|
dvójničen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Na pravi vir tega nenavadnega izraza pa še vedno kaže dvojnična izgovarjava samoglasnika e (kakor v besedi jebenti - gl. SSKJ), saj ni nujno ozek kot v besedi "bel" (kjer bi ga lahko opremili z ostrivcem), temveč lahko tudi širok in bi ga označili s strešico.
|
dvoleksemski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Z dvoleksemskimi in z vezalnim veznikom povezanimi parafrazami je skušal Trubar verodostojno podati široko pomensko polje hebrejske besede.
|
|
dvomišljenje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kajti z rabo te besede človek priznava, da spletkari s stvarnostjo; s svežim aktom dvomišljenja človek to vednost briše; in tako dalje v nedogled, z lažjo vedno en skok pred resnico.
|
|
dvonaglasnica |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Po SSKJ ima prva beseda dva naglasa: nezamúdna (čas nezamudno beži), vendar bomo glede na valujoč ritem celotne pesmi prvi naglas rekli manj izrazito kot drugega --- kar nasploh večkrat velja za dvonaglasnice.
|
|
dvópíčje |
lingv. ločilo, ki uvaja naštevanje, razlaganje, dobesedno navajanje; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvopoveden |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ob zgledu pišejo kratka, eno-/dvopovedna zasebna besedila, s katerimi nagovorijo naslovnika ali se odzovejo na besedila drugega.
|
|
dvosestavinski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Osebek povedi je dvosestavinski oziroma dvočlenski, pri čemer je treba opozoriti tudi na Kersnikov stilizem --- pozaimljeno ponovitev besede starost z vlogo prislovnega določila časa (z njim).
|
|
dvosklonskovezaven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Razčlemba gradiva je potekala, da se izognemo nepreglednosti zaradi obsežnosti in zapletenosti vzporejanja zgledov iz štirih besedil, po klasični hierarhični razdelitvi: po posameznih predlogih znotraj dveh skupin pravih in nepravih predlogov, in sicer glede na sklonskovezavno zaporedje (od rodilnika do orodnika), od enosklonsko- do dvosklonskovezavnih in trosklonskovezavnega za).
|
|
dvózlóžnica |
lingv. dvozložna beseda:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
džipovski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če bi se vam mogoče zaželelo polemiziranja, na njega ne bom odgovarjal saj nisem zdravnik, zato se obrnite raje na svojega osebnega zdravnika, in z njim spregovorite par besed o koristnosti džipovskega in klasičnega planinstva.
|
|
džjotiš |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Džjotiš je modrost starodavnih vedskih modrecev, ki so pred več tisoč leti na obalah kasneje presahle reke Sarasvati odkril, kako se človekovo življenje povezuje z ritmi narave in gibanjem nebesnih teles.
|
|
efemeríde |
astr. periodična publikacija s podatki o legah nebesnih teles:; ž mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
eksegéza |
knjiž. besedna ali stvarna razlaga kakega teksta, zlasti svetega pisma:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
elizíja |
lingv. opustitev končnega {besednega} samoglasnika pred besedo, ki se začenja s samoglasnikom; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
emendácija |
lit. izboljšava, poprava nejasnega ali pokvarjenega dela besedila:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
emerzíja |
astr. konec zakritja nebesnega telesa z drugim nebesnim telesom ali z njegovo senco; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enakozvóčnica |
lingv. beseda, ki ima enako zvočno ali pisno podobo kot druga beseda, a drugačen pomen; homonim; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enklítika |
lingv. breznaglasna beseda, ki se opira na naglašeno besedo pred seboj, naslonka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enklíza |
lingv. besedna breznaglasnost ali nenaglašenost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
ênobeséden |
ki obstoji iz ene besede:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
ênobesédnica |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
ênozlóžnica |
lingv. enozložna beseda:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
epífora |
lit. ponovitev iste besede ali besedne skupine na koncu zaporednih stavkov ali verzov; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
epitáf |
knjiž. besedilo mrtvemu na nagrobniku; nagrobni napis:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
epíteton |
lit. atributivna beseda ali besedna zveza, ki natančneje določa samostalnik, pridevek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eternít |
zmes cementa in azbesta za izdelavo trdnih plošč, cevi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
etimologíja |
lingv. veda o zgodovini besed, posebno njihovega izvora in pomena:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
etimologizírati |
lingv. iskati etimologijo besede:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
étimon |
lingv. najstarejša besedna oblika, iz katere se lahko izvaja kaka beseda; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
evfemízem |
lingv. beseda, pomen ali zveza, s katero se izognemo neprijetnemu, včasih tudi neprimernemu izrazu; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
evrobesednjak |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
fêroazbést |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
fígamóž |
pog., ekspr. kdor ne drži dane besede, obljube:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
firmamènt |
raba peša nebo, nebesni obok:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
formánt |
lingv. oblikoslovna prvina, ki iz podstave tvori besedo ali obliko, obrazilo; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
formulácija |
besedna oblika izrazitve česa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
formulírati |
z besedami izraziti kaj:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fótoromán |
roman manjše umetniške vrednosti, katerega dogajanje prikazujejo fotografije s kratkim besedilom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fótotelegrám |
ptt fotografski posnetek na elektromagnetni način posredovane fotografije, besedila; telefoto:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
francozováti |
star. vpletati v svoj jezik besede ali značilnosti francoskega jezika:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fráza |
1. besedna zveza, ki zaradi pogostne, nepristne rabe izgubi svojo vsebinsko vrednost, puhlica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
frazeologém |
lingv. stalna besedna zveza, katere pomen je popolnoma ali delno predvidljiv ali ni predvidljiv iz pomena besed, ki jo sestavljajo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fúror |
knjiž. besnenje, divjanje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
geminácija |
lingv., lit. zaporedna ponovitev glasov, zlogov ali besed, podvojitev; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gêsljenje |
lingv. določanje besednih enot za gesla ali podgesla v slovarju, enciklopediji:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
geslóvnik |
lingv. abecedni seznam besednih enot, določenih za gesla ali podgesla v slovarju, enciklopediji:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
gladkobesédnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
glágol |
lingv. pregibna beseda, ki lahko izraža dogajanje v času, naklonu in načinu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
|
povezave:
|
|
glasbenobeseden |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
glaskoválen |
šol., v zvezi glaskovalna metoda metoda pri pouku branja, po kateri se najprej berejo posamezni glasovi, nato pa vežejo v besedo; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
glaskováti |
šol. brati nevezano posamezne glasove v besedi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
glasóvnobeséden |
-dna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
glosár |
1. seznam manj znanih, tujih besed, dodan tekstu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
gostobesédar |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
gostobeséden |
ki {rad} z mnogo besedami, obširno govori, pripoveduje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
gostobesedíčenje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
gostobesedíčiti |
-im; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
gostobeséditi |
knjiž. gostobesedno govoriti, pripovedovati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| |
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 
