|
koncepiran |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
koncepiranje |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
koncepirati |
dov. in nedov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
koncépt |
1. sestavek, navadno pismeni, ki še ni dokončno izoblikovan, osnutek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
koncépten |
nanašajoč se na koncept:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
konceptístičen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
konceptíven |
-vna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
konceptízem |
-zma; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
konceptolóški |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
koncéptor |
-ja; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
konceptuálen |
nanašajoč se na koncept 2:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
konceptualíst |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
konceptualístičen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
konceptualistka |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
konceptualizácija |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
konceptualizacijski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
konceptualízem |
filoz. srednjeveška filozofska smer, ki trdi, da splošni pojmi niso samo besede, temveč obstajajo tudi v razumu; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
konceptualiziran |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
konceptualiziranje |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
konceptualizírati |
-am; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
konceptualnodelikaten |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
konceptuálnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
konceptualnoteoretski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
koncêrn |
v kapitalistični ekonomiki združenje pravno samostojnih podjetij, v katerem ima odločilen vpliv na poslovanje najmočnejša članica:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
koncernov |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
koncernovski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
koncêrt |
1. prireditev s predvajanjem glasbenih del po določenem programu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
koncertánt |
muz. kdor nastopi na koncertu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
koncertánten |
muz. ki je za koncert:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
koncertántka |
muz. ženska, ki nastopi na koncertu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
koncertántkin |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
koncertantstvo |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
koncertaten |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
koncertček |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
koncêrten |
nanašajoč se na koncert:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
koncertíranje |
glagolnik od koncertirati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
koncertírati |
nastopati na koncertu:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
koncesíja |
1. nav. mn. kar kdo komu da, odstopi; korist, ugodnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
koncesijica |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
koncesijodajalec |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
koncesíjski |
nanašajoč se na koncesijo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
koncesionálen |
-lna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
koncesionár |
nekdaj kdor dobi, ima koncesijo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
koncesionaren |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
koncesionarjev |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
koncesionarka |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
koncesionarski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
koncesionarstvo |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
koncesionírati |
nekdaj dodeliti koncesijo:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
koncesiran |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
koncesíven |
lingv., v zvezi koncesivni stavek dopustni stavek; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
koncesnina |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
koncesoven |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
koncetedenski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
koncíl |
rel. zborovanje škofov in teologov, na katerem rešujejo vprašanja doktrinarnih in disciplinskih zadev cerkve, cerkveni zbor:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
koncilialen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
koncilialnost |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
konciliánten |
knjiž. spravljiv, pomirljiv, popustljiv:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
konciliántnost |
knjiž. spravljivost, pomirljivost, popustljivost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
konciliarnost |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
koncilij |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
koncilijanten |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
koncílski |
nanašajoč se na koncil:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
koncipiènt |
zastar., navadno v zvezi odvetniški koncipient odvetniški pripravnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
koncipiêntka |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
koncipientov |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
koncipiranost |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
koncipírati |
1. napraviti, sestaviti koncept, osnutek:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
koncipíst |
jur., v stari Avstriji in v stari Jugoslaviji nižji konceptni uradnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
koncipistov |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
koncistorij |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
koncízen |
knjiž. 1. jasen, natančno izoblikovan:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
koncizno |
prisl., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
koncíznost |
knjiž. 1. jasnost, natančna izoblikovanost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kôncu |
z rodilnikom, zastar. konec, koncem:; predl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
končáj |
1. lingv. končni del besede ne glede na njen morfemski sestav:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
končánica |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
končánje |
glagolnik od končati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
končarjenje |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
končáti |
1. z glagolskim samostalnikom izraža prenehanje opravljanja; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
končávanje |
glagolnik od končavati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
končávati |
1. z glagolskim samostalnikom izraža približevanje prenehanju dejavnosti, aktivnosti; končevati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kônček |
manjšalnica od konec1:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kônčen |
nanašajoč se na konec:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
končevánje |
glagolnik od končevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
končeváti |
1. z glagolskim samostalnikom izraža približevanje prenehanju dejavnosti, aktivnosti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kônči |
zastar. končno, nazadnje:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
končìč |
ekspr. manjšalnica od konec1:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
končína |
1. nav. mn., anat. del telesa, ki se uporablja za premikanje ali prijemanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
končíšče |
redko končni, skrajni del:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kónčnat |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
končníca |
1. navadno v zvezi panjska končnica čelna, prednja stran panja, zlasti kranjiča:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
končník |
redko končni del, konec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
končníški |
nanašajoč se na {slovnično} končnico:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kônčno |
1. izraža, da kaj je, se zgodi po vseh dejanjih iste celote:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kônčnost |
knjiž. lastnost končnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kônčnoveljáven |
knjiž. dokončen, nepreklicen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kondeferativen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
kondekter |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
kondekterka |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
64.301 64.401 64.501 64.601 64.701 64.801 64.901 65.001 65.101 65.201 
