|
vzrojljív |
ekspr. ki se {rad} glasno razjezi, razburi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzvihráti |
1. viseč neurejeno, vijugajoče dvigniti se zaradi hitrega premikanja zraka:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzvihrávati |
1. viseč v presledkih neurejeno, vijugajoče dvigati se zaradi hitrega premikanja zraka:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vživéti se |
1. živeč v novem okolju začeti živeti skladno z njim:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vžívljati se |
1. živeč v novem okolju začenjati živeti skladno z njim:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
waadtlandski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
wádij |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
walkie-talkie |
rad. žepni baterijski sprejemnik in oddajnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
Wássermannov |
med., navadno v zvezi Wassermannova reakcija in wassermannova reakcija reakcija pri preizkusu s serumom za dokazovanje prisotnosti za sifilis značilnih protiteles:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
wéngenski |
geol., navadno v zvezi wengenski skladi skladi iz srednjega dela triasne dobe v razvoju Alp:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
wêrfenski |
geol., navadno v zvezi werfenski skladi skladi iz najstarejšega dela triasne dobe v razvoju Alp:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
wiesbadenski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
|
povezave:
|
|
wítloof |
vrtn. radič z velikimi, krhkimi listi v valjastih glavah, belgijski radič:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
XY |
XY XY-a, ekspr., kot nadomestilo za ime in priimek neznana ali namenoma neimenovana oseba:; m neskl.,m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
zabáda |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
zabadálce |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
zabadálo |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
zabádanje |
glagolnik od zabadati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
zabádanski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
zabádati |
s sunki, potiskanjem delati, da koničasti del predmeta pride v kaj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
zabádava |
zastar. zaman:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
zabádavo |
prisl., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
zabadljáj |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
zabadlják |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
zabadnják |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
zabarikadíranje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
zabarikadíranost |
-i; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
zabarikadírati |
z namestitvijo barikade, barikad narediti, da kaj ni prehodno, dostopno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
zabávljati |
1. posmehljivo, zbadljivo govoriti o čem kaj slabega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabavljíca |
knjiž. 1. posmehljiva, zbadljiva beseda ali misel:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabavljív |
ki {rad} zabavlja:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabavljívec |
ekspr. kdor {rad} zabavlja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabavljívka |
1. ženska, ki {rada} zabavlja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabíčati |
ekspr., navadno s predmetnim odvisnim stavkom strogo, ostro izraziti zahtevo, da kdo kaj uresniči, opravi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabičeváti |
ekspr., navadno s predmetnim odvisnim stavkom strogo, ostro izražati zahtevo, da kdo kaj uresniči, opravi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabijáč |
grad. 1. priprava v obliki klade na zabijalu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabijálo |
grad. naprava za zabijanje pilotov:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabòj |
posoda kockaste, kvadraste oblike, navadno iz lesa, za shranjevanje, embaliranje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabókati |
gozd. zadelati odprtine v oglarski kopi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabráti se |
zaradi zavzetega branja postati nedostopen, nezainteresiran za kaj drugega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabrékati |
postajati po obsegu večji zaradi nabiranja, pritiska tekočine:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabrékel |
ki ima povečan obseg zaradi nabiranja, pritiska tekočine:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabreklína |
izboklina na telesu, organu zaradi nabiranja tekočine:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabrékniti |
postati po obsegu večji zaradi nabiranja, pritiska tekočine:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabúhel |
ki ima povečan obseg navadno zaradi bolezenskega nabiranja, pritiska tekočine:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabuhlína |
izboklina na telesu, organu navadno zaradi bolezenskega nabiranja, pritiska tekočine:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabúhniti |
postati po obsegu večji navadno zaradi bolezenskega nabiranja, pritiska tekočine:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabútati |
1. večkrat se s silo zadeti ob kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zacapljáti |
ekspr. nerodno iti, stopiti, navadno s kratkimi koraki:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zacelíti |
nav. 3. os. narediti kaj celo, navadno rane:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zacíniti |
zadelati, zaliti s kositrom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zacmévkati |
oglasiti se s kratkimi, visokimi glasovi, navadno tožečimi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zacvèsti |
navadno sedanji čas 1. narediti cvet, cvete:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
začadíti se |
knjiž. zakaditi se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
začêlje |
1. zadnji, končni del skupine ljudi, živali:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začeméti |
ekspr. zadremati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
začetnospomladanski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
začímba |
snov, ki daje hrani prijeten, navadno ostrejši okus:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
začíniti |
dodati snov, ki daje hrani prijeten, navadno ostrejši okus:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začínjati |
dodajati snov, ki daje hrani prijeten, navadno ostrejši okus:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začrvíčiti |
nav. 3. os., pog. povzročiti sunkovite bolečine, navadno v trebuhu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začúda |
ekspr. 1. izraža nenavadno visoko stopnjo:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
19.618 19.718 19.818 19.918 20.018 20.118 20.218 20.318 20.418 20.518 
