|
drsníški |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Predstavljen je material za tesnjenje drsniških krmilnih ventilov.
|
dŕsniti |
redko 1. podrsniti, oplaziti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕsnost |
lastnost drsnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drsnotoren |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
dŕst |
razmnoževanje z odlaganjem iker in semenčic:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
drsteč |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dŕsten |
nanašajoč se na drst, drstenje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drstênje |
glagolnik od drstiti se:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drstílen |
-lna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drstilíšče |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
drstílka |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drstílnica |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
drstílo |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
drstíšče |
kraj, prostor, kjer se ribe drstijo:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drstítev |
glagolnik od drstiti se:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
drstíti se |
razmnoževati se z odlaganjem iker in semenčic:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drstítven |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
drstljív |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
drstníca |
rib. riba v času drsti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
drstník |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
drstnják |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
dŕt |
-í; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drtínje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
drtínščica |
bot. majhna dlakava rastlina z belimi, rožnatimi ali rjavkastimi cveti v koških, Antennaria; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drúg |
1. star. tovariš, prijatelj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drúg |
1. ki ni tisti, na katerega se misli, iz katerega se izhaja:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drúga |
star. tovarišica, prijateljica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugáče |
1. izraža; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugačelas |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Navdušena sem, da se je končno nekdo lotil tudi drugačelasih žensk.
|
|
drugačemiselnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Od drugače mislečih se ni treba prav nič ograjevati, ker je demokratično izhodišče ravno nasprotno (in taka je tudi naša dejanska uredniška praksa), namreč, da je drugačemiselnost in svojskost posameznikov samoumevna.
|
|
drugačemisleč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nisem bral korana, iz iskušenj pa vem da muslimani na drugačemisleče gledajo prej z zanimanjem, kot pa zaničevalno.
|
|
drugáčen |
1. ki se po lastnostih razlikuje od določenega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugačenje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ker grejo ukrepi, ki izključujejo "druge", z roko v roki z vzpostavljanjem kulturne, verske in rasne drugačnosti, so rasne manjšine v EU postale tarče tega "drugačenja".
|
|
drugačepolt |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pri tem sta bili odločilni stopnja navezanosti belih gospodarjev na kulturo evropske metropole in morebitna zakonska osnova za osvoboditev statusno podrejene drugačepolte in njunih potomcev ali celo za poroko.
|
|
drugačepraven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vsi enaki vsi drugačepravni ...
|
|
drugačerojenost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
SRP, Revija Službe za raziskavo programov (od tod kratica) RTVS, ki to še ni oziroma to najverjetneje tudi nikoli ne bo postala, revija, ki se, paradoksalno, sklicuje na svojo drugačerojenost (alternativnost), hkrati pa pričakuje institucionalno in javno pripoznanje, revija, ki je anahroidna v svojem žanrskem in slogovnem manierizmu, anarhoidna pa v svoji vsebinski in statusni drži, revija, katere tvorci se še niso odločili in ovedli (ko pa se bodo, bo kajpak prepozno) ...
|
|
drugačespolen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ha, ha impotenten, nesposoben vspostavit normalnega stika z drugačespolnim človekom, paranoičen, shizofrenik...
|
|
drugačeusmerjen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ob izboru glasbene skupine »Sestre«, ki bodo Slovenijo zastopale v Estoniji na izboru pesmi Evrovizije, so pristavili svoj lonček spolno drugačeusmerjeni od večine ljudi našega planeta.
|
|
drugačeveren |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Torej, strpnosti navkljub morajo rinat čimbolj v ne ali drugačeverne, saj je vendar njihova resnica edina prava (čeprav opažajo, da ob tem naletijo tudi na nestrpnost).
|
|
drugačevernik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kdo pa je kriv za ta razdor? Pa ja ne menda neverniki, drugačeverniki, partija???
|
|
drugačeverujoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vsi drugačeverujoči starši in ateisti se bodo lahko počutili ogrožene za svoje otroke.
|
|
drugačezoren |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
drugáčica |
redko varianta, inačica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugáčiti |
star. spreminjati, preoblikovati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugačnež |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
drugačnica |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
drugačnik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Potemtakem je združenolistniški podmladek sprožil upor proti družbi, ki je bila ravno tedaj na dopustu. Vključno z njenim obrobjem, torej istospolnimi drugačniki.
|
|
drugačnobarven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
drugačnodimenzionalen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
drugačnofobija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Meje, gozdovi, otok, major Troha, ustavne spremembe, pa ksenofobija (pardon: obča drugačnofobija!), ki šprica na vseh porah družbene (nad)stavbe (če pa ne, jo dežurni gojitelji belih miši in rdeče groze v obliki domnevne evrofobije brž najdejo pri predsedniku države, vodilnih ekonomistih, pa še kje), tihe sobe in kar je še takega ... več kot preveč zanimivega.
|
|
drugačnomisleč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nekje sem že napisala, da so določene teme, kjer leta naredijo "drugačnomisleče".... In nič slabega ni v tem.
|
|
drugačnopomenski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
drugačnosmiselen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Drugačnosmiselna (missense) mutacija (spremeni aminokislino v beljakovini).
|
|
drugačnosmiseln |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
drugáčnost |
lastnost, značilnost drugačnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugačnosten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če kdo ni po njihovem demokratičnem, strpnem in drugačnostnem ter enakopravnostnem okusu, bi ga kar odžagali, ali pa poslali v Družino, Mag oziroma Rimskega katolika (Mahničevega).
|
|
drugačnoveren |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
drugačnozvrsten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V sklepni, osmi točki sistemskega vzporejanja predložnih zvez, poimenovani Nadaljnje smernice raziskovanja predložnega sistema, so izražene nujne dodatne in razširitvene, a v tem časovnem okviru neuresničljive možnosti za raziskovanje predložnega sestava v razvoju slovenskega knjižnega jezika, ki izhajajo iz samozavedanja o nezadostnosti obsega gradiva, načinov obravnave, širine primerjave ipd., ob upoštevanju celotnega biblijskega prevoda še popolnejše in sistematično preverjanje z mogočimi tujejezičnimi predlogami (upoštevanje nemške Rosalinove predloge), vzporejanje z rabo v isto- (nujnost primerjave s Küzmičevim prevodom iz l. 1771) ali drugačnozvrstnih besedilih sploh ali v drugih
besedilih istega avtorja, ki bi potrdila, izpopolnila ali ovrgla izsledke danega vzorca, ter vzporejanje z narečnim gradivom, ki bi pokazalo (ne)ujemalnost govorjene rabe s knjižno.
|
|
drugàm |
izraža drug kraj pri premikanju v kako smer:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugár |
-ja; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drugáriti |
knjiž. biti v družbi s kom, zlasti zaradi zabave:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drúgec |
čeb. drugi roj iz iste družine v istem letu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drúgekráti |
star. ob drugih priložnostih; drugikrat:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugenjski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
To je v skladu z DgZn(drugenjska znanost);to razumem tako,da je identiteta-bit maska dvojnika-niča.
|
|
drúgi |
1. ki v zapovrstju ustreza številu dva:; štev., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drúgič |
1. pri ponavljanju na drugem mestu:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drúgikrat |
pri ponavljanju na drugem mestu; drugič:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugjé |
izraža drug kraj, drugo mesto dejanja, stanja:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugoaprilski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
drugobárven |
ki je druge, drugačne barve:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugobesednovrsten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
25.301 25.401 25.501 25.601 25.701 25.801 25.901 26.001 26.101 26.201 
