|
družbenostrukturen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
S tem, ko je skozi strastno, predano in vztrajno iskanje resnice o lastnem športnem početju korak za korakom začel prepoznavati šport kot derivat libida in kot integralni sestavni del regulatornih/disciplinatornih praks oziroma oblastnih razmerij (ki so historično, družbenostrukturno, socialno in psihološko pogojene) po eni strani vrnitve nazaj ni bilo več; po drugi pa je v običajno vsakdanjo percepcijo/interpretacijo športa začel vnašati nelagodje.
|
|
družbenotvoren |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
drúžbenoupráven |
nanašajoč se na družbeno upravljanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družbenoureditven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ob soočenju dveh različnih, pa v našem primeru še vedno dokaj podobnih kultur imamo pri prenašanju specifičnih družbenoureditvenih fenomenov iz ene kulture/jezika v drugo kulturo/jezik načelno vsaj tri možne pristope: ...
|
|
družbenoutopičen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
družbenovzgojen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Sredi šestdesetih let je skušala literarna didaktika rešiti šolsko ukvarjanje s književnostjo njegove družbenovzgojne vloge, kar se je zdelo mogoče le z umikom v nekakšen »strokovni intimizem«, ki se je kazal s scientifikacijo književne didaktike in književnega pouka.
|
|
družbenozabaven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
družbenozaveden |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Uresničijo se naj naše težnje za formiranje kulturnega, družbenozavednega, gospodarsko in proizvajalno spodobnega človeka, bogatega tehnične inteligence ter spretnosti in bodočega upravljalca podjetja.
|
|
drúžbenozgodovínski |
nanašajoč se na zgodovino družbe:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družbenoživljenjski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
drúžbenski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
drúžbica |
ekspr. manjšalnica od družba 3:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drúžbin |
pridevnik od družba 4:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družbínski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
drúžbljenje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
družbljevánje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
družbomŕzen |
-zna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
družbopísen |
-sna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
družboslóvec |
strokovnjak za družboslovje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družboslóven |
nanašajoč se na družboslovje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družboslóvje |
znanost, ki proučuje človeško družbo in zakonitost njenega razvoja:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družboslovka |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
družboslovnomedicinski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
družboslovnoterminološki |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
družboslovnoznanstven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
družboslovski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE - precej razvejana stran z obilico uporabnih informacij ter pravim družboslovskim forumom, polnim težkih polemik
|
|
družbotvóren |
-rna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
družbotvorno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Liberalizem kot pozicija je družbotvorno nesmiseln in vodi slovensko državnost v slepo ulico
|
|
družbotvórnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
družbovalec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Izbrani glagol je bil za družbovalce, ki poznajo in z drugimi gojijo kulturo druženja na svobodnem ozemlju Metelkove, žaljiv.
|
|
družbovánje |
glagolnik od družbovati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družbováti |
star. delati družbo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družboznánstven |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
družboznánstvo |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
drúže |
star. 1. tovariš, prijatelj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
drúže |
star., navadno kot nagovor zakonec:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drúžebnik |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drúžec |
redko drugec, drujec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drúžek |
-žka; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
druželjúben |
-bna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
drúžen |
1. knjiž. pri katerem je udeleženo več ljudi; skupen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drúženje |
glagolnik od družiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
druževanje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
To je tudi namen našega druževanja, da več mladih sodeluje pri tem načrtu, in da imajo pri tem priložnost, da obiščejo Slovenijo, deželo svojih prednikov.
|
|
druževáti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
družíc |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
družíca |
1. knjiž. tovarišica, prijateljica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družiceváti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
|
|
družíčica |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
družíčka |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
družílen |
ki druži, povezuje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družilnica |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
tip lokala: pub; družilnica
|
|
družílnik |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
družílnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
|
družína |
1. zakonski par z otroki ali brez njih:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
družínce |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
družinčád |
star. služabniki, služinčad:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družínče |
zastar. služabnik:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družínec |
-nca; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
družínica |
ekspr. manjšalnica od družina:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družínik |
v Sovjetski zvezi član prostovoljne civilne organizacije, ki skrbi za javni red, varnost ljudi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družinikov |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
družinin |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
družiniti |
nedov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
družinogram |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Družinogram je integralna predstavitev družine z njeno življenjsko - zdravstveno problematiko.
|
|
družinováti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
|
|
družínski |
nanašajoč se na družino:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družinskoalbumski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
družinskopolitičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
družinskopraven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Družinskopravna razmerja so zelo občutljiva in zahtevajo varovanje pravic posameznika.
|
|
družinskorodoven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V železni dobi se je pojavil nov način pokopavanja - velike družinskorodovne halštatske gomile.
|
|
družinskost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Za nas so pomembni don Boskovi principi celostne skrbi za mlade, družinskost in preventiva.
|
|
družinskoterapevtski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
družinskoterapevtsko |
prisl., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
družínskovzgójen |
-jna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
družínstven |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
družínstvo |
knjiž. kar je v zvezi z družino:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družínščina |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
družíšče |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
družítev |
glagolnik od družiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družíti |
1. notranje, čustveno povezovati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družítven |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
družjak |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
družjak - zamašek na spodnjem delu soda, na vratcih
|
|
družjè |
-éta; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
družljív |
knjiž. ki se {rad} druži:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družljívost |
knjiž. lastnost družljivega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družljivosten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zase si sicer tega ne bi upal trditi, je pa možno, da kakšen tak družljivostni vidik ali drugačno mikrojezikovno okolje vpliva na izbiro sklanjatvenega vzorca.
|
|
družmirski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
se nanaša na Družmirje: Konec septembra leta 1973 je Šaleško dolino zajelo hudo neurje. V Šoštanju je Paka v noči s 24. na 25. september močno poplavljala in povzročila veliko škode, v Družmirju pa je bregove prestopila Velunja, zalila rodovitne družmirske njive in prav tako povzročila ogromno škode.
|
|
družníca |
zastar. ženska, ki je s kom, da ni sam; družabnica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družník |
zastar. 1. tovariš, prijatelj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družniški |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
drúžništvo |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
družno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pa so družno nadaljevali proslavljanje dne v noč, iz šumenja reke v rezke zvoke glasbe in krikov in moledovanj za še več vsega.
|
|
drúžnost |
knjiž. 1. nagnjenost k življenju v kolektivu, v družbi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drúžnosten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
dŕva |
razžagan in navadno naklan les za kurjavo:; s mn., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
drváča |
dvoročna sekira za napravljanje drv:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drvájsati se |
nar. dolenjsko, slabš. poditi se, divjati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drvak |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ostanki mostiščarskih naselij v okolici Šentruperta, najdba drvaka pri Brezovici in skladi gline dokazujejo, da so tu še segali zalivi Panonskega morja.
|
|
drválnik |
nar. prostor v kuhinji med ognjiščem in steno za spravljanje drv, navadno pokrit s klopjo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drvár |
1. kdor se poklicno ukvarja z napravljanjem drv:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
25.701 25.801 25.901 26.001 26.101 26.201 26.301 26.401 26.501 26.601 
