besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: "2" OR "4" OR "6-trinitrofenol"   zadetki: 26.001-26.100



drugostranski  prid., vir: I; povezave: najdi.si
drugostranstvo  s, vir: I; povezave: najdi.si
drugosvetnost  ž, vir: N; povezave: nova beseda
drugosvetovnovojen  prid., vir: I; povezave: najdi.si
drugosvetski  prid., vir: I; povezave: najdi.si
drugošólček  -čka; m, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si. Primer: Letošnji drugošolčki so zaigrali igrico in jim razdelili lutke v obliki zajčkov.
drugošólec  učenec drugega razreda, zlasti na gimnaziji:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drugošólka  učenka drugega razreda, zlasti na gimnaziji:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drugôten  1. ki je po pomembnosti, vrednosti na drugem mestu:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drugotisk  m, vir: I; povezave: najdi.si
drugotnopomenski  prid., vir: I; povezave: najdi.si
drugôtnost  lastnost drugotnega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drugotožeč  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Bistveno za odločitev v tej zadevi je torej, ali slovenski državljani v Republiki Hrvaški (prvotožnik je hrvaški državljan, drugotožeča stranka pa je pravna oseba s sedežem na Hrvaškem) niso dolžni dajati varščine.
drugotožen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Proti sodbi sodišča druge stopnje je v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje vložila revizijo drugotožena stranka.
drugotoženčev  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Z objavo je povzročila, da je drugotoženčev (novinarjev) zapis dosegel bralce časopisa in s tem postal znan javnosti.
drugotoženka  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Ker pes ni bil privezan in je nenadoma pritekel in ugriznil tožnico, ki se je samo približala hiši, je drugotoženka v celoti odgovorna za škodo.
drugotoženkin  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Še več, popolna opustitev nadzora nad psom pomeni hudo malomarnost drugotoženke, kakor je pravilno ugotovilo sodišče druge stopnje, ki je zavrnilo drugotoženkino zahtevo za zmanjšanje odškodnine po določilu 191. člena ZOR.
drugotožnica  ž, vir: I; povezave: najdi.si
drugotožničin  prid., vir: I; povezave: najdi.si
drugotožnik  m, vir: N; povezave: nova beseda
drugoumje  s, vir: N; povezave: nova beseda
drugouvrščen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: S tem smo dosegli to, da se v nadaljnje boje uvrstijo tudi drugouvrščene ekipe iz vsake skupine.
drugouvrščenka  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Skladba z najboljšo glasbo Matjaža Vlašiča, najboljšim besedilom Urše Vlašič in najboljšo priredbo Aleša Čadeža do letošnjega festivala je V ogenj zdaj obleci me. Drugouvrščenka Yuhubanda in tretji duo Platin.
drugovalovski  prid., vir: N; povezave: nova beseda
drugovánje  glagolnik od drugovati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drugováti  1. knjiž. biti s kom, da ni sam:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drugovérec  kdor je druge vere, veroizpovedi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drugovérnik  -a; m, vir: B; povezave:
drugovernost  ž, vir: I; povezave: najdi.si
drugovérski  ki je druge vere, veroizpovedi:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drugovérstvo  -a; s, vir: B; povezave: najdi.si.
drugovesoljanka  ž, vir: N; povezave: nova beseda
drugovgradnja  ž, vir: I; povezave: najdi.si
drugovídec  -dca; m, vir: B; povezave:
drugovpisan  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: V kolikor so barve športne opreme enake ali podobne, je dolžna gostujoča (oziroma drugovpisana) ekipa zamenjati opremo.
drúgovŕsten  ki je po kakovosti, pomembnosti na drugem mestu; drugorazreden:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drugovŕsten  redko drugačen, različen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drugovŕstnica  -e; ž, vir: B; povezave:
drugovrstnost  ž, vir: I; povezave: najdi.si
drugožanrski  prid., vir: I; povezave: najdi.si
drugo...  nanašajoč se na drug; prvi del zloženk, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drugo...  nanašajoč se na drugi:; prvi del zloženk, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drugstore  -a; m, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
druhál  zastar. drhal; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
druíd  pri Keltih pripadnik duhovniške kaste:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
druidízem  -zma; m, vir: B; povezave: najdi.si.
druidka  ž, vir: N; povezave: nova beseda
druídski  pridevnik od druid:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
druídstvo  -a; s, vir: B; povezave: nova beseda
drúj  medm., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si. Primer: nar. (drug): Če je to mišljeno zadnjnič, je vedu, da gremo na pašto, samo je meu druj dan mari izpit!!
drújček  -čka; m, vir: B; povezave:
drújec  čeb. drugi roj iz iste družine v istem letu:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drújka  -e; ž, vir: B; povezave:
drújnik  -a; m, vir: B; povezave: najdi.si.
drúkar  -ja; m, vir: B; povezave: najdi.si.
drúkast  -a -o; prid., vir: B; povezave:
drúkati  -am; nedov., vir: B; povezave: najdi.si.
drúlow  ž neskl., vir: B; povezave:
drùm  posnema nizek, zamolkel glas pri igranju na glasbilo:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drumcreejski  prid., vir: N; povezave: nova beseda
drúmdalada  medm., vir: B; povezave:
drúmelca  -e; ž, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
drumla  medm., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Sonček čez hribček gre, / rožice se bude, / v rosi se njih glave / krasno blešče. / Drumla drumla dia, / drumla drumla di...
drúmlada  medm., vir: B; povezave:
drúmladada  medm., vir: B; povezave:
drúmladi  medm., vir: B; povezave:
drúmladidi  medm., vir: B; povezave:
drúmladíridrúmla  medm., vir: B; povezave:
drúmlja  -e; ž, vir: B; povezave: najdi.si.
drumljaja  medm., vir: N; povezave: nova beseda
drúmljalíja  medm., vir: B; povezave: nova beseda
drúmljati  igrati na dromljo; dromljati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drúmljica  -e; ž, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
drúmsa  -e; ž, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
drúngarij  -a; m, vir: B; povezave:
drúnk  medm., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
drunkométer  -tra; m, vir: B; povezave:
drupa  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Plod, ki mu pravimo drupa, spominja na češnjo in je sestavljen iz dveh zrn kave, ki ležita obrnjeni drugo proti drugemu.
drúščina  1. skupina ljudi, ki jih družijo skupni interesi, zlasti zabava:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
druški  prid., vir: N; povezave: nova beseda
drúštvance  -a; s, vir: B; povezave: najdi.si.
društvárjenje  -a; s, vir: B; povezave:
drúštvarstvo  -a; s, vir: B; povezave:
drúštvece  manjšalnica od društvo:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drúštven  nanašajoč se na društvo:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drúštvenica  zastar. članica:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drúštvenik  zastar. član:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
društvenína  zastar. članarina:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drúštvenka  -e; ž, vir: B; povezave: najdi.si.
drúštvenost  -i; ž, vir: B; povezave: najdi.si.
društvikovánje  -a; s, vir: B; povezave:
drúštvo  1. organizirana skupina ljudi, ki ima skupne cilje in deluje po določenih pravilih:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
društvovánje  glagolnik od društvovati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
društvováti  star. biti, delovati v društvih:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drúz  -a; m, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
drúza  min. skupina kristalov, nastala na ravni podlagi; kopuča; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
druzgáča  -e; ž, vir: B; povezave: najdi.si.
drúzgati  -am; nedov., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
druzijski  prid., vir: N; povezave: nova beseda
druzovski  prid., vir: N; povezave: nova beseda

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   25.501 25.601 25.701 25.801 25.901 26.001 26.101 26.201 26.301 26.401  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA