|
|
povezave:
|
|
ušénar |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
ušesaparajoč |
prisl., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
ušésar |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
ušésnica |
nav. mn., star. naušnik:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ušibíti se |
upogniti se, ukriviti se zaradi teže bremena:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ušíniti |
star. upogniti, ukriviti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ušíti |
star. s šivanjem narediti; sešiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ušpíčiti |
pog., ekspr. narediti kaj neprimernega, nedovoljenega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
utabárjati se |
-am se; nedov., vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
utajíti |
1. uspeti v tajenju tega, česar je osebek obdolžen:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
utárnati |
-am; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
utarpradeški |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
|
povezave:
|
|
utegníti |
z nedoločnikom 1. imeti možnost narediti kaj glede na razpoložljivi čas:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
utéha |
kar deluje, vpliva na koga tako, da preneha biti žalosten, nesrečen, vznemirjen:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
utéhtati se |
1. zmanjšati svojo težo zaradi izgube pri tehtanju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
utelésiti |
1. narediti, da se kaj začne kazati na telesen, čutno zaznaven način:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
utépati |
star. tolči, zbijati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
utêpsti |
star. stolči, zbiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uteptáti |
s teptanjem narediti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
utermárkovka |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
utermárkovski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
utesníti |
1. narediti kaj {bolj} tesno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
útičar |
-ja; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
utilitárec |
knjiž. kdor v človekovem delovanju {pretirano} poudarja praktično uporabnost, koristnost:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
utilitáren |
1. ki v človekovem delovanju {pretirano} poudarja praktično uporabnost, koristnost:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
utilitarijánec |
-nca; m, vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
utilitarije |
ž mn., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
utilitaríst |
1. pristaš utilitarizma:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
utilitarístičen |
nanašajoč se na utilitariste ali utilitarizem:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
utilitarizácija |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
utilitarízem |
1. filoz. filozofski nazor, po katerem je osnova in merilo človekovega delovanja, moralnega vrednotenja korist:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
utilitarizírati |
-am; dov. in nedov., vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
utilitárnost |
lastnost, značilnost utilitarnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
utilitárski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
utíriti |
1. narediti, da je vozilo na tiru:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
utirjeválen |
teh., v zvezi utirjevalni greben kolobar na robu platišča, ki drži kolo na tirnici; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
utíšati |
1. narediti, da postane kaj tiho, tišje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
utíšiti |
star. utišati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
utočíti se |
zmanjšati svojo količino zaradi izgube pri točenju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
utòk |
zastar. 1. odtok:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
utóliti |
zastar. potolažiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
utoníti |
1. nehote priti pod {vodno} gladino in se zadušiti zaradi vdora vode v pljuča:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
utópičen |
1. ki v stvarnosti ni mogoč, uresničljiv:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
utopíja |
1. načrt, zamisel idealne družbene ureditve ali družbene ureditve v prihodnosti, ki v stvarnosti ni mogoč, uresničljiv:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
utopljeník |
nar. vzhodno utopljenec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
utóriti |
les. narediti utor, utore v kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
utrdíti |
1. z {dodatnimi} gradbenimi deli narediti kak objekt bolj trden, vzdržljiv:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
utreníti |
star. utrniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
utrésti se |
zmanjšati svojo prostornino zaradi tresenja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
utréti |
1. z odstranjevanjem česa ovirajočega narediti kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
utripálnica |
anat. žila, ki odvaja kri od srca; odvodnica, arterija:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
utrípniti |
1. narediti malo zaznaven, rahel gib:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
utŕžen |
papir., navadno v zvezi utržna dolžina dolžina prosto obešenega papirnatega traku, pri kateri se ta zaradi lastne mase utrga; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
utvár |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
utvára |
predstava, navadno optimistična, ki ni osnovana na resničnosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
44.086 44.186 44.286 44.386 44.486 44.586 44.686 44.786 44.886 44.986 
