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
upásti |
1. dobiti nižjo gladino:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
úpati |
1. biti v duševnem stanju, ko se vidi možnost za rešitev iz težkega položaja:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
upodobítev |
1. glagolnik od upodobiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
upodóbiti |
1. predstaviti, izraziti kaj z likovnimi, grafičnimi sredstvi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
upodobljív |
ki se da upodobiti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uporába |
glagolnik od uporabljati ali uporabiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uporáben |
1. ki se da koristno uporabiti, porabiti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
uporabíti |
1. narediti, da kaj opravi določeno delo, nalogo in s tem zadovolji potrebe koga:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
uporabljív |
ki se da koristno uporabiti, porabiti; uporaben:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
upotrébiti |
zastar. uporabiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
upraviteljeváti |
knjiž. biti upravitelj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
urájmati |
nižje pog. slučajno kje dobiti, najti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
urednikováti |
knjiž. biti urednik, delati kot urednik:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
uslúžbiti se |
knjiž. zaposliti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
usnubíti |
usnúbim; dov., vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
usposobítev |
glagolnik od usposobiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
usposóbiti |
1. narediti, da je kdo sposoben opravljati določeno delo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
usposóbljenje |
glagolnik od usposobiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
usráti se |
vulg. iztrebiti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
ušibíti se |
upogniti se, ukriviti se zaradi teže bremena:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
utegôbiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
utéha |
kar deluje, vpliva na koga tako, da preneha biti žalosten, nesrečen, vznemirjen:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
utêpsti |
star. stolči, zbiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
utešíti |
1. s svojim delovanjem, vplivom doseči, da kdo preneha biti žalosten, nesrečen, vznemirjen:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
utíhati |
knjiž. 1. prenehavati biti slišen:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
utíhniti |
1. prenehati biti slišen:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
utihováti |
knjiž. 1. prenehavati biti slišen:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
utrpéti |
1. oddati, izgubiti kaj od svojega brez večjih negativnih posledic:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
užlébiti |
1. narediti žleb, žlebove v kaj, na kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
vabíti |
1. izražati, sporočati komu željo; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
vábljenje |
glagolnik od vabiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vahabít |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
vahabitízem |
-zma; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
valát |
igr. igra pri taroku, pri kateri je treba dobiti vse vzetke:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
várčen |
ki si prizadeva porabiti čim manj; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
varčeváti |
prizadevati si porabiti čim manj; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
variírati |
knjiž. 1. biti, pojavljati se v različnih, drugačnih oblikah, ne spreminjajoč pri tem svoje narave, svojega bistva; spreminjati se, biti različen:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vasováti |
v kmečkem okolju biti ponoči na obisku pri dekletu:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
vbíti |
1. redko z udarci narediti, da kaj s koničastim delom pride v kaj in tam ostane; zabiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
vdobíti |
-ím; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
verjéti |
1. biti prepričan, da je povedano, navedeno v skladu z resnico:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
vglobíti se |
knjiž. poglobiti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
viséti |
1. biti oprt, pritrjen na kaj ob zgornjem delu ali nad seboj brez opore na tleh, spodaj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vizualizírati |
knjiž. vizualno predstaviti, upodobiti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vkráju |
star., v zvezi biti vkraju miniti, končati se:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vnóžati se |
nar. vzhodnoštajersko, z dajalnikom ne ljubiti se, ne dati se:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vojáčiti |
knjiž. biti vojak, služiti vojaški rok:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vojakováti |
knjiž. biti vojak:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
vpotrébiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
vprašálnica |
1. besedilo z vprašanji, s katerimi se želi dobiti določene podatke:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vprašálnik |
besedilo z vprašanji, s katerimi se želi dobiti določene podatke:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vratáriti |
knjiž. biti vratar, delati kot vratar:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsák |
I. v pridevniški rabi 1. izraža, da v določeni vrsti bitij, stvari ali pojavov ni bitja, stvari ali pojava, za katerega kaj ne velja:; zaim., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
vsébiti |
knjiž. sprejeti, prevzeti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
vsóbiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 
