|
drúj |
medm., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: nar. (drug): Če je to mišljeno zadnjnič, je vedu, da gremo na pašto, samo je meu druj dan mari izpit!!
|
|
povezave:
|
|
drúkar |
-ja; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
drúngarij |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
društvárjenje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
drúštvarstvo |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
drúštvenica |
zastar. članica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drúštvenik |
zastar. član:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
društvenína |
zastar. članarina:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
društvováti |
star. biti, delovati v društvih:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družábnik |
1. kdor je s kom, zlasti zaradi zabave:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drúžban |
nar. vzhodno ženinov, nevestin spremljevalec k poroki ali tudi organizator svatbe; drug:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
drúžbar |
agr. boljši krompir domače sorte z belim mesom; oneida; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
drúžbarski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
drúžbenica |
1. rel. članica Marijine družbe:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drúžbenik |
1. kdor sodeluje pri podjetju ali gospodarski akciji s kapitalom ali delom; družabnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drúžbeništvo |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Imam že narejenega podiplomca, pa bi nehal trenutno delati (nič zavoda, nič zaposlitve, morda družbeništvo v firmi) in vpisal še enega podiplomca ali doktorat.
|
družbenoaplikativen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Cilji raziskave so bili postavljeni na treh ravneh: znanstvenoanalitični in eksplorativni (opisovanje, spoznanje in razumevanje organizacije, položaja in potreb po izobraževanju zaposlenih), družbenoaplikativni (potrebi in pogoji za preobrazbo, izboljšanje in razvoj prakse in dosežkov izobraževanja zaposlenih v slovenski družbi in gospodarstvu) in pa sistemski cilji (posodabljanje in spremembe celotnega sistema izobraževanja zaposlenih, prilagajanje sistema v smeri gibanj v evropskem prostoru in Evropski uniji).
|
|
drúžbenoekonómski |
nanašajoč se na gospodarstvo določene družbe ali gospodarski položaj posameznikov ali skupin v njej:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družbenofinančen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na obali zanemarjamo alternativno kulturno udejstvovanje, s katerim razumemo tako delovanje, ki se ne podreja malomeščanskim družbenofinančnim špekulacijam, katerih naloga je zastiranje družbenih konfliktov in subtilno lakiranje družbene stvarnosti.
|
|
|
povezave:
|
|
drúžbenogospodárski |
nanašajoč se na gospodarstvo določene družbe ali gospodarski položaj posameznikov ali skupin v njej:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
družbenokulturen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Besedilo postane ključno, če ima že sámo oblikovne in tematske odlike ter če izpolni tri družbenokulturne pogoje v procesih recepcije in poznejše besedilne obdelave: kanonizacijo, antonomazacijo in trajnost, moč pri izzivanju nastajanja novih literarnih del.
|
|
družbenolastninski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Družbenolastninska vizija upravljanja družbe je stvar preteklosti, morda tudi prihodnosti, nikakor pa ne sedanjosti.
|
|
družbenonraven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če gre v družbi za prevladovanje silnic kontrarevolucije, konservativizma, mračnjaštva, bo tudi družbenonravna situacija ustrezala temu položaju.
|
|
družbenoozaveščevalen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Proglas je družbenoozaveščevalno naravnana akcija Mladine, s katero na tretji strani vsake številke poskušamo opozarjati na posamezna družbena vprašanja.
|
|
družbenoprevraten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Celo tedaj, kadar njegovo pero zadane ob konkretno socialno problematiko, ob prebujajoče se družbenoprevratno vrenje, ne more odločno zavzeti socialno angažiranega položaja in se brezkompromisno postaviti v bran te ali one politične opcije, ampak vse to dogajanje motri z nekako 'oddaljene', 'univerzalne', 'nadulične' in nadideološke perspektive --- ter od tu vztraja v brskanju po globljih skrivnostih človekovega bistva.
|
|
družbenoprosveten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ideologija in prosvetna politika tistega časa sta težili k redukciji pedagoških prizadevanj na neposredne, dnevne družbenoprosvetne naloge in potiskali razvoj pedagogike k reševanju teh nalog in k zanemarjanju temeljnih problemov pedagoške teorije.
|
|
|
povezave:
|
|
drúžbenorevolucionáren |
-rna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
družbenosistemski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Družbeno in gospodarsko relevantnost predlogov projektov aplikativnih raziskav recenzenti ocenijo z vidika: ... prispevka k tehnološkemu napredku, k učinkovitosti družbenosistemske organiziranosti ali h krepitvi narodne identitete ...
|
|
družbenosocialno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zaradi nepopolne prilastitve znanja, lahko posamezna podjetja potrošijo manj za pridobitev produkcijskega znanja, kot je to družbenosocialno zaželeno.
|
|
družbenovzgojen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Sredi šestdesetih let je skušala literarna didaktika rešiti šolsko ukvarjanje s književnostjo njegove družbenovzgojne vloge, kar se je zdelo mogoče le z umikom v nekakšen »strokovni intimizem«, ki se je kazal s scientifikacijo književne didaktike in književnega pouka.
|
|
družbenozaveden |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Uresničijo se naj naše težnje za formiranje kulturnega, družbenozavednega, gospodarsko in proizvajalno spodobnega človeka, bogatega tehnične inteligence ter spretnosti in bodočega upravljalca podjetja.
|
|
družbováti |
star. delati družbo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drúže |
star. 1. tovariš, prijatelj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
drúže |
star., navadno kot nagovor zakonec:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družíca |
1. knjiž. tovarišica, prijateljica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družína |
1. zakonski par z otroki ali brez njih:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
družinčád |
star. služabniki, služinčad:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družínče |
zastar. služabnik:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družínik |
v Sovjetski zvezi član prostovoljne civilne organizacije, ki skrbi za javni red, varnost ljudi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družinskopraven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Družinskopravna razmerja so zelo občutljiva in zahtevajo varovanje pravic posameznika.
|
|
družínstvo |
knjiž. kar je v zvezi z družino:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družníca |
zastar. ženska, ki je s kom, da ni sam; družabnica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družník |
zastar. 1. tovariš, prijatelj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drvájsati se |
nar. dolenjsko, slabš. poditi se, divjati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drvak |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ostanki mostiščarskih naselij v okolici Šentruperta, najdba drvaka pri Brezovici in skladi gline dokazujejo, da so tu še segali zalivi Panonskega morja.
|
|
drválnik |
nar. prostor v kuhinji med ognjiščem in steno za spravljanje drv, navadno pokrit s klopjo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
drvár |
1. kdor se poklicno ukvarja z napravljanjem drv:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
drvárček |
-čka; m, vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
| |
9.701 9.801 9.901 10.001 10.101 10.201 10.301 10.401 10.501 10.601 
