|
abrakadábra |
nekdaj magična beseda, zapisana navadno na amuletu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
adjektivizácija |
lingv. proces, v katerem beseda, ki ni pridevnik, pridobi pridevniške lastnosti; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
akritarha |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Akritarha (acritarcs; Acritarchen) so najstarejši znani fosili, za katere smatrajo, da predstavljajo najstarejše evkariontske celice, stare okrog 1,5 miljard let. Večina akritarh (beseda izhaja iz grščine in pomeni "nezanesljivo poreklo") je imelo debelo ovojnico, tvorile so ciste in bile podobne enoceličnim algam, ki so imele sposobnost fotosinteze.
|
|
aliterácija |
lit. ujemanje soglasnikov ali soglasniških skupin v zaporednih besedah, soglasniški stik:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
alkemija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
wiki
Primer:
Stari Egipčani so bili najverjetneje prvo ljudstvo, ki je začelo razvijati znanstvene vede. Zelo uspešni so bili v kemiji - beseda kemija izhaja iz besede alkemija, ki pa je staro ime za Egipt.
|
|
aluviana |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Po mnenju nekaterih gre izvor iskati v besedi ljubljena, drugi spet pravijo, da gre za staro božanstvo Laburus, tretji pa trdijo, da je beseda prišla iz latinskega izraza za reko, ki poplavlja: aluviana, nekateri pa so mnenja, da izhaja iz nemškega Laubach - mlačen tok.
|
|
anagrám |
s prestavitvijo črk nastala nova beseda:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
anemično |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
No, da vse skupaj povem v nekaj besedah - nikjer ni bilo mogoče dobiti informacije, kateri filmi igrajo v drugih kinematografih, parkirati se ni dalo bližje kot 500 metrov (in to ob 20.30) od vaše "čudovite" stavbe, gneča je bila obupna, nihče ni povedal, da se lahko pri vsaki blagajni kupi karto za katerikoli film, vrhunec vašega tehnološko kao naprednega giganta pa je bil, ko so prodajalci kart lepili liste formata A4 na stekla svojih kabinic in na njih kracali podatke, za katere filme so karte razprodane, po zvočnikih pa je nekdo anemično miril vse bolj nezadovoljno množico.
|
|
angažirajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Davidova življenjska pot po nesreči je namreč napeto popotovanje v človeško podzavest, ki jo je režiser predstavil na ustrezen način: s prevzemajočo glasbeno spremljavo, nepredvidljivo in nejasno zgodbo, ki vsebuje tako elemente znanstvene fantastike kot trilerja, angažirajočimi izpusti in besedami ter odprtim koncem.
|
|
anime |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
wiki
Primer:
Beseda anime (ánime), je okrajšava angleške besede ‘animation’, ki se v japonskem jeziku uporablja za risanke. Na Japonskem pod to besedo razumejo vse risanke, tako zahodne, kot tudi tiste narejene doma ali drugod v Aziji. Japonske risanke vedno močneje prodirajo na zahod, kjer so si že v poznih osemdesetih, predvsem v Ameriki, ustvarile precejšnje občinstvo.
|
|
antiojdipski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Z drugimi besedami, Prava frekvenca je čisti anti-Ojdip, antiojdipska nostalgija po idilični, brezkonfliktni utopiji, po moški romanci, po moški potenci, po močni, čvrsti, potentni, transčasovni heteroseksualni koaliciji, po času, ko so bili moški še junaki, ko so bile ženske še v nevarnosti in ko so lahko ženske zaščitili le moški.
|
|
antismog |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Denimo antivirus, obesek iz srebra in zlata, ki naj bi pomagal zdraviti akutne in kronične infekcijske bolezni, odpravljalec bolečin, ki po besedah izumitelja, magistra ljudske medicine, pomaga pri odpravljanju bolečin (in to brez bolečin) antismog (še en obesek), ki deluje hipno, njegov uporabnik pa vdihava čist planinski zrak (poudarek: prepisano iz reklamnega materiala!), omeniti pa kaže vsaj še obesek - zaščito pred vplivi vremenskih sprememb, »zdravi dom« - gumb, ki varuje vsako hišo pred vsemi škodljivimi energijami, in avtostop, gumb, ki ščiti vozilo pred krajo.
|
|
antoním |
lingv. beseda z nasprotnim pomenom v odnosu do druge besede:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
asociacionističen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Potem ni treba, da smo presenečeni, ko nam je edino ideje, ki nam najmanj pripadajo, mogoče ustrezno izraziti v besedah; samo pri njih, kot bomo videli, se lahko uporablja asociacionistična teorija.
