|
dozoréti |
1. z rastjo, zorenjem priti do zrelosti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dozorétje |
glagolnik od dozoreti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dozorevajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nastanejo dvojederne celične tvorbe, iz katerih zraste dikariontski micelij, ki se vraste v embrio dozorevajočega zrna, kjer ostane v latentnem stanju.
|
|
dozorevalen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Minimalni tehnični pogoji, ki se nanašajo na zunanjost skladišča (podno skladišče, hladilnice), njegove prostore, opremo innaprave, ki so v njem, so: ... skladišče s površino nad 600 m2 in skladišče, ki ima hladilnico in dozorevalne komore ...
|
|
dozoreválnica |
redko zorilnica {sadja}:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dozorévanje |
glagolnik od dozorevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dozorévati |
1. z rastjo, zorenjem prihajati do zrelosti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dozorítev |
glagolnik od dozoreti ali dozoriti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dozoríti |
narediti, da postane kaj zrelo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dozračevanje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na tem mestu je treba predvideti jašek z vgrajeno opremo za odzračevanje in dozračevanje (preprečitev nastanka vakuuma).
|
|
dozréti |
knjiž. doseči s pogledom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dozvánjati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
|
|
dozvenéti |
prenehati zveneti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dozvenévati |
približevati se koncu zvenenja:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dóž |
v beneški in genovski republiki voljen dosmrtni poglavar:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dóžd |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
dóžen |
pridevnik od doga1; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doženiti |
dov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dožetev |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
dožéti |
končati žetev:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dožétki |
nar. vzhodno pojedina po končani žetvi:; m mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dóžev |
svojilni pridevnik od dož:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dóževka |
redko doževa žena; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dóževski |
pridevnik od dož:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dožgati |
dov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Poleg tega naj bi bil Igor, s katerim sta v vseh teh letih svečo za razgrajaško svečo dožgala do samega podstavka, vedno pripravljen za zabavo, nikoli manjkajoči udeleženec in pa tudi redni iniciator vseh stvari, kjer se podira karkoli starega, znucanega in zdolgočasenega.
|
|
dóžica |
manjšalnica od doga1; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dóžinjin |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
dožítek |
star. doživetje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doživet |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Le tako lahko nastane velik dogodek, resnično doživeta predstava, gledališče, ki izdeluje temne in svetle in prelivajoče se bisere.
|
|
doživéti |
1. v življenju priti do česa, biti deležen česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doživétje |
1. kar kdo doživi, s čustvi dojame:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doživeto |
prisl., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
doživétost |
značilnost doživetega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doživítelj |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
doživljáj |
1. kar kdo doživi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doživljájček |
ekspr. manjšalnica od doživljaj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doživljajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Onstran učenjaštva je lahko človek tudi videc in modrijan ter doživljajoč s sočlovekom in ustvarjajoč človek v sebi.
|
|
doživljájski |
knjiž. nanašajoč se na doživljanje ali doživljaje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doživljajskopedagoški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zbornik, za katerega so prispevke spisali udeleženci, je na 300 straneh združil bogate izkušnje družboslovnega, doživljajskopedagoškega, naravoslovnega in športnega področja s šol v naravi.
|
|
doživljajskost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zato je izpostavljeno kot merilo občečlovečnosti vrednot "...vso zgodovinsko pozitivno civilizacijsko, kulturno, duhovno izročilo in dediščino človeštva, vso njegovo doživljajskost in spiritualnost, religijskost, filozofičnost ter vso spoznano in sprejeto moralnost in etičnost." (Pediček, 1994b str. 174)
|
|
doživljan |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ob psalmski simboliki srce, oko, doživljani tudi na najvišji ravni povsem konkretno, so odprta vrata v svet staroorientalske miselnosti, ki je bila v očeh vseh pristnih pesnikov psalmov samo nikoli dokončno izpeta hvalnica stvarstva.
|
|
dožívljanje |
glagolnik od doživljati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dožívljati |
1. v življenju prihajati do česa, biti {večkrat} deležen česa:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doživljen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vsaka v duši doživljena stvar je iztrgana iz večnosti.
|
|
doživljênjski |
neustalj. dosmrten:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doživljenjskost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zaradi doživljenjskosti nadomestnega zdravstvenega zavarovanja je pri tem tipu zdravstvenega zavarovanja obvezno oblikovanje matematičnih rezervacij za starost, kar seveda vpliva tudi na višino premij.
|
|
doživljenski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
gl. doživljenjski: Za vse kovčke velja omejena doživljenska garancija.
|
|
doživljevalec |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
doživljeválnica |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
doživljujoč |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dóžnjek |
nar. vzhodno venec iz klasja, ki se splete ob koncu žetve; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dožveplanje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
dožveplati |
dov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V kleti skrbimo, da je posoda dolita, vino pa pravočasno pretočimo. Tisti, ki še niso opravili pretoka naj to storijo in vino primerno dožveplajo.
|
|
dpa |
kratica, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Samo v okolici Bombaja, kjer so poplave terjale več kot tisoč življenj, je po zadnjih podatkih oblasti zaradi nalezljivih bolezni umrlo 233 ljudi, je poročala indijska tiskovna agencija PTI, ki jo povzema nemška tiskovna agencija dpa.
|
|
dr |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
wiki
|
|
drabutovína |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
dracéna |
bot. na Kanarskih otokih rastoče drevo s šopi sabljastih listov na koncih vej in belimi cveti v socvetjih; zmajevo drevo, zmajevec:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dráč |
nar. vzhodno plevel:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dráčje |
suho, odpadlo vejevje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
draden |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
črepinjak - vrsta hrasta, draden
|
|
drág |
1. ki stane veliko denarja:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drága |
1. manjša dolina, navadno stranska:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drága |
knjiž. vlačilna mreža za lov rib in drugih živalskih organizmov z morskega dna:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dragačevski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dragaševski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
drágec |
ekspr. drag, ljubljen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drageríja |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
dragetínski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
drágica |
ekspr. draga, ljubljena ženska:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drágica |
manjšalnica od draga1; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dragíja |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
dragína |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
draginec |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
draginija |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dragínja |
gospodarsko stanje, ki ga povzročijo visoke cene materialnih dobrin:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dragínjar |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
|
dragínjski |
nanašajoč se na draginjo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dragíranje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
dragline |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
dragocén |
1. ki ima veliko vrednost, visoko ceno:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dragocéniti |
-im; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
dragocenjen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dragocénost |
kar je dragoceno:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dragocénostnica |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
dragóča |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
dragoléten |
zastar. ki stane veliko denarja; drag:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dragolétnik |
zastar. oderuh, špekulant:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dragolétnikov |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
dragoljúbec |
nar. gozdna rastlina z močno dišečimi drobnimi belimi cveti; šmarnica:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drágoman |
v orientalskem, zlasti v turškem okolju uradni prevajalec, tolmač:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dragomeljski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
dragomerski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
se nanaša na Dragomer: Na omrežje je podobno zašla in takoj izginila informacija, da je bil na obisku v dragomerski loži visok predstavnik zveze Nato in ameriških oboroženih sil, seveda visok častnik prostozidarjev.
|
|
dragomíliti se |
-im se; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
dragonáda |
zgod. nasilno pokatoličevanje protestantov z naseljevanjem vojakov v 17. stoletju:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dragónar |
1. dragonec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dragónec |
nekdaj vojak konjeniške enote:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
dragonjski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dragónski |
pridevnik od dragonec:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dragóst |
lastnost dragega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dragôta |
star. 1. draginja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
24.401 24.501 24.601 24.701 24.801 24.901 25.001 25.101 25.201 25.301 
