|
zasíniti |
knjiž. 1. nenadoma se pojaviti, prikazati zaradi lastne svetlosti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaskáliti se |
nar. zadreti si trščico:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaskóčnik |
obrt. pohištveno okovje, ki z vzmetjo, magnetom zadrži okensko, vratno krilo v želenem položaju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaskrbéti |
brezoseb. začutiti nemir, tesnobo zaradi neprijetnega, težkega položaja ali strahu pred njim:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
zasládek |
-dka; m, vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
zasladíti |
knjiž. 1. povzročiti, da kaj vsebuje vonj po čem sladkem:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
zasladkáti |
-ám; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
zaslíšati |
1. izprašati koga v uradnem postopku z namenom izvedeti podatke, pomembne za rešitev zadeve:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasliševáti |
1. izpraševati koga v uradnem postopku z namenom izvedeti podatke, pomembne za rešitev zadeve:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaslovéti |
postati splošno znan zaradi izrednih uspehov, lastnosti, kakovosti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaslúga |
1. za človeka, skupnost pomembno, vredno dejanje, ravnanje, ki daje komu pravico do {javnega} priznanja, nagrade:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaslúžek |
1. kar se zasluži z opravljanjem kakega dela, službe, navadno denar:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaslúžen |
1. ki si je s pomembnimi, vrednimi dejanji, ravnanjem pridobil pravico do {javnega} priznanja, nagrade:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaslužênje |
knjiž. 1. pravica do {javnega} priznanja, nagrade, ki si jo kdo pridobi s pomembnimi, vrednimi dejanji, ravnanjem:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaslužíti |
1. navadno s prislovnim določilom dobiti kaj, navadno denar, za opravljeno delo, službo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaslúžkar |
1. ekspr. kdor opravlja kako delo, dejavnost zlasti zaradi zaslužka:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaslúžkarstvo |
ekspr. opravljanje kakega dela, dejavnosti zlasti zaradi zaslužka:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasmèh |
izražanje zelo negativnega, poniževalnega odnosa do koga, navadno z besedami:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasmehljáti se |
knjiž. z manj poudarjenim izrazom na obrazu, navadno z raztegnjenimi ustnicami, pokazati zlasti veselje, srečo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasmehováti |
navadno z besedami izražati zelo negativen, poniževalen odnos do koga:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasmejáti se |
z izrazom na obrazu, navadno z raztegnjenimi ustnicami, in glasovi pokazati zlasti veselje, srečo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasmíliti se |
z dajalnikom začutiti čustveno prizadetost, žalost ob nesreči, trpljenju koga:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
zasmradíti |
povzročiti, da se kje razširi, začne obstajati smrad:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
zasmrájati |
povzročati, da se kje razširja, obstaja smrad:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasnávljati |
1. sestavljati, ustvarjati kaj, navadno v začetni, nedokončni obliki:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasnóva |
navadno s prilastkom 1. začetna, nedokončna oblika česa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasnováti |
1. sestaviti, ustvariti kaj, navadno v začetni, nedokončni obliki:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasnútek |
navadno s prilastkom začetna, nedokončna oblika česa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasovražíti |
začutiti veliko nenaklonjenost, odpor do koga, navadno združen z željo škodovati mu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaspájkati |
teh. zadelati, zaliti s spajko:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaspánček |
1. ljubk. kdor {rad} spi, navadno otrok:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaspanè |
1. ekspr. kdor {rad} veliko spi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaspanè |
1. ekspr. kdor {rad} veliko spi:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaspánec |
1. ekspr. kdor {rad} veliko spi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaspánka |
ekspr. ženska, ki {rada} veliko spi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasramováti |
navadno z besedami, ki vzbujajo prezir, obsojanje, jemati komu ali čemu ugled, veljavo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastaréti |
postati tak, da ni več v skladu; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastarévati |
postajati tak, da ni več v skladu; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zástava |
nar. primorsko pas oblakov, megle nad gorami ob nastopu burje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
zastíčiti |
grad. obdelati stike med zidaki:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastírka |
agr. kar se uporablja za pokrivanje zemlje, zlasti okrog sadnega drevja, da se zavarujejo korenine ali plodovi; steljivo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastókati |
1. dati slaboten, zategel glas, zlasti zaradi telesne bolečine:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastopíti |
knjiž., z dajalnikom, navadno v zvezi zastopiti pot zastaviti, zapreti komu pot tako, da se stopi predenj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
zastrádanost |
-i; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
zastrádati |
-am; dov., vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
zastradínčiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
zastrán |
star., z rodilnikom zaradi:; predl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastreméti |
knjiž. začeti si prizadevati doseči, uresničiti kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasún |
teh. naprava za zapiranje cevovodov, pri kateri se navadno plošča pomika pravokotno na os cevi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasvetlíkati se |
oddati, dati v kratkih presledkih svetlobo, navadno neizrazito, slabo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašépati |
1. nenormalno stopiti zaradi krajše ali bolne noge:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašibíti se |
1. upogniti se, ukriviti se zaradi teže bremena:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašklopotáti |
ekspr. 1. dati odsekane, navadno enakomerne glasove zaradi udarcev, delovanja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaškrípati |
1. zaradi trenja, drgnjenja dati kratke, visoke glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zašpêcati |
žarg. zatožiti, ovaditi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatêči |
1. postati po obsegu večji zaradi poškodbe ali bolezni:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
zatégadélj |
star. zato:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
zatékati |
1. postajati po obsegu večji zaradi poškodbe ali bolezni:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
zatelováditi |
začeti telovaditi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
zatikálo |
navadno podolgovat predmet, ki se kam zatakne, da prepreči gibanje, premikanje česa:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatílje |
zadnji del glave in vratu:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatílnik |
zadnji del glave med tilnikom in temenom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatíšje |
1. stanje, ko navadno za krajši čas preneha hrup, hitro premikanje česa:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatléskati |
1. dati kratke, svetle glasove ob ploskem udarjanju, zadevanju ob kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatóhel |
1. ki zaradi neprezračenosti, tople vlažnosti neprijetno učinkuje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatôhniti |
redko zadahniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zatóžen |
navadno v zvezi zatožna klop sedež za obtoženca:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatrdíti |
izraziti kako misel, kot da je v skladu z resničnostjo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatrèp |
1. grad. lesen trikoten vrh stene pod streho na ožji strani stavbe:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatrésti |
narediti, povzročiti, da se kaj sunkovito, hitro premika, navadno sem in tja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatrjeváti |
izražati kako misel, kot da je v skladu z resničnostjo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatŕzati |
sunkovito se premakniti zaradi nehotenega skrčenja mišice, mišic:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatŕzniti |
sunkovito se premakniti zaradi nehotenega skrčenja mišice, mišic:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaupljív |
1. ki {rad} zaupa, verjame:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaúšnica |
udarec, navadno s plosko roko po licu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaúzdati |
nadeti, namestiti uzdo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
zaváditi |
-im; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
zavaríti |
1. z varjenjem zadelati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavéden |
1. ki se zaveda svoje pripadnosti kaki skupnosti, nazoru in to tudi javno kaže, izraža:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavésen |
navt., z zvezi zavesna ladja ladja, ki je z zadnjim delom preveč ugreznjena; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
20.518 20.618 20.718 20.818 20.918 21.018 21.118 21.218 21.318 21.418 
