|
drugáčiti |
star. spreminjati, preoblikovati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
drugačnobarven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
drugačnofobija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Meje, gozdovi, otok, major Troha, ustavne spremembe, pa ksenofobija (pardon: obča drugačnofobija!), ki šprica na vseh porah družbene (nad)stavbe (če pa ne, jo dežurni gojitelji belih miši in rdeče groze v obliki domnevne evrofobije brž najdejo pri predsedniku države, vodilnih ekonomistih, pa še kje), tihe sobe in kar je še takega ... več kot preveč zanimivega.
|
|
drugačnomisleč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nekje sem že napisala, da so določene teme, kjer leta naredijo "drugačnomisleče".... In nič slabega ni v tem.
|
|
drugačnosten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če kdo ni po njihovem demokratičnem, strpnem in drugačnostnem ter enakopravnostnem okusu, bi ga kar odžagali, ali pa poslali v Družino, Mag oziroma Rimskega katolika (Mahničevega).
|
|
drugačnozvrsten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V sklepni, osmi točki sistemskega vzporejanja predložnih zvez, poimenovani Nadaljnje smernice raziskovanja predložnega sistema, so izražene nujne dodatne in razširitvene, a v tem časovnem okviru neuresničljive možnosti za raziskovanje predložnega sestava v razvoju slovenskega knjižnega jezika, ki izhajajo iz samozavedanja o nezadostnosti obsega gradiva, načinov obravnave, širine primerjave ipd., ob upoštevanju celotnega biblijskega prevoda še popolnejše in sistematično preverjanje z mogočimi tujejezičnimi predlogami (upoštevanje nemške Rosalinove predloge), vzporejanje z rabo v isto- (nujnost primerjave s Küzmičevim prevodom iz l. 1771) ali drugačnozvrstnih besedilih sploh ali v drugih
besedilih istega avtorja, ki bi potrdila, izpopolnila ali ovrgla izsledke danega vzorca, ter vzporejanje z narečnim gradivom, ki bi pokazalo (ne)ujemalnost govorjene rabe s knjižno.
|
|
|
povezave:
|
|
drugár |
-ja; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
drugaríca |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
drugáriti |
knjiž. biti v družbi s kom, zlasti zaradi zabave:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
drúgebàrt |
prisl., vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
drúgekráti |
star. ob drugih priložnostih; drugikrat:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
drúgičar |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
drúgobàrt |
prisl., vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
drugobárven |
ki je druge, drugačne barve:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
drugóč |
zastar. drugič:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugofazen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
(Z mitologijo Aztekov, Toltekov, Inkov in Majev se ukvarja bolj površno, ker so le-ti svojo drugofazno "binarno" mitologijo že prevedli v abstraktnost tretje faze.)
|
|
drugogodben |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Temveč mu daje glas in stas do nespodobnosti "vživeti" možak po imenu Wendy Zulu, ki ponosno razkoračen tudi tribalno pobobna na afriške djembe in odpleše nekaj približno ritualnih korakov, sicer pa se ukvarja s humi, afriško različico grlenega petja, kakršno so v naših savanah udomačile drugogodbene atrakcije, Sainkho in tuvanski pevci.
|
|
|
povezave:
|
|
drugojanuarski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
drúgokategórnik |
žarg., šah. kdor igra, tekmuje v drugi kategoriji:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drúgokrat |
zastar. ob drugi{h} priložnosti{h}; drugikrat:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drúgoligáš |
žarg., šport. društvo, klub ali moštvo, ki tekmuje v drugi ligi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugomajski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kaj lepšega kot na praznični drugomajski dan prekrižariti Slovenijo po dolgem in počez (v skladu z novopečenimi prometnimi predpisi), da bi v avstrijski Radgoni ujela nastop ameriške skupine Come in domačih gostov Psycho-Path.
|
|
|
povezave:
|
|
drugonároden |
nanašajoč se na drug narod:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
drugonárodnik |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
drugonárodnosten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
drugopís |
zastar. dvojnik, duplikat; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugopogodben |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim med Republiko Slovenijo, Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kot prvopogodbeno stanko ter OBČINO OSILNICA kot drugopogodbena stranka
|
|
|
povezave:
|
|
drugorazredar |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Leta gospodovega 1999ega (kot drugorazredarji)
|
|
|
povezave:
|
|
drugoródec |
knjiž. kdor je drugega rodu, druge narodnosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugoróden |
1. knjiž. ki je drugega rodu, druge narodnosti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drúgost |
filoz. kar je nasprotno biti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugotožeč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Bistveno za odločitev v tej zadevi je torej, ali slovenski državljani v Republiki Hrvaški (prvotožnik je hrvaški državljan, drugotožeča stranka pa je pravna oseba s sedežem na Hrvaškem) niso dolžni dajati varščine.
