|
drvaríca |
dvoročna sekira za napravljanje drv:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drvaríčka |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
drvaríja |
zastar. drvarstvo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drváriti |
napravljati drva:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drvárjenje |
glagolnik od drvariti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drvárnica |
shramba za kurjavo, navadno za drva:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drvarničar |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V glavah obeh "drvarničarjev" je že nov projekt.
|
|
drvárski |
1. nanašajoč se na drvarje ali drvarstvo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drvárstvo |
napravljanje drv:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drváščina |
zastar. služnost drvarjenja; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕvca |
ekspr. manjšalnica od drva:; s mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕvce |
manjšalnica od drvo:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drveč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dovolj močan in drveč rock naslonjen na jazz-funk fraze z vmesnimi izleti, ki nikoli ne prestopijo prag dobrega okusa in preidejo v samozadovoljne ekshibicije.
|
|
drvén |
1. redko lesen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drvénec |
min. okamnina s kremenom prepojenega lesa; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drvenéti |
redko dreveneti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drvénik |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
drvênje |
glagolnik od drveti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drvénost |
ekspr. nerodnost, okornost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drvéti |
zelo hitro se premikati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕvež |
redko hitenje, vrvež:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drvínica |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
drvíšče |
gozd. prostor v gozdu za zlaganje in prebiranje drv; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drvíšiti |
-im; nedov., vir: B; povezave:
|
|
drvíti |
1. star. poditi, goniti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drvjáča |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drvják |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
dŕvje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
dŕvlje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drvníca |
1. nar. belokranjsko drvača, drvarica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drvničíšče |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
drvník |
gozd. gozd z drevjem, primernim samo za drva:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕvo |
1. nar. poleno:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drvocépec |
-pca; m, vir: B; povezave:
|
|
drvodélnica |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
drvojédka |
redko hišna goba:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drvolàz |
-áza; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drvolázec |
zool., v zvezi gozdni drvolazec afriška gozdna žival zajčje velikosti, Dendrohyrax dorsalis; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drvolòm |
-ôma; m, vir: B; povezave:
|
|
drvonítka |
teh. tkanina z vtkanimi lesenimi paličicami:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drvosèk |
1. redko del gozda z drevjem, primernim za drva:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drvóšec |
nar. gorenjsko del gozda z drevjem, primernim za drva:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drvótan |
nar. prostor na dvorišču za sekanje, cepljenje drv:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drzáč |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
drzálnik |
gozd. orodje za drzanje; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drzálo |
gozd. orodje za drzanje; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕzanje |
glagolnik od drzati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕzati |
1. gozd. odstranjevati lubje in ličje z debla, ko ni muževno:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕzek |
knjiž. drzen, predrzen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕzen |
1. ki si upa storiti kaj kljub nevarnosti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drzina |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na sprednje kolo drzine sta pritrdila dva pedala, po enega na vsako stran, in zadovoljna ugotovila, da se da s takim dvokolesom prav dobro voziti.
|
|
dŕzkost |
knjiž. drznost, predrznost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drzn |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
gl. drzen: Sicer sm bla lani odlična, letos bom tudi in upam da bo matura kul, ane...sam zanima me če je bil kdo tok drzn in skenslal matko višjo raven al sm sam jz taka optimistka...
|
|
dŕznež |
ekspr. drzen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drzniti |
dov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
In sam ne drzn si mi rečt, da nimam pojma!
|
|
dŕzniti si |
z nedoločnikom izraža, da kdo stori kaj kljub neprimernosti, neupravičenosti ali nevarnosti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
drznočêl |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
drznogléd |
knjiž. ki drzno gleda:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drznolep |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
drznoločen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tam pa, kjer je cesta zavila z vaških polj v sotesko, se je odcepljal od ceste kolovoz, se zavihtel v drznoločnem kamnitem mostiču na drugo stran potoka in se vzpel do petsto korakov v breg, od koder je kakor vojak na straži gledalo nekaj belih poslopij čez obronek sem doli na cesto.
|
|
drznoók |
knjiž. ki ima drzne oči:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕznost |
lastnost drznega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drznvraanovec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dobro bi blo tudi, če bi naredila skupine (drznvraanovci, grygondomovci...) da bi pri prispevkih vedl, od kod je kdo.
