opominjálka |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
opomínjanec |
-nca; m, vir: B; povezave:
|
opomínjanje |
glagolnik od opominjati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
opomínjati |
1. izražati nejevoljo, nezadovoljstvo s kom zaradi njegovega negativnega dejanja, ravnanja:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
opominjàv |
-áva -o; prid., vir: B; povezave:
|
opominjeválec |
knjiž. kdor opominja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
opominjeválen |
s katerim se opominja:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
opominjeválka |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
opominjevánje |
zastar. opominjanje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
opominjeváti |
zastar. 1. opominjati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
opomínski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
opómnik |
predmet, stvar, ki koga opozarja na kaj, mu pomaga spomniti se česa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
opómnik |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
opomnilen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
opomnilnik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
|
opomnilno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
|
opómniti |
1. izraziti nejevoljo, nezadovoljstvo s kom zaradi njegovega negativnega dejanja, ravnanja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
opómnja |
zastar. 1. opazka, pripomba:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
opómnjenje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
opómnjica |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
|
opomôči si |
v nedoločniku, sedanjem času in deležniku na -l postati spet sposoben za; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
opomoglost |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
opóna |
knjiž. tapeta, stenska obloga:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
oponašálec |
kdor ravna, govori tako, kot ravna, govori kdo drug:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
oponašálen |
-lna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
oponašálka |
ženska oblika od oponašalec:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
oponašalski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
oponašan |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
oponašani |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
oponášanje |
glagolnik od oponašati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
oponášati |
1. ravnati, govoriti tako, kot ravna, govori kdo drug:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
oponašavec |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
oponašávski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
oponaševálec |
-lca; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
oponaševálnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
oponávljati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
|
opónec |
-nca; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
oponènt |
knjiž. nasprotnik, zlasti v razpravljanju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
oponênten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
oponentúra |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
oponesljív |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
oponêsti |
1. reči tako, kot je rekel kdo drug, navadno z namenom smešiti, žaliti ga:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
oponibílnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
oponirajoč |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
oponíranje |
knjiž. nasprotovanje, ugovarjanje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
oponírati |
1. knjiž. nasprotovati, ugovarjati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
opónka |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
oponòs |
-ôsa; m, vir: B; povezave:
|
oponôsen |
-sna -o; prid., vir: B; povezave:
|
oponósiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
oponovíti |
-ím; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
oponúditi |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
opoplátiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
opôprati |
dodati jedi poper:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
opór |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
opóra |
1. predmet, zlasti v obliki droga, ki omogoča, da kaj je, ostane v pokončnem položaju:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
oporáviti se |
-im se; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
opórba |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
oporéčen |
ki se mu da oporekati, ugovarjati:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
oporêči |
1. z dajalnikom z besedami izraziti nasprotujoče stališče do izjave, mnenja drugega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
oporečje |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
oporečnež |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
oporéčnica |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
oporéčnik |
knjiž. kdor oporeka, ugovarja, zlasti razmeram, normam v kaki skupnosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
oporečnikov |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
oporéčniški |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
oporéčništvo |
knjiž. oporekanje, ugovarjanje, zlasti razmeram, normam v kaki skupnosti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
oporéčništvo |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
oporéčnost |
lastnost, značilnost oporečnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
opórek |
anat., vet. del trebušne mrene, s katerim je črevo pritrjeno ob hrbtenico; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
oporéka |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
oporekan |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
oporékanje |
glagolnik od oporekati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
oporékati |
1. z dajalnikom z besedami izražati nasprotujoče stališče do izjave, mnenja drugega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
oporekav |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
oporekljív |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
oporekoválec |
knjiž. kdor oporeka, ugovarja, zlasti razmeram, normam v kaki skupnosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
oporekováti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
opóren |
nanašajoč se na oporo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
opórica |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
oporíšče |
1. kraj, kjer se zbirajo in oskrbujejo vojaške sile za operacije:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
oporíščen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
opórje |
skupina ali sistem opornikov:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
opórkov |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
opórnica |
1. priprava, ki daje oporo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
opórnik |
1. podolgovat gradbeni element, ki kaj podpira:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
opórniški |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
opórnja |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
opornják |
anat., vet. oporek; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
opórnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
oporóčen |
nanašajoč se na oporoko:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
oporočeváti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
|
oporočítelj |
jur. kdor napravi oporoko:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
oporočíteljev |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
oporočíti |
knjiž., redko z oporoko določiti, zapustiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
oporóčnica |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
oporočník |
jur. kdor napravi oporoko:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
oporočnikov |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
oporóka |
izjava, zlasti pismena, s katero kdo določi dediča, dediče:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
opórta |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|