O'beseda, označena besedila z lemami
Winston Smith je imel brado zakopano | v | prsi, da bi ušel strupenemu vetru, ko je |
Še | v | najboljših časih je redko delovalo, zdaj |
redko delovalo, zdaj pa so električni tok | v | dnevnih urah odklapljali. |
To je sodilo k ekonomski kampanji | v | pripravah za Teden sovraštva. |
Stanovanje je bilo | v | sedmem nadstropju in Winston, ki je imel |
V | vsakem nadstropju je nasproti jaška za dvigalo | |
V | stanovanju je sočen glas bral seznam številk, | |
sočen glas bral seznam številk, ki so bile | v | nekakšni zvezi s proizvodnjo surovega železa. |
napis, medtem ko so temne oči zrle naravnost | v | Winstonove. |
Spodaj, | v | višini ceste, je neki drug plakat, strgan |
strgan na enem vogalu, sunkovito plapolal | v | vetru, zapored odkrivajoč in zakrivajoč |
zdrsnil med strehe helikopter, za hip obvisel | v | zraku kakor kačji pastir in se v loku znova |
obvisel v zraku kakor kačji pastir in se | v | loku znova pognal dalje. |
Seveda ni bilo mogoče vedeti, ali te | v | danem trenutku opazujejo. |
po kakšnem sistemu se policija vključuje | v | ta ali oni oddajnik, si lahko samo ugibal. |
si živel, iz navade, ki se je spremenila | v | nagon - v domnevi, da prisluškujejo vsakemu |
iz navade, ki se je spremenila v nagon - | v | domnevi, da prisluškujejo vsakemu šumu, |
šumu, ki ga narediš, in opazujejo - razen | v | temi - vsak tvoj gib. |
po gostoti prebivalstva tretje province | v | Oceaniji. |
področja, kjer se je prah od ometa vrtinčil | v | zraku in se je bohotil vrbovec po kupih |
Ministrstvo resnice - Minires | v | Novoreku, se je osupljivo ločilo od kateregakoli |
zgradba iz bleščeče belega betona, ki je | v | terasah kipela kvišku, tristo metrov visoko |
terasah kipela kvišku, tristo metrov visoko | v | zrak. |
prebrati tri partijske parole, ki so se | v | lepih črkah odražale z belega pročelja: |
Razlago strukture in etimologije glej | v | Dodatku. |
Njihova imena | v | Novoreku: Minires, Minimir, Miniljub in |
Winston ni bil še nikoli | v | Ministrstvu ljubezni, pa tudi v njegovi |
še nikoli v Ministrstvu ljubezni, pa tudi | v | njegovi soseščini v premeru pol kilometra |
Ministrstvu ljubezni, pa tudi v njegovi soseščini | v | premeru pol kilometra okrog njega ne. |
Odšel je čez sobo | v | majhno kuhinjo. |
iz Ministrstva, je žrtvoval svoje kosilo | v | kantini in zavedal se je, da v kuhinji ni |
svoje kosilo v kantini in zavedal se je, da | v | kuhinji ni nikakršne hrane, razen kosa črnega |
Njegov obraz je | v | trenutku škrlatno pordel in solze so mu |
Vendar pa se je ogenj | v | njegovem trebuhu naslednji hip polegel in |
Vrnil se je | v | dnevno sobo in sedel za malo mizo, ki je |
Iz neznanega razloga je bil telekran | v | dnevni sobi na neobičajnem mestu. |
Če je Winston sedel | v | niši in se močno naslanjal nazaj, je lahko |
bilo moč slišati, a vse dokler je vztrajal | v | svojem sedanjem položaju, ga ni bilo moč |
Videl ga je bil ležati | v | izložbi umazane majhne starinarne v neki |
ležati v izložbi umazane majhne starinarne | v | neki zloglasni mestni četrti ( katera četrt |
Člani Partije običajno niso hodili | v | navadne trgovine ( ki se ukvarjajo s svobodnim |
Z občutkom krivde ga je | v | aktovki odnesel domov. |
Že to, da ga je imel, čeprav ni bilo | v | njem nič napisano, ga je kompromitiralo. |
Razen čisto kratkih opomb je bilo | v | navadi vse narekovati v narekovalnik, kar |