|
|
asociogram |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Likovno oblikujejo besede in tematski besedni asociogram ("slikanje z besedami").
|
|
asonánca |
lit. ujemanje samoglasnikov, navadno v zaključnih besedah verzov, samoglasniški stik:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
avgmentatív |
lingv. beseda, ki izraža povečanje; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
avtocenzuriran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ehm, če preberete prvo in zadno črko pa vidite, da je to še ena !avtocenzurirana beseda! ki prikazuje, da Peter res NI preveč zadovoljen.
|
|
batmobil |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nova pravila so naredila iz dirkalnikov batmobile ... Motor pa naj bi bil po besedah glavnega razvijalca med boljšimi v F1 (roko na srce je bil že lansko sezono ravno motor edina svetla točka Toyot).
|
|
baudelaireovski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Je spoznavno-filozofsko-pesniška beseda, homerovsko krilata, ki opaja kot baudelaireovski "zvon".
|
|
|
povezave:
|
|
béseda |
nekdaj družabna prireditev s poučnim ali zabavnim programom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
beséda |
1. jezikovna enota iz glasov za označevanje pojmov:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
islovar
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
besedáč |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
besédar |
star. kdor se ukvarja z raziskovanjem besed; slovničar, jezikoslovec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
besedáriti |
-im; nedov., vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
besédarski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
besédast |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
besedàv |
-áva -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
besedávelj |
slabš., redko gostobeseden, zgovoren človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
besedáveljstvo |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
besedáver |
-vra; m, vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
besedávost |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
besédica |
nav. ekspr. manjšalnica od beseda:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
besedílo |
1. z določenimi besedami izražene misli:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bezjáški |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Izkazalo se je, da je med obravnavanimi sopomenkami največ takih, ki v Registru niso omenjene (očitno so veljale za splošno znane), med besedami iz Registra pa prevladujejo besede iz kranjskega, tj. prvega stolpca, ki predstavljajo iztočnice v tem mednarečnem in dvojezičnem slovarju, v veliki meri so izpričane besede iz slovenskega oz. bezjaškega (=panonskega oz. kajkavskega) in koroškega stolpca, iz hrvaškega pa precej manj.
|
breznaglásnica |
lingv. beseda, ki je brez naglasa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cestohodnik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Idilična cesta mimo Blagoškega jezera (po besedah domačinov se za vlaganje v omenjeno akumulacijo zelo zanima znani smučar Marc Girardelli) je nekaj kilometrov pred ciljem napore najutrujenejših cestohodnikov olajšala kot materina roka hlipajočega dojenčka.
|
|
človekvolk |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Beseda volkodlak (werewolf) je kombinacija starih saksonskih besed "wer", kar pomeni človek in volk "wolf" - človekvolk oz v angleščini manwolf.
|
|
dalmatoromanski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zapis Carso iz dalmatoromanskega govora je iz leta 949, v 12. in 13. stoletju pa se ta beseda pojavlja v raznih pomenskih zvezah.
|
|
deiktik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zastavlja se vprašanje, zakaj se pri kazalnih besedah kot različica deiktikov, ki so tipični za besedilo v okoliščinah izjavljanja, ne omenjajo anaforični znaki, kar večinoma postanejo deiktiki pri besedilnem navezovanju, če se sklicujemo na splošna besediloslovna spoznanja, ki jih povzemajo tudi nekateri slovenisti (prim. O. Kunst Gnamuš, M. Stabej, V. Gorjanc).
|
|
dejáti |
navadno kot deležnik na -l 1. izraziti z besedami, reči:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dekripcija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
islovar
Primer:
Kriptologija je veda o tajnosti, šifriranju, zakrivanju sporočil (kriptografija) in o razkrivanju šifriranih podatkov (kriptoanaliza). Beseda prihaja iz grščine: kryptos logos pomeni skrita beseda. Uporabljata se še pojma enkripcija (šifriranje) in dekripcija.
|
|
deskríptor |
biblio. značilna beseda, ki označuje vsebino kakega dela, članka in omogoča iskanje želene informacije:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
destabiliziranje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Po Boucherjevih besedah sankcije še vedno veljajo za osebe in organizacije, ki so na območju nekdanje Jugoslavije kršile človekove pravice in počele druge nečednosti v smeri destabiliziranja Balkana, kot je na primer nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Miloševič.
|
|
déti |
star. izraziti z besedami; reči, dejati1:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dianabol |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Bionabol, Methandrostenolon, Naposim: V praksi jim pravijo kar dianabol (Cibino staro ime). Gre za eno in isto zadevo, ki jo opišemo z besedama "zajtrk prvakov".