|
|
drznvraanovski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Fleur je vstala od drznvraanovske mize in se pridružila Cedricu, ki se je odpravil proti sobani.
|
|
drzovít |
star. drzen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drzovítež |
star. drznež:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drzovítost |
star. drznost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drzún |
slabš., redko drzen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕža |
način držanja telesa, zlasti pri hoji ali sedenju:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
držáč |
kdor kaj drži, podpira:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
držáj |
1. del orodja, priprave, stroja, namenjen za držanje z rokami:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
držájen |
pridevnik od držaj:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
držálce |
manjšalnica od držalo:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
držálen |
namenjen za držanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
držalíšče |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
držálka |
krpa rokavičaste oblike za prijemanje vroče posode; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
držálo |
1. del orodja, priprave, stroja, namenjen za držanje z rokami:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
držan |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nihče ne sme biti držan ne v suženjstvu ne v tlačanski odvisnosti; suženjstvo in trgovina s sužnji v kakršnikoli obliki sta prepovedana.
|
|
držánje |
glagolnik od držati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
držáti |
1. imeti kaj z rokami oprijeto:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
držaun |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
gl. državen: Aja, precednikovu je pa tm kr naprej tolk, d jih zdej zmeri kr na carino pošlejo med navadn folk, pastejt dipartment se čist nč ne briga za zadevo, nš velepuslanik tm tko al tko sam golf špila pol pa Milan kr tko inkognito mal na šoping pa pu diplomco tm ene boge držaune šole pa na erodrmu al pa č je s pulcijskim čounom prveslou na roudajlnd pudpisuje ene zelene paperčke pa z modrimi učki zre u carinika: a me pstite not?
|
|
držáva |
1. organizirana politična skupnost, ki ima na prostorsko omejenem ozemlju suvereno oblast:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
državca |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ma kaj turizem, fuzbal je naboljši ambasador. Slovenija mora samo zmagat na SP in vsi bodo vedel za to državco!!
|
|
državeboječ |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
držáven |
1. nanašajoč se na državo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
držávica |
manjšalnica od država:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
državičin |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Državica Ptičjestrašilna je bila ustanovljena 14. maja 1992. Zunanja državičina ureditev je kvadratna in notranja okrogla.
|
|
državin |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
državlan |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
gl. državljan: Pa še o državlanstvu: ne seri da se jim nč ne more - nedržavlana se da izgnat pa pika državlana pa (kot si pravilno ugotovu) nišans izganjat ...
|
|
državlanski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
gl. državljanski: Trenutno smo u šoli zbiral podpise za otroke u guatamali k so zginl med državlansko vojno...
|
|
državlanstvo |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
gl. državljanstvo: Štos je v tem, da si državlanstva al pa druzga statusa niso uredil, ker te države niso priznaval.
|
|
državlján |
pripadnik določene države:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
državljančka |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Za to pa so seveda potrebni podpisi državljančkov in državljančk.
|
|
državljanjski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
gl. državljanski: Torej so tudi oni izrabili kolaboracijo z okupatorjem kot sredstvo v državljanjski vojni.
|
|
državljanjstvo |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
gl. državljanstvo: Državljanjstva so se nekaj časa delila levo in desno z lopato, dandanes pa ga ne morejo dobiti niti tisti, ki bi bili se kako upravičeni do njega, pa so zaradi razno raznih razlogov takrat "izviseli".
|
|
državljánka |
ženska oblika od državljan:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
državljánski |
nanašajoč se na državljane ali državljanstvo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
državljánskopráven |
nanašajoč se na državljansko pravo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
državljanskost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Španska vlada želi delno zamenjati religijo z novim predmetom, ki bi ga imenovali "izobraževanje za državljanskost".
|
|
državljanskovojen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pripomba z državljanskovojnega stališča bi najbrž omenila dejstvo, da se tudi druga, poražena stran ni ravno izogibala morije med rojaki...
|
25.801 25.901 26.001 26.101 26.201 26.301 26.401 26.501 26.601 26.701 
