prikvékati |
-am; dov., vir: B; povezave:
|
priládjanje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
priládjati |
-am; dov., vir: B; povezave:
|
prilagajalen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
prilagajan |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
prilagájanje |
glagolnik od prilagajati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prilagájati |
delati, da kaj dobi potrebne lastnosti, značilnosti glede na lastnosti, značilnosti česa:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prilagálen |
-lna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
priláganje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
prilágati |
1. dajati, polagati k čemu še kaj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prilagodávati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
prilagódba |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
prilagódek |
-dka; m, vir: B; povezave:
|
prilagoden |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
prilagodênje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
prilagodévanje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
|
prilagodévati |
knjiž. prilagajati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prilagodílen |
-lna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
prilagodítelj |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
prilagodítev |
glagolnik od prilagoditi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prilagodíti |
narediti, da kaj dobi potrebne lastnosti, značilnosti glede na lastnosti, značilnosti česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prilagodítven |
nanašajoč se na prilagoditev:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prilagodív |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
prilagodívost |
-i; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
prilagodljív |
1. ki se da prilagoditi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prilagodljívec |
slabš. kdor sprejema in upošteva družbene ali skupinske norme zaradi osebnega udobja, koristi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prilagodljívost |
1. sposobnost za prilagajanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prilagódnik |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
prilagódniški |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
prilagódnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
prilagodovánje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
prilagodováti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
prilagójanje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
prilagójati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
|
prilagojênec |
-nca; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
prilagojênje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
prilagojênost |
lastnost, značilnost prilagojenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prilagojeválen |
nanašajoč se na prilagojevanje, prilagajanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prilagojevalnik |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
prilagojeválski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
prilagojevánje |
prilagajanje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prilagojevátelj |
-a; m, vir: B; povezave:
|
prilagojeváti |
prilagajati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prilájati |
-am; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
prilájnati |
-am; dov., vir: B; povezave:
|
prilakotáti |
-ám; dov., vir: B; povezave:
|
prilamljajoč |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
priláskati |
-am; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
prílast |
agr. zelena krma:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prilástek |
1. lingv. stavčni člen, ki določa odnosnico imenske besedne zveze:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prilastênje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
prilastévati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
|
prilastilen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
prilastítev |
glagolnik od prilastiti si:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prilastiti |
dov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
prilastíti si |
1. narediti kaj za svoje, zlasti neupravičeno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prilastítven |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
prilástkov |
nanašajoč se na prilastek 1:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prilástkoven |
nanašajoč se na prilastek 1:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prilastljív |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
prilastljívost |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
prilastováti si |
zastar. prilaščati si:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prilaščan |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
priláščanje |
glagolnik od prilaščati si:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
priláščati si |
1. delati kaj za svoje, zlasti neupravičeno:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prilaščen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
prilaščeválec |
kdor si kaj prilašča:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prilaščeválen |
nanašajoč se na prilaščanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prilaščeválka |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
prilaščeválski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
prilaščevánje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
prilaščeváti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
prilàz |
-áza; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
prilázen |
-zna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
priláziti |
-im; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
prilebdéti |
-ím; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
priléči |
knjiž. leči h komu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
priléči se |
1. nav. 3. os. povzročiti duševno ali telesno ugodje:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
priledvíčnica |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
prilèg |
strojn. stik med dvema sestavnima deloma stroja, od katerih eden deloma ali v celoti oklepa drugega:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
priléga |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
prilegalen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
priléganje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
prilégati se |
1. pri namestitvi biti v dotiku s čim po vsej površini:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prilégavost |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
prilegováti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
|
prilenáriti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
priléntanje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
priléntati |
-am; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
prilèp |
nav. mn., zool. morske ribe, ki se s priseskom na zgornji strani glave prisesajo na večje ribe, na ladje, Echeneidae:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prilépek |
1. kar se prilepi k čemu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prilépen |
-pna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
prilepetáti |
-ám; dov., vir: B; povezave:
|
prilepítev |
-tve; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
prilepíti |
1. z uporabo lepila pritrditi kako stvar na drugo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prilépka |
1. na eni strani z lepilom premazan papirček za lepljenje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prilépljanje |
glagolnik od prilepljati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prilépljati |
1. z uporabo lepila pritrjevati kako stvar na drugo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prilepljenec |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
prilépljenje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|