|
|
drugotoženčev |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Z objavo je povzročila, da je drugotoženčev (novinarjev) zapis dosegel bralce časopisa in s tem postal znan javnosti.
|
|
drugotoženkin |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Še več, popolna opustitev nadzora nad psom pomeni hudo malomarnost drugotoženke, kakor je pravilno ugotovilo sodišče druge stopnje, ki je zavrnilo drugotoženkino zahtevo za zmanjšanje odškodnine po določilu 191. člena ZOR.
|
|
drugovpisan |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V kolikor so barve športne opreme enake ali podobne, je dolžna gostujoča (oziroma drugovpisana) ekipa zamenjati opremo.
|
|
druhál |
zastar. drhal; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drúj |
medm., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: nar. (drug): Če je to mišljeno zadnjnič, je vedu, da gremo na pašto, samo je meu druj dan mari izpit!!
|
|
povezave:
|
|
drúkar |
-ja; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
drúngarij |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
društvárjenje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
drúštvarstvo |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
drúštvenica |
zastar. članica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drúštvenik |
zastar. član:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
društvenína |
zastar. članarina:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
društvováti |
star. biti, delovati v društvih:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družábnik |
1. kdor je s kom, zlasti zaradi zabave:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drúžban |
nar. vzhodno ženinov, nevestin spremljevalec k poroki ali tudi organizator svatbe; drug:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
drúžbar |
agr. boljši krompir domače sorte z belim mesom; oneida; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
drúžbarski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
drúžbenica |
1. rel. članica Marijine družbe:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drúžbenik |
1. kdor sodeluje pri podjetju ali gospodarski akciji s kapitalom ali delom; družabnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drúžbeništvo |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Imam že narejenega podiplomca, pa bi nehal trenutno delati (nič zavoda, nič zaposlitve, morda družbeništvo v firmi) in vpisal še enega podiplomca ali doktorat.
|
družbenoaplikativen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Cilji raziskave so bili postavljeni na treh ravneh: znanstvenoanalitični in eksplorativni (opisovanje, spoznanje in razumevanje organizacije, položaja in potreb po izobraževanju zaposlenih), družbenoaplikativni (potrebi in pogoji za preobrazbo, izboljšanje in razvoj prakse in dosežkov izobraževanja zaposlenih v slovenski družbi in gospodarstvu) in pa sistemski cilji (posodabljanje in spremembe celotnega sistema izobraževanja zaposlenih, prilagajanje sistema v smeri gibanj v evropskem prostoru in Evropski uniji).
|
|
drúžbenoekonómski |
nanašajoč se na gospodarstvo določene družbe ali gospodarski položaj posameznikov ali skupin v njej:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družbenofinančen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na obali zanemarjamo alternativno kulturno udejstvovanje, s katerim razumemo tako delovanje, ki se ne podreja malomeščanskim družbenofinančnim špekulacijam, katerih naloga je zastiranje družbenih konfliktov in subtilno lakiranje družbene stvarnosti.
|
|
|
povezave:
|
|
drúžbenogospodárski |
nanašajoč se na gospodarstvo določene družbe ali gospodarski položaj posameznikov ali skupin v njej:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
družbenokulturen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Besedilo postane ključno, če ima že sámo oblikovne in tematske odlike ter če izpolni tri družbenokulturne pogoje v procesih recepcije in poznejše besedilne obdelave: kanonizacijo, antonomazacijo in trajnost, moč pri izzivanju nastajanja novih literarnih del.
|
|
družbenolastninski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Družbenolastninska vizija upravljanja družbe je stvar preteklosti, morda tudi prihodnosti, nikakor pa ne sedanjosti.
|
|
družbenonraven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če gre v družbi za prevladovanje silnic kontrarevolucije, konservativizma, mračnjaštva, bo tudi družbenonravna situacija ustrezala temu položaju.
|
|
družbenoozaveščevalen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Proglas je družbenoozaveščevalno naravnana akcija Mladine, s katero na tretji strani vsake številke poskušamo opozarjati na posamezna družbena vprašanja.
|
| |
9.686 9.786 9.886 9.986 10.086 10.186 10.286 10.386 10.486 10.586 