kratkih opomb je bilo v navadi vse narekovati | v | narekovalnik, kar pa je bilo v tem primeru |
narekovati v narekovalnik, kar pa je bilo | v | tem primeru seveda nemogoče. |
Pomočil je pero | v | črnilo in nato za hip omahoval. |
mogoče natančno določiti nobenega datuma | v | okviru enega ali dveh let. |
Prihodnost bo ali podobna sedanjosti, in | v | tem primeru ga ne bo poslušala, ali pa bo |
Nekaj časa je sedel, neumno strmeč | v | papir. |
se je že dobesedno leta in leta odvijal | v | njegovi glavi. |
Včeraj | v | kinu. |
ladji, polni beguncev, bombardiranih nekje | v | Sredozemlju. |
Najprej si ga videl, kako se prekopicuje | v | vodi kot delfin, nato si ga videl na muhi |
majhnim fantkom približno tri leta starim | v | naročju. |
strahoten blisk in čoln se je spremenil | v | trske. |
otroško roko ki leti gor gor gor naravnost | v | zrak helikopter s kamero na kljunu ji je |
Nenavadno pa je bilo to, da se mu je medtem | v | glavi izčistil popolnoma drugačen spomin |
nameščali na sredo dvorane pred veliki telekran | v | pripravah na Dvominutno sovraštvo. |
Winston je ravno sedal na svoj prostor | v | eni od srednjih vrst, ko sta v sobo nepričakovano |
svoj prostor v eni od srednjih vrst, ko sta | v | sobo nepričakovano stopila dva človeka, |
pogledom, ki se je zdelo, da prodira naravnost | v | njegovo notranjost in ki ga je za hip napolnil |
kot s sovražnostjo, kadarkoli je bila kje | v | njegovi bližini. |
Kljub grozljivi zunanjosti pa je bil | v | njegovem vedenju nekakšen čar. |
bil gib, ki je morda - če je kdo še mislil | v | takih izrazih - spominjal na plemiča iz |
Winston je videl O'Briena morda desetkrat | v | prav toliko letih. |
Sedel je na stol | v | isti vrsti kot Winston, dva sedeža dalje. |
Majhna rdečelasa ženska, ki je delala | v | predelku poleg Winstonovega, je bila med |
Dvominutnega sovraštva je bil z vsakim dnem drugačen, toda | v | vsakem je bil Goldstein osrednja figura. |
morda celo - tako se je včasih šepetalo - | v | kakšnem skrivališču v sami Oceaniji. |
včasih šepetalo - v kakšnem skrivališču | v | sami Oceaniji. |
zaničljiv, z nekakšno senilno neumnostjo | v | dolgem, ozkem nosu, na koncu katerega so |
Spominjal je na obraz ovce in tudi | v | glasu je bilo nekaj ovčjega, |
in je vsebovala celo besede iz Novoreka; | v | resnici je bilo besed iz Novoreka več, kot |
bi jih kakšen član Partije običajno rabil | v | vsakdanjem življenju. |
trajalo trideset sekund, ko so polovici ljudi | v | sobi začeli uhajati nekontrolirani vzkliki |
Eastazija, kajti kadar je bila Oceanija | v | vojni z eno od teh dveh sil, je bila običajno |
od teh dveh sil, je bila običajno z drugo | v | miru. |
V | drugi minuti je Sovraštvo naraslo do blaznosti. | |
mestih in kričali, kolikor so mogli glasno, | v | prizadevanju, da bi preglasili v blaznost |
glasno, v prizadevanju, da bi preglasili | v | blaznost tirajoči, beketavi glas, ki je |
pograbila težak slovar Novoreka ter ga zalučala | v | ekran. |
V | preblisku se je Winston zavedel, da kriči | |
spreminja vsakogar, tudi proti njegovi volji, | v | spačenega, vreščečega blazneža. |
In tako | v | nekem trenutku Winstonovo sovraštvo sploh |
proti Velikemu bratu in Miselni policiji; in | v | takih trenutkih se je njegovo srce odprlo |
ekranu, edinega varuha resnice in razumnosti | v | svetu laži. |
V | takih trenutkih se je njegov skriti odpor | |