|
|
diskriminabilnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pri enem eksperimentu gre za manipulacijo časovnega prikazovanja besed in barv (npr. barva se pojavi pred besedo), pri drugem eksperimentu gre za manipulacijo oblike besednih dražljajev (npr. pikazane besede so obrnjene navzdol ali pa napisane od zadaj naprej), pri tretjem eksperimentu pa gre za preverjanje vpliva osnovne diskriminabilnosti (razločnosti) med besedami in med barvami.
|
|
dogajalnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nekateri napadajo ad personam, ko gre za dogajalnost, kakor so jo vzpostavili sicer samo v besedah... in nekako v Vidmarjevi vili, Večna pot 5, Ljubljana, na skoro intimno samosvojem "sestanku", čeprav ne v času, kot so datirali šele po vojni dan ustanovitve protiimperialistične organizacije.
|
|
določílnica |
lingv. določilna beseda; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
donžon |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
donžon - Franc. donjon, francoskoromanska oblika stolpastega gradu, namenjenega obrambi in prebivanju. Beseda izvira iz vulgarne latinščine: domination = nadvlada.
|
|
dotakniti |
dov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vržena v svet je beseda mrtva, ko pa se je samo dotakneš, ali se te ona dotakne z duhom, je kot živa in deluje in usmerja.
|
|
dvatisočprvi |
štev., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Utemeljim: Ker sem od 16. januarja 2001 (z besedami šestnajstega januarja dvatisočprvega) na spletišču za družabno omreženje s domeno kupid.com z nickom Quentin (pred tem sem imel nek drugi nick) in ker sem imel dvakrat "prekinitev prisotnosti", enkrat v dolžini 1 (enega) leta, drugič pa v dolžini enega leta pa pol, obakrat zaradi udeležbe v resni zvezi, "potem" pa sem se vedno vrnil...
|
|
dvoikten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Verz »in zarje ne oznanja« je mogoče brati na dva načina: tako kot zgoraj ali pa s sinicezo med zadnjima besedama; v tem primeru je verz dvoiktni: »in zarje ne_oznanja«.
|
|
dvonaglasnica |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Po SSKJ ima prva beseda dva naglasa: nezamúdna (čas nezamudno beži), vendar bomo glede na valujoč ritem celotne pesmi prvi naglas rekli manj izrazito kot drugega --- kar nasploh večkrat velja za dvonaglasnice.
|
|
dvózlóžnica |
lingv. dvozložna beseda:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enakozvóčnica |
lingv. beseda, ki ima enako zvočno ali pisno podobo kot druga beseda, a drugačen pomen; homonim; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enklítika |
lingv. breznaglasna beseda, ki se opira na naglašeno besedo pred seboj, naslonka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ênozlóžnica |
lingv. enozložna beseda:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
epíteton |
lit. atributivna beseda ali besedna zveza, ki natančneje določa samostalnik, pridevek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
étimon |
lingv. najstarejša besedna oblika, iz katere se lahko izvaja kaka beseda; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
evfemízem |
lingv. beseda, pomen ali zveza, s katero se izognemo neprijetnemu, včasih tudi neprimernemu izrazu; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
formulírati |
z besedami izraziti kaj:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
glágol |
lingv. pregibna beseda, ki lahko izraža dogajanje v času, naklonu in načinu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
|
povezave:
|
|
gostobesédar |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
gostobeséden |
ki {rad} z mnogo besedami, obširno govori, pripoveduje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
héjslovánstvo |
slabš., nekdaj pretirano navdušenje za slovanstvo, ki se kaže zlasti v besedah, govorjenju:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hiperním |
lingv. beseda v odnosu do besede, katero pojmovno, pomensko vsebuje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
hipokorístikon |
lingv. ljubkovalno ime, ljubkovalna beseda:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
hiponím |
lingv. beseda v odnosu do besede, katera jo pojmovno, pomensko vsebuje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
homoním |
lingv. beseda, ki ima enako zvočno ali pisno podobo kot druga beseda, a drugačen pomen, enakozvočnica; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
imé |
1. beseda, več besed, ki se uporabljajo za razlikovanje, določevanje; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
ìndeklinábile |
lingv. nesklonljiva, nepregibna beseda; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
invektíva |
knjiž. žaljiva beseda, žaljiv sestavek:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ironíja |
1. izražanje negativnega, odklonilnega odnosa do česa, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami; posmehovanje, posmeh:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| |
