zavihtéti |
1. držeč v roki premakniti kaj v velikem loku:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavihtévati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
|
zavihtíti |
star. zavihteti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavihtív |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zavihtljáj |
-a; m, vir: B; povezave:
|
zavijáč |
zool. 1. nav. mn. nočni metulji z rombastimi sprednjimi in trikotnimi zadnjimi krili, Tortricidae:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavijáča |
1. etn. žensko pokrivalo zlasti gorenjske ljudske noše s širšim vezenim ali brokatnim robom nad čelom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavijáčen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
zavijáčiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zavijáčka |
etn. žensko pokrivalo zlasti gorenjske ljudske noše s širšim vezenim ali brokatnim robom nad čelom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavijálec |
delavec, ki kaj zavija:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavijálen |
nanašajoč se na zavijanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavijálka |
delavka, ki kaj zavija:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavijálnica |
prostor za zavijanje česa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavijálnik |
-a; m, vir: B; povezave:
|
zavijálo |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zavíjanje |
glagolnik od zavijati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavíjarstvo |
-a; s, vir: B; povezave:
|
zavíjati |
1. spreminjati smer svojega; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavijávati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zavijúganost |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
zavijúgati |
vijugasto iti, se premakniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavíkati |
1. oglasiti se z visokim glasom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavíkniti |
1. ekspr. vzklikniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavilski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
zaviménjati |
-am; dov., vir: B; povezave:
|
zavínek |
star. ovinek, zavoj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavíniti |
-im; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
zavínkast |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
zavínkati |
-am; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
zavínkoma |
prisl., vir: B; povezave:
|
zavíra |
star. ovira:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaviráč |
delavec, ki zavira železniško vozilo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaviráča |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zaviráčev |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
zaviráj |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zavirálec |
kdor kaj zavira:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavirálen |
nanašajoč se na zaviranje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavirálka |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zavirálnica |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
zavirálnik |
žel. naprava na vlečnem vozilu za zaviranje vlaka:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavirálnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zavirálo |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zaviralski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
zavíranje |
glagolnik od zavirati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaviráški |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
zavirátelj |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
zavírati |
1. prizadevati si z zavoro povzročiti, da se vozilo, kolo premika počasneje ali da se ustavi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavírati |
redko začenjati vreti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavíren |
-rna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
zavíriti |
-im; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
zavírnica |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
zavísen |
zastar. odvisen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaviséti |
redko povesiti se, omahniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaviséti |
nav. 3. os., knjiž., v zvezi z od biti odvisen:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavísnost |
zastar. odvisnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavísnosten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
|
zavíst |
občutek velikega nezadovoljstva, da kdo ima, je deležen česa, kar si osebek želi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavísten |
ki komu zavida:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavístje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
zavistljív |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
zavístnež |
ekspr. zavisten človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavistnežev |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
zavístnica |
ekspr. zavistna ženska:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavístnik |
knjiž. zavisten človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavístnost |
lastnost, značilnost zavistnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavišnjéti |
-ím; dov., vir: B; povezave:
|
zavit |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
zavítar |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
zavítek |
1. določena večja količina navadno istovrstnih predmetov v ovoju, škatli:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavítež |
-a; m, vir: B; povezave:
|
zavíti |
1. spremeniti smer svojega; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavítica |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
zavitína |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zavítje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zavitljáj |
-a; m, vir: B; povezave:
|
zavítnica |
zool. spiralna guba v črevesu obloustk in nekaterih rib, ki povečuje prebavno površino; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavítnik |
-a; m, vir: B; povezave:
|
zavitnjáča |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
zavítost |
lastnost, značilnost zavitega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavižanski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
zavížati |
1. star. zapeti, zaigrati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
závka |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zavkóm |
-a; m, vir: B; povezave:
|
zavkómec |
-mca; m, vir: B; povezave:
|
zavkràj |
prisl., vir: B; povezave:
|
zavláčati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
|
zavlačeválec |
-lca; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zavlačeválen |
nanašajoč se na zavlačevanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavlačevalski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
zavlačevalsko |
prisl., vir: N; povezave:
nova beseda
|
zavlačeválstvo |
-a; s, vir: B; povezave:
|
zavlačevan |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
zavlačevánje |
glagolnik od zavlačevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavlačeváti |
1. delati, povzročati, da traja kaj dalj časa, kot se predvideva, pričakuje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavlačíti |
1. nar. zabranati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavlačúgati |
slabš. zapraviti z vlačuganjem:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavlačujoč |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
zavláda |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zavládanje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|