skriti odpor do Velikega brata spremenil | v | oboževanje in zdelo se mu je, da se Veliki brat |
V | nekaterih trenutkih je bilo mogoče sovraštvo | |
mogoče sovraštvo celo zavestno preusmeriti | v | to ali ono smer. |
Posilil bi jo in ji | v | trenutku orgazma prerezal grlo. |
mlada in lepa in brezspolna, ker bi šel rad | v | posteljo z njo, pa tega ne bo nikdar storil, |
beketanje in obraz se je za hip spremenil | v | ovčjega. |
površja ekrana, tako, da so se nekateri ljudje | v | prvi vrsti skrčili na svojih sedežih. |
besed, tiste vrste besed, ki jih izrečeš | v | bojnem hrumu, ki jih ni moč posamič razlikovati, |
Potem je zakopala obraz | v | roke. |
V | tem trenutku je celotna skupina ljudi izbruhnila | |
trenutku je celotna skupina ljudi izbruhnila | v | globoko, počasno, ritmično skandiranje »V‐B!... |
znova, zelo počasi, z dolgim premorom med | V | in B - težak, mrmrajoč, na neki čuden način |
mrmrajoč, na neki čuden način divjaški šum, | v | ozadju katerega se je zdelo, da je moč slišati |
bil pripev, ki ga je bilo pogosto slišati | v | trenutkih vsepremagujočega čustva. |
Dvominutnim sovraštvom si ni mogel kaj, da ne bi sodeloval | v | vsesplošnem deliriju, a to nečloveško skandiranje |
In ravno | v | tem trenutku se je zgodila tista pomembna |
drobec sekunde so se njune oči srečale in | v | tistem hipu, ko se je to zgodilo, je Winston |
Vrnil se je | v | svoj predelek, ne da bi se ozrl na O'Briena. |
nadaljeval njun trenutni stik, mu je komaj šinila | v | glavo. |
dogodek, ki si ga je bilo vredno zapomniti | v | zaklenjeni osamljenosti, v kateri je bilo |
vredno zapomniti v zaklenjeni osamljenosti, | v | kateri je bilo treba živeti. |
bi iztrgal pokvarjeni list in svoj podvig | v | celoti opustil. |
papir - poglavitni zločin, ki je zajemal | v | sebi vse druge. |
Nenaden sunek | v | spanju, surova roka, ki stresa za rame, |
roka, ki stresa za rame, luči, ki svetijo | v | oči, obroč trdih obrazov okrog postelje. |
V | veliki večini primerov ni bilo ne procesov | |
ustrelili me bojo briga me ustrelili me bojo | v | tilnik briga me dol z velikim bratom vedno |
dol z velikim bratom vedno te ustrelijo | v | tilnik briga me dol z velikim bratom - |
Sedel je tiho kot miš, | v | jalovem upanju, da bo, kdorkoli je že, odšel |
»Bi mogoče lahko prišli in pogledali lijak | v | naši kuhinji?« |
Vzbujala je vtis, da ji leži | v | gubah na obrazu prah. |
krušil s sten in stropov, cevi so pokale | v | vsakem hujšem mrazu, streha je puščala, |
V | drugi sobi je nekdo z glavnikom in kosom | |
Parsons je bil Winstonov kolega | v | Ministrstvu resnice. |
iz Zveze mladine in preden je napredoval | v | Zvezo mladine, je bil pri Vohunih eno leto |
drugi strani pa je bil vodilna osebnost | v | Športnem komiteju in drugih komitejih, ki |
pipe, da se že štiri leta vsak večer pokaže | v | Občinskem centru. |
trobljenje na glavnik, ko so otroci prišli | v | dnevno sobo. |
Kolikor je sploh mogel, si je | v | hladni vodi izpod pipe očistil prste in |
vodi izpod pipe očistil prste in se vrnil | v | drugo sobo. |
Oba sta bila oblečena | v | modre kratke hlačke, sive srajce in rdeče |
te bom, izhlapel te bom, poslal te bom | v | rudnike soli!« |
V | nekem smislu je bilo to rahlo grozljivo, | |
tigrovih mladičev, ki bodo kmalu zrasli | v | ljudožrce. |
V | dečkovih očeh je bila neka vrsta preračunljive | |
