dorečênost |
-i; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Vendar danes novi elektronski mediji omogočajo tudi druge oblike dela, ki povečujejo učinkovitost, hitrost in dorečenost.
dorêči |
izreči, povedati do konca:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dorečitev |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
doredčevanje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zaradi različne strukture in velikosti posestev je potrebno takoj po končanem obiranju jabolk že narediti načrt rezi, ki je zelo odvisen od izvajanja rezi preteklih let in tudi količine jabolk na drevo (oveska) in zgodnjega kemičnega redčenja cvetov in plodičev ter kasnejšega ročnega doredčevanja, če je ovesek še vedno prevelik.
|
doredčevati |
nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Primeren čas za rabo pripravkov vseh treh skupin je v večini nasadov potekel že prejšnji teden, zato bomo manj uspešno kemično poredčene nasade jablan morali naknadno ročno doredčevati v naslednjih tednih.
|
doredíti |
zrediti do konca:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dòrefórmen |
-mna -o; prid., vir: B; povezave:
|
doregistracija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Iz okrožnice je mogoč zaključek, da doregistracija zavezanca (razširitev na vgradnjo stavbnega pohištva) ne zadostuje za uporabo nižje stopnje.
|
doregistracijski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
doregistrirati |
dov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
dorek |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
dorekanje |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
dorekátelj |
-a; m, vir: B; povezave:
|
dorekati |
nedov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
dorepen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Med obema vrtincema leži pas dlake z dorepno in doglavno smerjo.
|
dòrevolucíjski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
dorezoválec |
-lca; m, vir: B; povezave:
|
dorezoválnik |
-a; m, vir: B; povezave:
|
dórgemski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
dóri |
-ja; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
doriangrayevski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
doríbati |
-am; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
doríbiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
doríbljenje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
dorída |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
doríden |
-dna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
dórijevec |
-vca; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
dórika |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
dòrímski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
doríniti |
-em; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
dorisan |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
dorisanka |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
|
dorísati |
-ríšem; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Najprej narišimo nekaj grafov interaktivno: odvisnost časa od zaporedne številke meritve za prvo meritev, dorišimo na isti graf podobno odvisnost za drugo meritev ...
dorisávanje |
končno oblikovanje, izpopolnjevanje risbe:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dorisovanje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Bolj malo je risanja (več dorisovanja in popravljanja)... ...v bistvu gre bolj za fotomontažo...začel sem pa za navadnim človeškim obrazom....
|
dorisováti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
doríti |
-rijem; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
doriváč |
-a; m, vir: B; povezave:
|
dórkinka |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
dormanca |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ko ti pogoji, posamično ali v spregi, niso več zagotovljeni, mikrobi ali propadejo ali jih izkoristijo drugi ali pa obmirujejo (dormanca).
|
dormanten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Spore lahko ostanejo v mirujočem (dormantnem) stanju leta in tako omogočajo tem mikrobom preživetje neugodnih pogojev.
|
dormantnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Sušenje s toplim zrakom je lahko tudi vzrok dormantnosti semena.
|
dormitóren |
-rna -o; prid., vir: B; povezave:
|
dormitórij |
spalnica v samostanih ali cerkvenih vzgojnih zavodih; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dórnaski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
dornavski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
dornaza |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
mednarodno nelastniško ime zdravila: dornaza alfa
|
dórnberšca |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
dornberški |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
dorniêr |
-a tudi -ja; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
doróčen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
dorodíti |
-ím; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
dorogovíliti |
-im; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
dorojíti |
končati rojenje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dorómati |
ekspr. dopotovati, prispeti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dorónikum |
-a; m, vir: B; povezave:
|
dorotéjski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
dorožnik |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
dorsalen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
KLJUČNE BESEDE: Dorsalna in ventralna pot, diferenciran vpliv iluzije na zaznavanje in akcijo.
|
dórsetovec |
-vca; m, vir: B; povezave:
|
dorsétta |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
dórski |
nanašajoč se na Dorce:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dórsomediálen |
-lna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
dorsoparietalen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
dorsténija |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
dórš |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
dórščina |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
dóršev |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
dórtmundski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
dórts |
-a; m, vir: B; povezave:
|
dorzál |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
dorzálen |
knjiž. nanašajoč se na hrbet; hrbten:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dorzifleksija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V ta namen je treba doseči vsaj nekaj stopinj dorzifleksije stopala pri iztegnjenem in pri pokrčenem kolenu ter ustrezno moč plantarnih fleksorjev.
|
dorziflektirati |
dov. in nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Stopalo je bilo v celoti nekoliko oteklo, zlasti v višini metatarzalnih sklepov, stopalo je bilo hladnejše od zdravega, podplat je bil izrazito palpatorno boleč, pulzi so bili dobro tipljivi, aktivno ni mogla dorziflektirati stopala.
|
dórziventrálen |
anat., biol. ki poteka v smeri od hrbta proti trebuhu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | |