|
četveropól |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Iz četveropolnih parametrov lahko razberemo, da bi se ta četveropol lahko uporabil kot ojačevalnik, saj je lokalno aktiven v izbrani delovni točki.
|
četveropólen |
-lna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Iz četveropolnih parametrov lahko razberemo, da bi se ta četveropol lahko uporabil kot ojačevalnik, saj je lokalno aktiven v izbrani delovni točki.
|
|
povezave:
|
|
četverošáh |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
četverovŕsten |
agr., v zvezi četverovrstni ječmen ječmen, v katerem so zrna navidezno v štirih vrstah; štirivrstnik; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
četvornost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
A ni škoda, da se prav uma tako oklepamo, pa ravno z njim stvari razcepimo v dvojnosti in četvornosti in mnogoterosti, se zapletemo v mrežo vseh pestrosti in se gremo vspostavljanja 'pravilnih' odnosov, namesto da bi dojeli samo to, da smo Eno in bi stremeli k Duhu, ne k razumarskim razlagam in razumevanjem, ki so nujno nepopolna?
|
|
čevketáti |
nar. živahno in brezskrbno govoriti; čebljati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
čezsáharski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
|
povezave:
|
|
čezstopenjski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tako (čezstopenjsko vzvratno) soglasje lahko pomeni ali razveljavitev hierarhije imenovanja in vodenja ali pa je zgolj pomota oz. nedorečenost v zakonu in statutu.
|
|
čez... |
1. za izražanje gibanja na drugo stran ali stanja na drugi strani:; predpona v sestavljenkah, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
číčara |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
čičeríka |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Čičerika domnevno izhaja iz Azije in je najbolj znana stročnica Sredozemlja. Zrna čičerike so po obliki podobna lešniku in so rumene barve, zato čičeriki nekateri pravijo tudi rumeni grah.
|
číčkov |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: V to oblogo lahko dodajamo tudi: kamilično olje in pol limone (ki jih uporabljamo predvsem pri svetlih laseh, pomagajo pa v primeru mastnih) ali orehovo ali čičkovo olje (pri temnih).
|
čín |
stopnja na hierarhični lestvici v vojski in podobnih organizacijah:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
čírtah |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
číst |
1. ki je brez umazanije, prahu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čistilniški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na številnih lokacijah v svetu so danes v preverjanju postopki klasičnega anaerobnega gnitja (digestije) čistilniškega mulja, ki mu dodajajo predhodno obdelano biološko frakcijo komunalnih smeti (na pr. VALORGA proces, BIOMET AB proces, DRANCO proces in dr.) (Delecroix in Saint-Joly, 1992; Six in DeBaere, 1992).
|
|
čístiti |
1. odstranjevati umazanijo, prah:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čistôča |
stanje brez umazanije, prahu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čistorumen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Njene trde kamnite joške so vabile v najbolj nenavadnih barvah: od vijoličaste do oranžne, okraste in čistorumene; malokatera je bila pusto rjava, čisto zlata ali dolgočasno bela
|
|
čitálnik |
elektr. del elektronskega računalnika za branje informacij na preluknjanih karticah ali trakovih; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
islovar
|
|
|
povezave:
|
|
čítluksahíbija |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
čivava |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
wiki
|
|
čivavin |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Eh medved bi z enim bežnim zamahom naredu čivavine zrezke ...
|
|
čizlakít |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Pri vasi Cezlak nad Oplotnico je edino nahajališče kamenine čizlakit na svetu.
|
členjača |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Slanoljubne rastline ali halofiti so rastline, ki uspevajo samo na slanih tleh. Na Sečoveljskih solinah so takšne morski oman, navadni osočnik, grmičasta členjača, sinjezeleni členkar, lobodovec, obmorska nebina in še veliko drugih.
|
|
člensko |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pomenoslovni sestav je člensko in problemsko dograjeval v razpravah Vloga skladnje pri določanju in dokazovanju pomenskih lastnosti besedja (SSJLK 1975), Vprašanja pomenske analize leksike starejših obdobij (Leksikografija i leksikologija, 1982), Pomenske značilnosti besednega zaklada slovenskih protestantskih piscev (SSJLK 1984) in Vprašanja pomenske skupine v besedišču pri slovenskih protestantih (Družbena in kulturna podoba slovenske reformacije, 1986).
|
|
čmŕček |
nar. vzhodno mavrah; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čófta |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Od Dolgih njiv proti Jezerskem je nekje sicer prava 'čofta', zato nikar ne stopajte po deskah - drsi, vendar se splača to progo 'prelaufat'.
|
čohljáti |
narahlo drgniti, praskati po koži, zlasti žival:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čokoladnica |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
čokolino |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Lahko uporabimo kartonasto škatlo, v kateri je bil riž, čokolino ali kaj podobnega.
|
|
čólek |
-lka; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: nar. (človek): Ej ti si pa res pravi cigan ko si na lesni u sloven graco delo pravi čolek si biv js sm ti stal ob strani ko si še u prevalah biv pa ringlšpil ste meli pa u prikolici ste živeli zdaj ko pa si slaven pa me ne poznaš več vidim da ti je dnar stopo u glavo pizda.
|
čólja |
nar. zahodno panj, čok:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čómpa |
nav. mn., nar. severozahodno krompir:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čopljáti |
nalahno čofotati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čórten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Nataša je skupaj z Javedom in še enim domačinom iz kamnov zgradila majhen tempelj, na oltar sta Tomaž in Aleš zavezala svoje kate, ki sta jih dobila na drugih himaljaskih odpravah (gradnja čortena v baznem taboru in obred imenovan pudža je običaj v Nepalu, predvsem Šerpe verujejo, da na goro ne smeš prej, dokler ne opraviš obreda).
|
čótast |
nar. zahodno šepast:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čotáti |
nar. zahodno šepati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
čótavec |
nar. zahodno šepavec; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
črepáha |
zool., navadno v zvezi velikanska črepaha največja morska želva, Chelonia mydas; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
črepáhin |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
črepahovínast |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
črepínjica |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: ... po vsakršnih skoznih prehodih poti so na vse strani / kdo se bo od potomcev spomnil / davne sledi od kod in kdaj / ko umneže črepinjice razveselile bodo v zvezdnem prahu
|
črepínjski |
zgod., v zvezi črepinjska sodba glasovanje državljanov v stari Grčiji na lončenih črepinjah o izgonu državi nevarnega državnika; ostrakizem; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
črešnjevski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
se nanaša na Črešnjevec: Fonološka opisa zahodnoslovenskogoriškega voličinskega in vzhodnoslovenskogoriškega črešnjevskega govora prinašata inventar, distribucijo in izvor fonemov, predstavljen pa je tudi praviloma enak razvoj soglasnikov za vse Slovenske gorice.
|
|
čreva |
s mn., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
črevesce |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Med prve sodi par vrst vojaceljnov, ovešenih s takimi ali drugačnimi bljuvalniki svinca, poskočne leteče žagice, ki ti mimogrede izrezbarijo črevesce, možnarski oklepniki, stoječe strojnice (ki jih je moč prevrniti in jih drugače razpostaviti), helikopterji, bojne organske zračne ladje in striderji, gromozanske, pajkom slične samohodke na tenkih nogah, namenjene iztrebljevanju gverilcev.
|
|
črnogledo |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ob tako črnogledo opisani neavtonomni vrednotni orientaciji si seveda težko predstavljamo, da se bosta lahko tudi šport in zabava vrednotno utemeljevala sama po sebi, po svojih vrednotah.
|
|
črnogradnja |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
črnopasast |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V času med obema vojnama in tudi v prvih letih po drugi svetovni vojni so najpogosteje omenjene tri pasme: požlahtnjena pasma, žlahtna pasma in črnopasasta pasma.
|
|
črnoploden |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Črnoplodno aronijo (Aronia melanocarpa) odlikujejo predvsem rastna odpornost in naravna zdravilnost. Zelo dobro prenaša zimski mraz in uide škodljivim poznopomladanskim ohladitvam; uspeva tudi v manj rodovitnih tleh in prenaša sušo, škropljenje zoper bolezni in škodljivce pa zlahka odpade.
|
|
črnopóljen |
šah., v zvezi črnopoljni lovec lovec, ki se premika po črnih poljih:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
črnskost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Takorekoč nacionalizira in hkrati "rasizira" godbo neke regije, ki se ponekod izmika nacionalni opredelitvi ob vedno znova vprašljivi oznaki "črnskosti" v godbah.
|
|
čŕvov |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Hiše in krajine iz železobetona se pojavijo pred menoj v tako orjaških silovitostih, kot jih naravno oko / žabje oko, črvova svetlobna zaznava?/ ne more nikoli razvideti.
|
čúček |
nar. zahodno, ekspr. omejen, neumen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čudákarski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Po vseh knjigah o unixu sem iskal razlago, odkod ime ukaza grep, tega bisera med biseri čudakarskih imen ukazov v unixu. Nič.
|
čudáški |
ki se po nazorih, navadah loči od drugih in je navadno zaprt vase:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čudodelništvo |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tokrat ni glavna oseba ostareli katoliški duhovnik s spodletelim čudodelništvom, ampak Pregelj pisatelj in njegov strah pred upadom pisateljske potence, nauk pa bi lahko bil, da je povezovanje velikih duhovnih dejanj z mladostno močjo in spolno potenco napačno.
|
|
čuft |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Eni prisegajo na čufte, drugi na brokoli; enim ne sede cigaretni dim, drugi bi nikotinske paličice sesljali, dokler jim ne bi pomodrele ustne; eni uživajo v posvečenih zvokih klavirskih koncertov starih mojstrov, drugi zvračajo superce na oberkrajnerje (gah!).
|
|
|
povezave:
|
|
čuhaháj |
medm., vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
čúlja |
nar. zahodno panj, čok:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čustvenostno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Upravičeno, saj je pisec svojo mogočno estetsko stavbo sezidal na žlahtnih temeljih koroškega vzornika, pri njem pa se je tudi navdušil za čustvenostno izrazitejše besediljenje.
|
|
čútenjski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Na nekaterih točkah pripovedne linije namreč obstajajo položaji, ki intenzivirajo Damjanovo miselno in čutenjsko dejavnost: ...
|
čutilnik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Termometer je torej poleg merilnika temperature lahko tudi čutilnik toplote (toplotnih tokov).
|
|
čvekalnica |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dachauski |
prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dáda |
um. zahodnoevropsko umetnostno gibanje, iz katerega izhaja dadaizem:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dadaízem |
um. zahodnoevropska umetnostna smer po prvi svetovni vojni, zametavajoča vsebino in obliko:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
dágnja |
redko užitna morska školjka s črno lupino, ki živi v večjih skupinah; klapavica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
dàh |
1. enkraten sprejem zraka v pljuča in njegovo iztisnjenje; dih:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
dahar |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dahar in pandjanengan sta besedi v stavku, ki zvišujeta tretjo stopnjo (krama biasa) na stopnjo 3a (krama inggil).
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
dáhavec |
pog., med drugo svetovno vojno interniranec v dahavskem taborišču:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
| | | | | | | | | | | |
1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 