Prava sreča, da pištola | v | njegovih rokah ni prava, je pomislil Winston. |
Pri boljši svetlobi | v | dnevni sobi je opazil, da v gubah njenega |
boljši svetlobi v dnevni sobi je opazil, da | v | gubah njenega obraza res leži prah. |
vojnih zločinov, naj bi ta večer obesili | v | parku, se je spomnil Winston. |
hodniku, ko ga je nekaj neznosno boleče zadelo | v | tilnik. |
sina čez prag, medtem ko je fant vtikal | v | žep fračo. |
Ko je bil spet | v | stanovanju, je hitro stopil mimo telekrana |
Še leto, dve, pa bosta dan in noč iskala | v | njej znake nepravovernosti. |
so bili Vohuni, sistematično preobražali | v | neobvladljive male divjake, pa vendar to |
neobvladljive male divjake, pa vendar to | v | njih ni budilo nikakršne težnje, da bi se |
Nasprotno, oboževali so Partijo in vse | v | zvezi z njo. |
Bolečina od zadetka | v | tilnik se je polegla. |
se, ali lahko najde še kaj, kar bi zapisal | v | dnevnik. |
sedem let - je sanjal, da gre skozi sobo, | v | kateri je bila črna tema. |
Nenavadno pa je bilo, da tistikrat, | v | sanjah, te besede nanj niso napravile močnega |
Klic trobente, čist in lep, je zaplaval | v | mirni zrak. |
Naše sile | v | Južni Indiji so izbojevale veličastno zmago. |
sporočiti, da bo dejanje, o katerem poročamo, | v | doglednem času lahko privedlo vojno do konca. |
Gin se je razgubljal ter zapuščal | v | njem občutek praznine. |
Moral bi vstati | v | pozor. |
Vendar pa je bil | v | svojem trenutnem položaju neviden. |
strgani plakat še vedno plapolal sem ter tja | v | vetru in beseda Angsoc se je sunkoma pojavljala |
Počutil se je, kot da tava | v | gozdovih po morskem dnu, izgubljen v pošastnem |
tava v gozdovih po morskem dnu, izgubljen | v | pošastnem svetu, kjer je sam pošast. |
Kot | v | odgovor so se mu povrnile tri parole z belega |
bedel, pri delu ali jedi, znotraj in zunaj, | v | kopeli ali postelji - nobenega izhoda. |
Dnevnik bodo spremenili | v | pepel in njega v hlape. |
Dnevnik bodo spremenili v pepel in njega | v | hlape. |
V | desetih minutah mora oditi. | |
Posledice vsakega dejanja so vključene | v | dejanje samo. |
Kakšen vohljajoč gorečnež | v | ministrstvu (verjetno ženska, nekdo kot |
Odšel je | v | kopalnico in skrbno zribal črnilo z grobim, |
Položil je dnevnik | v | predal. |
in vitkega moža z očali, vedno oblečenega | v | čedno, temno obleko (Winston si je posebno |
Oba je očitno odneslo | v | eni od prvih velikih čistk v petdesetih |
očitno odneslo v eni od prvih velikih čistk | v | petdesetih letih. |
globoko pod njim z njegovo majhno sestro | v | naročju. |
Bili sta spodaj nekje | v | podzemlju - na dnu vodnjaka na primer, |
Bili sta | v | salonu potapljajoče se ladje in sta ga gledali |
V | salonu je bil še zrak in še sta ga lahko | |
in on njiju, a medtem sta tonili dol, dol | v | zeleno vodo, ki ju mora v naslednjem trenutku |
tonili dol, dol v zeleno vodo, ki ju mora | v | naslednjem trenutku za vedno skriti njegovim |
Očitka ni bilo ne na njunih obrazih ne | v | srcih, samo vednost, da morata umreti zato, |
mogel spomniti, kaj se je bilo zgodilo, a | v | svojih sanjah je vedel, da sta bili življenji |
podobo, nadaljevanje umskega življenja in | v | katerih se zaveš dejstev in misli, ki se |
na mater mu je paral srce, ker je umrla | v | ljubezni do njega, medtem ko je bil on preveč |
Vse to se mu je zdelo, da vidi | v | velikih materinih in sestrinih očeh, ko |
