|
oblégati |
1. biti razporejen okrog branjenega mesta, objekta in si prizadevati osvojiti ga:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oblegoválec |
kdor oblega:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oblegoválen |
nanašajoč se na obleganje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oblegováti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
obléka |
1. izdelek ali skupek izdelkov iz blaga, usnja, ki pokriva telo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oblékica |
manjšalnica od obleka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oblépek |
knjiž., redko obliž:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oblepéti |
knjiž., s prislovnim določilom ostati prilepljen, pritrjen:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oblepíti |
1. z lepljenjem obdati kaj s čim:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oblépljati |
1. z lepljenjem obdajati kaj s čim:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oblesenéti |
-ím; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
oblésje |
zastar. {puškino} kopito:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oblésti |
1. z lezenjem obiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oblèt |
glagolnik od obleteti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
obletajoč |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
oblétanje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
oblétati |
star. obletavati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oblétati |
redko obleteti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
obletávanje |
glagolnik od obletavati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
obletávati |
1. letati okrog česa:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
obletel |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
obléten |
nanašajoč se na obletnico:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
obletênje |
zastar., v zvezi obletenje sveta konec sveta:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
obletéti |
1. leteč priti okrog česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oblétnica |
dan, ki je natančno eno ali določeno število let po dnevu, ko se je kaj zgodilo, je kaj bilo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
obletničen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
obletniški |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
obletováti |
obletavati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
obléven |
star. predrzen, nesramen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oblévnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
obležáti |
1. ostati v ležečem položaju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
obležavanje |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
obléžen |
-žna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
oblíca |
1. v zvezi krompir v oblicah kuhan neolupljen krompir:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
óblič |
orodje za glajenje, obdelovanje lesa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oblíčast |
zastar. zaobljen, okrogel:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oblíčen |
1. zastar. ki ima določeno obliko:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oblíčina |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
oblíčiti |
star. oblikovati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oblíčje |
1. knjiž. prednja stran glave; obraz:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oblíčjece |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
oblíčka |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
oblíčnica |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
oblíčnik |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
oblíčnost |
jur. kar je glede na pravne predpise potrebno za veljavnost pravnih poslov ali dejanj:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oblíčnosten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
obligácija |
1. jur. pravno razmerje, na podlagi katerega je ena stranka upravičena zahtevati od druge določeno dajatev, storitev; obveznost, obveza:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
obligacíjski |
nanašajoč se na obligacijo, obveznosten:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
obligacíjskopráven |
-vna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
obligacionár |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
|
obligáten |
knjiž. obvezen, predpisan:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
obligatístičen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
obligatízem |
-zma; m, vir: B; povezave:
|
|
obligatóren |
knjiž. obvezen, predpisan:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
obligatóričen |
star. 1. obvezen, predpisan:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
obligatórnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
obligírati |
knjiž. {pravno} obvezati, zavezati:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oblíka |
1. navadno s prilastkom določen videz, ki ga ima stvar v prostoru:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
islovar
|
|
oblíkast |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
oblikica |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
oblikoglásje |
lingv. morfonologija; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oblikomaníja |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
oblikoslóven |
nanašajoč se na oblikoslovje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oblikoslóvje |
lingv. oblike v celoti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oblikotvórje |
lingv. nauk o tvorjenju stopenj pri pridevniku in prislovu, glagolskih oblik; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oblikoválec |
kdor kaj oblikuje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oblikoválen |
1. nanašajoč se na oblikovanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oblikoválka |
ženska oblika od oblikovalec:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oblikovalkin |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
oblikoválnica |
1. delavnica, obrat za oblikovanje določenih izdelkov:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oblikoválnost |
značilnost snovi, da se da oblikovati:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oblikoválo |
agr. votla priprava, po kateri se oblikuje sir:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oblikoválski |
nanašajoč se na oblikovalce ali oblikovanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oblikovánec |
teh. predmet, oblikovan z ulivanjem, kovanjem, stiskanjem:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oblikovánje |
glagolnik od oblikovati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oblikovánost |
lastnost, značilnost oblikovanega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oblikovátelj |
zastar. oblikovalec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oblikováti |
1. dajati čemu določeno obliko:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oblíkovec |
1. nar. okroglo, nerazcepljeno poleno; okroglica:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oblikóven |
1. nanašajoč se na obliko:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oblíkovina |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
oblikovít |
1. ki ima določeno obliko:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oblikovítost |
značilnost oblikovitega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oblikovnospreminjevalen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
oblikóvnost |
1. značilnost česa oblikovno določenega, urejenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oblikovnotehničen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
oblína |
obel, zaobljen del česa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oblísniti |
knjiž. 1. ošiniti, ošvrkniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oblístati |
-am; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
obliteralen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
obliteraren |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
obliterativen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
obliteriran |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
óbliti |
knjiž. 1. delati zaobljeno, okroglo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oblíti |
1. narediti, da pade, steče tekočina, navadno iz posode, po nagnjeni, navpični površini česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oblív |
1. glagolnik od obliti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oblívanje |
glagolnik od oblivati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oblívati |
1. delati, da pade, teče tekočina, navadno iz posode, po nagnjeni, navpični površini česa:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oblizáč |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
oblízanec |
moški, ki se pretirano skrbno oblači in pretirano vljudno vede; polizanec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
96.901 97.001 97.101 97.201 97.301 97.401 97.501 97.601 97.701 97.801 
