|
družinčád |
star. služabniki, služinčad:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družínče |
zastar. služabnik:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družínec |
-nca; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
družínica |
ekspr. manjšalnica od družina:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družínik |
v Sovjetski zvezi član prostovoljne civilne organizacije, ki skrbi za javni red, varnost ljudi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družinikov |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
družinin |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
družiniti |
nedov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
družinogram |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Družinogram je integralna predstavitev družine z njeno življenjsko - zdravstveno problematiko.
|
|
družinováti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
|
|
družínski |
nanašajoč se na družino:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družinskoalbumski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
družinskopolitičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
družinskopraven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Družinskopravna razmerja so zelo občutljiva in zahtevajo varovanje pravic posameznika.
|
|
družinskorodoven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V železni dobi se je pojavil nov način pokopavanja - velike družinskorodovne halštatske gomile.
|
|
družinskost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Za nas so pomembni don Boskovi principi celostne skrbi za mlade, družinskost in preventiva.
|
|
družinskoterapevtski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
družinskoterapevtsko |
prisl., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
družínskovzgójen |
-jna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
družínstven |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
družínstvo |
knjiž. kar je v zvezi z družino:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družínščina |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
družíšče |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
družítev |
glagolnik od družiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družíti |
1. notranje, čustveno povezovati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družítven |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
družjak |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
družjak - zamašek na spodnjem delu soda, na vratcih
|
|
družjè |
-éta; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
družljív |
knjiž. ki se {rad} druži:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družljívost |
knjiž. lastnost družljivega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družljivosten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zase si sicer tega ne bi upal trditi, je pa možno, da kakšen tak družljivostni vidik ali drugačno mikrojezikovno okolje vpliva na izbiro sklanjatvenega vzorca.
|
|
družmirski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
se nanaša na Družmirje: Konec septembra leta 1973 je Šaleško dolino zajelo hudo neurje. V Šoštanju je Paka v noči s 24. na 25. september močno poplavljala in povzročila veliko škode, v Družmirju pa je bregove prestopila Velunja, zalila rodovitne družmirske njive in prav tako povzročila ogromno škode.
|
|
družníca |
zastar. ženska, ki je s kom, da ni sam; družabnica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družník |
zastar. 1. tovariš, prijatelj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družniški |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
drúžništvo |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
družno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pa so družno nadaljevali proslavljanje dne v noč, iz šumenja reke v rezke zvoke glasbe in krikov in moledovanj za še več vsega.
|
|
drúžnost |
knjiž. 1. nagnjenost k življenju v kolektivu, v družbi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drúžnosten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
dŕva |
razžagan in navadno naklan les za kurjavo:; s mn., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
drváča |
dvoročna sekira za napravljanje drv:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drvájsati se |
nar. dolenjsko, slabš. poditi se, divjati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drvak |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ostanki mostiščarskih naselij v okolici Šentruperta, najdba drvaka pri Brezovici in skladi gline dokazujejo, da so tu še segali zalivi Panonskega morja.
|
|
drválnik |
nar. prostor v kuhinji med ognjiščem in steno za spravljanje drv, navadno pokrit s klopjo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drvánjka |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
drvár |
1. kdor se poklicno ukvarja z napravljanjem drv:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drvárček |
-čka; m, vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
drvaríca |
dvoročna sekira za napravljanje drv:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drvaríčka |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
drvaríja |
zastar. drvarstvo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drváriti |
napravljati drva:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drvárjenje |
glagolnik od drvariti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drvárjev |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
drvárka |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drvárna |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drvárnica |
shramba za kurjavo, navadno za drva:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drvarničar |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V glavah obeh "drvarničarjev" je že nov projekt.
|
|
drvárničen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
drvárski |
1. nanašajoč se na drvarje ali drvarstvo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drvárstvo |
napravljanje drv:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drvárščina |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
drváščina |
zastar. služnost drvarjenja; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕvca |
ekspr. manjšalnica od drva:; s mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕvce |
manjšalnica od drvo:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drvčè |
-éta; s, vir: B; povezave:
|
|
drveč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dovolj močan in drveč rock naslonjen na jazz-funk fraze z vmesnimi izleti, ki nikoli ne prestopijo prag dobrega okusa in preidejo v samozadovoljne ekshibicije.
|
|
drvén |
1. redko lesen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drvénast |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drvénec |
min. okamnina s kremenom prepojenega lesa; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drvenênje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drvenéti |
redko dreveneti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drveníca |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drvénik |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
drveníti se |
-ím se; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
drvenják |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
drvênje |
glagolnik od drveti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drvénka |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
drvénost |
ekspr. nerodnost, okornost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drvenováti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
|
|
drvéšnja |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
drvéti |
zelo hitro se premikati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕvež |
redko hitenje, vrvež:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drvíht |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
drvína |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drvínica |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
drvíšče |
gozd. prostor v gozdu za zlaganje in prebiranje drv; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drvíšiti |
-im; nedov., vir: B; povezave:
|
|
drvíti |
1. star. poditi, goniti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drvjáča |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drvják |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
dŕvje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
dŕvlje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drvníca |
1. nar. belokranjsko drvača, drvarica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drvničíšče |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
drvník |
gozd. gozd z drevjem, primernim samo za drva:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕvo |
1. nar. poleno:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drvocépec |
-pca; m, vir: B; povezave:
|
|
drvodélnica |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
drvojédka |
redko hišna goba:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drvolàz |
-áza; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
51.001 51.101 51.201 51.301 51.401 51.501 51.601 51.701 51.801 51.901 