Nenadoma je stal | v | nizki, mehki ruši, na poletni večer, ko |
gledal, se mu je tolikokrat prikazovala | v | sanjah, da ni bil nikdar popolnoma prepričan, |
nikdar popolnoma prepričan, ali jo je kdaj | v | resnici videl ali ne. |
V | budnih mislih jo je imenoval Zlata dežela. | |
živi meji na nasprotni strani polja so se | v | vetru nalahno majale veje brestov, njihovo |
je tekel bister, počasen potok, kjer so | v | tolmunih pod vrbami plavale race. |
Njeno telo je bilo belo in gladko, a | v | njem ni zbudilo poželenja; pravzaprav ga |
V | tem trenutku ga je prevzelo občudovanje | |
Partijo in Miselno policijo lahko pometel | v | nič en sam sijajen gib roke. |
V | treh minutah se bodo začele telovadne vaje. | |
Winston je planil | v | pozor pred telekranom, na katerem se je |
mladostne ženske, suhe, a mišičaste, oblečene | v | dres in telovadne copate. |
telovadnimi vajami, si je prizadeval utreti si pot | v | zamegljeno obdobje svojega ranega otroštva. |
Airstrip Ena, na primer, se | v | tistih časih ni tako imenovala: imenovali |
spomniti časa, ko njegova dežela ne bi bila | v | vojni, vendar pa je bilo očitno, da je bilo |
otroštvom so trajali zmedeni poulični boji | v | samem Londonu in nekaterih od njih se je |
zgodovino celotnega obdobja, reči, kdo se je | v | danem trenutku bojeval proti komu, bi bilo |
Tačas, na primer, | v | letu 1984, (če je bilo 1984. leto) je bila |
(če je bilo 1984. leto) je bila Oceanija | v | vojni z Evrazijo in zaveznica Eastazije. |
V | nobeni zasebni ali javni izjavi ni bilo | |
minila le štiri leta, kar je bila Oceanija | v | vojni z Eastazijo in zaveznica Evrazije. |
Oceanija je | v | vojni z Evrazijo - torej je bila Oceanija |
Evrazijo - torej je bila Oceanija vedno | v | vojni z Evrazijo. |
je boleče potiskal ramena nazaj (z rokami | v | bokih so krožili v pasu, vaja, ki je menda |
ramena nazaj (z rokami v bokih so krožili | v | pasu, vaja, ki je menda dobra za hrbtne |
Če je Partija lahko posegla s svojo roko | v | preteklost in o tem ali onem dogodku izjavila, |
Samo | v | njegovi zavesti, ki mora biti v vsakem primeru |
Samo v njegovi zavesti, ki mora biti | v | vsakem primeru kmalu uničena. |
pripovedujejo isto pravljico - potem je laž prišla | v | zgodovino in postala resnica. |
»Kontrola realnosti« so to imenovali, | v | Novoreku»dvomišljenje.« |
Njegove misli so odtavale | v | labirintski svet dvomišljenja. |
vedeti, da sta si protislovni in verjeti | v | obe, rabiti logiko proti logiki, zavračati |
treba pozabiti, potem pa si priklicati nazaj | v | spomin v trenutku, ko je to potrebno, in |
pozabiti, potem pa si priklicati nazaj v spomin | v | trenutku, ko je to potrebno, in nato pri |
Vaditeljica jih je znova poklicala | v | pozor. |
Menil je, da je moralo biti enkrat | v | šestdesetih letih, a vedeti z gotovostjo |
V | partijskih zgodovinah se je seveda Veliki brat | |
postopoma pomaknili nazaj, dokler niso segla | v | pravljični svet štiridesetih in tridesetih |
in tridesetih let, ko so se kapitalisti | v | svojih čudnih cilindrih še vozili po londonskih |
cilindrih še vozili po londonskih cestah | v | velikih, lesketajočih se avtomobilih ali |
letom 1960, mogoče pa je bilo, da je bila | v | svoji obliki iz Staroreka, se pravi kot |
Vse je izginjalo | v | megli. |
Ni bilo res, na primer, kot so trdili | v | partijskih zgodovinah, da je Partija izumila |
Enkrat samkrat | v | vsem svojem življenju je držal v rokah nezmotljiv |
