urêči |
1. po ljudskem verovanju navadno z besedo, s pogledom povzročiti, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
urèd |
uréda; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
urédba |
1. splošni pravni akt, ki ga izda najvišja izvršna oblast na podlagi ustave ali zakona:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
urédben |
nanašajoč se na uredba 1:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uredbodája |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
uredbodajálec |
-lca; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
uredbodájen |
-jna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
uredbodáven |
-vna -o; prid., vir: B; povezave:
|
uredítelj |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
uredítev |
1. glagolnik od urediti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uredíti |
1. narediti, da pride kaj v določen red:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uredítven |
nanašajoč se na ureditev:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
urédje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
uredljív |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
uredljivost |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
uredníca |
ženska oblika od urednik:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
uredníčin |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
uredník |
kdor dela, naredi, da dobi objavi namenjeno besedilo, gradivo ustrezno obliko, razporeditev:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
uredníkov |
nanašajoč se na urednika:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
urednikovánje |
glagolnik od urednikovati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
urednikováti |
knjiž. biti urednik, delati kot urednik:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uredníški |
nanašajoč se na urednike:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
uredníštvo |
1. opravljanje uredniških del:; s, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
uredosórij |
-a; m, vir: B; povezave:
|
uredospóra |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
uredoválec |
-lca; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
uredovánje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
uredováti |
zastar. urejati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
urefór |
-a; m, vir: B; povezave:
|
uréj |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
uréja |
kem. brezbarvna kristalna snov, ki je v seču; sečnina:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
úreja |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
uréjanje |
glagolnik od urejati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uréjati |
1. delati, da prihaja kaj v določen red:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
urejen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
urejênec |
-nca; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
urejenež |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
urejênje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
urejênost |
lastnost, značilnost urejenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
urejênosten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
urejeváč |
-a; m, vir: B; povezave:
|
urejeválec |
1. kdor kaj ureja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
urejeválen |
nanašajoč se na urejevanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
urejeválka |
ženska oblika od urejevalec:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
urejeválnik |
elektr. računalniški program za postavljanje, oblikovanje in popravljanje datotek pred njihovo dokončno uporabo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
urejevalniški |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
urejeválski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
urejevánje |
urejanje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
urejeváteljski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
urejeváti |
urejati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
urejítev |
-tve; ž, vir: B; povezave:
|
uréjski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
urejvalnik |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
urèk |
uréka; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
urékanje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
urékati |
1. po ljudskem verovanju navadno z besedo, s pogledom povzročati, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
urekoválnica |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
urémičen |
nanašajoč se na uremijo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
urémičnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
uremíja |
med., vet. zastrupitev krvi s sečem, sečekrvnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
úren |
nanašajoč se na uro:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
úren |
ki zaradi gibčnosti, spretnosti lahko opravi kako pot ali delo v kratkem času:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
urénca |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
urés |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
uresníčanje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
uresníčba |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
|
uresníčenje |
glagolnik od uresničiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uresníčenost |
-i; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
uresničevaje |
prisl., vir: N; povezave:
nova beseda
|
uresničeválec |
kdor kaj uresničuje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uresničeválen |
nanašajoč se na uresničevanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uresničeválka |
ženska oblika od uresničevalec:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uresničeválstvo |
-a; s, vir: B; povezave:
|
uresničevánje |
glagolnik od uresničevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uresničevátelj |
-a; m, vir: B; povezave:
|
uresničeváti |
1. delati, da kaj, kar obstaja v mislih, postaja resničnost:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uresničítelj |
kdor kaj uresniči:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uresničítev |
glagolnik od uresničiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uresníčiti |
1. narediti, da kaj, kar obstaja v mislih, postane resničnost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uresničítven |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
uresničljív |
ki se da uresničiti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uresničljívost |
lastnost, značilnost uresničljivega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
urésniti se |
star. zresniti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
uréšen |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
uretán |
kem. sečnini sorodna spojina, ki se uporablja v farmaciji, kemični industriji:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uretánski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
uréter |
anat. cev, ki odvaja seč iz ledvic v sečni mehur; sečevod:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uréteren |
-rna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
uréterolitiáza |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
urétra |
anat. cevasti del sečil za izločanje seča iz sečnega mehurja; sečnica; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uretrálen |
-lna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
uretrítis |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
úreus |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
urèz |
1. glagolnik od urezati:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uréza |
knjiž. urez, ureznina:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
urézanec |
-nca; m, vir: B; povezave:
|
urézanica |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
urézanje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
urézati |
1. pri rezanju raniti, poškodovati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
urezávanje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|