samkrat v vsem svojem življenju je držal | v | rokah nezmotljiv dokumentarni dokaz o ponarejanju |
V | stenah predelka so bile tri odprtine. | |
levi večja za časnike; na stranski steni, | v | dosegu Winstonove roke, pa velika podolgovata |
deset tisoče vsepovsod po poslopju, ne samo | v | vsaki sobi, temveč v kratkih presledkih |
po poslopju, ne samo v vsaki sobi, temveč | v | kratkih presledkih tudi na vsakem hodniku. |
velikanskim pečem, ki so bile skrite nekje | v | globinah poslopja. |
sporočilo, dolgo le vrsto ali dve, napisano | v | okrajšanem žargonu - pravzaprav ne v Novoreku |
napisano v okrajšanem žargonu - pravzaprav ne | v | Novoreku vendar večidel sestavljeno iz novoreških |
V | Časniku z dne 17. marca je, na primer, | |
je, na primer, stalo, da je Veliki brat | v | svojem govoru preteklega dne napovedal, |
se bo kmalu sprožila evrazijska ofenziva | v | Severni Afriki. |
evrazijski glavni štab sprožil ofenzivo | v | Južni Indiji in pustil Severno Afriko pri |
produkciji raznih vrst potrošnega blaga | v | zadnjem desetletju leta 1983, ki je bilo |
katerega je bilo razvidno, da so bile napovedi | v | vseh postavkah čisto napačne. |
preprosto pomoto, ki jo bo lahko urediti | v | nekaj minutah. |
zaobljuba« se je temu uradno reklo), da | v | letu 1984 ne bodo omejevali obrokov čokolade. |
verjetno treba obrok čokolade zmanjšati nekoč | v | aprilu. |
ustrezni izvod Časnika in ga potisnil | v | pnevmatično cev. |
zapiske, ki si jih je naredil ter jih spustil | v | spominsko odprtino, da jih pogoltnejo plameni. |
Kaj se zgodi | v | nevidnih blodnjakih, v katere vodijo pnevmatične |
Kaj se zgodi v nevidnih blodnjakih, | v | katere vodijo pnevmatične cevi, ni natanko |
vodijo pnevmatične cevi, ni natanko vedel, | v | splošnem pa. |
hitro bodo vsi popravki, ki so bili potrebni | v | kateri izmed Časnikovih številk, |
popravljeni izvod pa vstavili na ustrezno mesto | v | svežnjih. |
postopek neprestanega spreminjanja ni bil | v | navadi le pri časnikih, ampak tudi pri knjigah, |
zvočnih trakovih, karikaturah, fotografijah - | v | vsaki vrsti literature ali dokumentacije, |
V | nobenem primeru po opravljenem delu ne bi | |
Največji odsek | v | Oddelku za dokumentacijo, daleč večji od |
Časnika, ki je bila morda zaradi sprememb | v | političnem zavezništvu ali zaradi napačnih |
tudi dvanajstkrat znova napisana, je stala | v | časopisnih svežnjih z originalnim datumom |
In | v | resnici, je premišljal, medtem ko je prirejal |
gradiva, s katerim si se ukvarjal, ni bila | v | nobeni zvezi s stvarnim svetom, niti toliko |
Statistike so bile | v | prvotni verziji ravno toliko izmišljene |
prvotni verziji ravno toliko izmišljene kot | v | prečiščeni verziji. |
V | vsakem primeru pa dvainšestdeset milijonov | |
da so bile številke o proizvodnji obutve | v | vsakem četrtletju na papirju astronomske, |
Vse je izginjalo | v | svetu senc, v katerem je slednjič postala |
Vse je izginjalo v svetu senc, | v | katerem je slednjič postala celo letnica |
V | ustreznem predelku na drugi strani je majhen, | |
in njegova očala so sovražno poblisnila | v | Winstonovo smer. |
Ljudje | v | Oddelku za dokumentacijo niso radi govorili |
V | dolgi dvorani brez oken, z dvojno vrsto | |
papirja ter brnenjem glasov, mrmrajočih | v | narekovalnik, je bilo gotovo ducat ljudi, |
Vedel je, da | v | predelku poleg njegovega dan za dnem gara |
rdečelaska, ki preprosto zasleduje in črta | v | tisku imena ljudi, ki so izhlapeli, in torej |
bi jih iz tega ali onega razloga obdržali | v | antologijah. |
je bila le en pododdelek, ena sama celica | v | velikanskem kompleksu Oddelka za dokumentacijo. |
igralcev, posebej izbranih zaradi spretnosti | v | oponašanju glasov. |
postopek tudi ponoviti na nižji stopnji, | v | korist raje. |
Tu so sestavljali cenene časnike, | v | katerih ni bilo skoraj ničesar razen športa, |
pogrošnih zgodb, pa filme, ki so se utapljali | v | seksu, in sentimentalne popevke, ki so bile |
seksu, in sentimentalne popevke, ki so bile | v | celoti skomponirane z mehanskimi sredstvi |
poseben pododdelek - Pornosek se je imenoval | v | Novoreku - ki se je ukvarjal z izdelavo |
vrste pornografije, ki so jo razpošiljali | v | zapečatenih zavojih in ki je noben član |
Winstonova največja radost | v | življenju je bilo delo. |
pri katerih si se lahko izgubil tako kot | v | globinah matematičnega problema - občutljivi |
problema - občutljivi drobci ponarejanja, | v | katerih te ni moglo voditi nič drugega kot |
zaupali celo prečiščevanje vodilnih člankov | v | Časniku , ki so bili v celoti napisani |
vodilnih člankov v Časniku , ki so bili | v | celoti napisani v Novoreku. |
Časniku , ki so bili v celoti napisani | v | Novoreku. |
Prevedeno | v | Starorek (ali v običajno angleščino) bi |
Prevedeno v Starorek (ali | v | običajno angleščino) bi se to glasilo: |
Poročilo o Dnevni zapovedi Velikega brata | v | Časniku z dne 3. decembra 1983 je skrajno |
V | celoti napiši znova in osnutek predloži | |
domneval, da so Withers in njegovi tovariši zdaj | v | nemilosti, a v tisku ali na telekranu ni |
in njegovi tovariši zdaj v nemilosti, a | v | tisku ali na telekranu ni bilo o zadevi |
To je bilo pričakovati, saj ni bilo | v | navadi, da bi bili politični prestopniki |
V | nekaterih primerih morda celo niso bili | |
V | sosednem predelku se je tovariš Tillotson | |
In kmalu bodo neki vodilni možgani | v | Ožji partiji izbrali to ali ono verzijo, |
Winston ni vedel, zakaj je Withers padel | v | nemilost. |
Edini pravi ključ do skrivnosti je ležal | v | besedah »navaja neosebe,« kar je cikalo |
Domneva, da gre za ljudi, ki so | v | zaporu, ni bila zmeraj točna. |
bo dovolj, če preprosto preobrne težnjo | v | govoru Velikega brata. |
Lahko bi govor spremenil | v | običajno ovajanje izdajalcev in miselnih |
Nenadoma mu je | v | pripravljene misli šinila podoba tovariša |
šinila podoba tovariša Ogilvya, ki je nedavno | v | junaških okoliščinah padel v bojih. |
je nedavno v junaških okoliščinah padel | v | bojih. |
narekovalnik k sebi in začel narekovati | v | znanem slogu Velikega brata: v slogu, ki |
narekovati v znanem slogu Velikega brata: | v | slogu, ki je bil vojaški in dlakocepski |
V | starosti treh let je tovariš Ogilvy zavrnil | |
z brzostrelko ter skočil iz helikopterja | v | globoko vodo s pošto in z vsem drugim - |
poznal drugega razvedrila kot vsakodnevne ure | v | telovadnici in svečano se je zaobljubil |
telovadnici in svečano se je zaobljubil celibatu, | v | prepričanju, da zakona in skrbi za družino |
V | razgovorih ni razpravljal o drugem kot o | |
Še enkrat je poblisnil po svojem tekmecu | v | nasprotnem predelku. |
Tovariš Ogilvy, ki ni nikdar živel | v | sedanjosti, je zdaj živel v preteklosti |
nikdar živel v sedanjosti, je zdaj živel | v | preteklosti in ko bo ponaredek pozabljen, |
V | V nizki kantini, globoko pod zemljo, | |
V | V | nizki kantini, globoko pod zemljo, se je |
je bila majhna točilnica, bolje odprtina | v | steni, kjer so po deset centov prodajali |
Bil je njegov prijatelj Syme, ki je delal | v | Raziskovalnem oddelku. |
zmanjkalo kakšnega nujnega predmeta, ki ga | v | partijskih trgovinah ni bilo mogoče dobiti. |
»Verjetno ga bom videl | v | filmu.« |
V | pogovoru z njim si se moral potruditi, da | |
teh zadev in ga zapletel, če le mogoče, | v | posebnosti Novoreka, ki ga je poznal in |
Gin so jima natočili | v | porcelanasti skodelici brez ročajev. |
Začel je goltati polne žlice jedi, | v | kateri so med brozgo plavale kocke gobaste, |
Odrinil je skledico, vzel kos kruha | v | eno in sir v svojo drugo nežno roko ter |
je skledico, vzel kos kruha v eno in sir | v | svojo drugo nežno roko ter se nagnil čez |
Lačno je ugriznil | v | kruh, pogoltnil nekaj grižljajev in nato |
»Seveda vse te oblike že uporabljamo, a | v | končni verziji Novoreka drugih sploh ne |
»Kaj ne vidiš lepote, ki je | v | tem, Winston?« |
je dodal, kot bi mu to šele kasneje seglo | v | misel. |
»Ti | v | resnici Novoreka ne ceniš, Winston,« je |
»Celo kadar ga pišeš, še vedno misliš | v | Staroreku.« |
» | V | srcu bi se raje držal Staroreka z vsemi |
»Že | v | Enajsti izdaji nismo daleč od tega.« |
Milton, Byron - bodo eksistirali samo še | v | novoreških verzijah, ne samo spremenjeni |
novoreških verzijah, ne samo spremenjeni | v | nekaj drugega, pač pa spremenjeni v nekaj |
spremenjeni v nekaj drugega, pač pa spremenjeni | v | nekaj nasprotnega, kot so bili prej.« |
Obrnil se je malo | v | stran na stolu, da bi izpil svojo skodelico |
nagnjeno nekoliko nazaj in zaradi kota, | v | katerem je sedel, se je svetloba ujela v |
v katerem je sedel, se je svetloba ujela | v | njegova očala in kazala Winstonu prazni |
vrženo zelo na hitro in, kakor se je zdelo, | v | enem samem kosu, kot vrsto strnjenih besed. |
sestavljeno iz besed, vendar to ni bil govor | v | pravem pomenu, marveč glasovi, izraženi |
»Neka beseda je | v | Novoreku,« je rekel Syme. |
Verjel je | v | načela Angsoca, častil je Velikega brata, |
govoriti, bral je preveč knjig, zahajal je | v | kavarno Pod kostanjem , ki so jo obiskovali |
V | takem primeru bi ga izdal tudi vsak drug, | |
Nekaj | v | zvoku njegovega glasu se je zdelo, da pristavlja: |
Parsons, Winstonov sosed | v | stanovanjskem bloku Zmaga, si je res utiral |
nemogoče predstavljati drugače kot oblečenega | v | modre kratke hlačke, sivo srajco in rdečo |
je imel vedno pred očmi dečka z jamicami | v | kolenih in z zavihanimi rokavi na tolstih |
V | Občinskem centru si lahko po vlažnosti ročaja | |
besed in jih proučeval s tintnim svinčnikom | v | roki. |
»Jaz sem blagajnik | v | našem bloku.« |
bo moja krivda, če stari blok Zmaga ne bo | v | vsej ulici najbolj opremljen z zastavami.« |
umazana bankovca, ki ju je Parsons zabeležil | v | majhen notes z lično pisavo neizobraženega |
soboto, ko je bila s svojim vodom na izletu | v | Berghamsteadu?« |
naravnost skozi gozd in nato, ko so prišli | v | Amersham, so ga izročile patroli.« |
»Kaj misliš, kaj ji je najprej padlo | v | oči?« |
»Hočem reči, da smo pač | v | vojni,« je rekel Parsons. |
Kakor | v | potrdilo tega jim je s telekrana nad glavami |
»Izbojevali smo bitko | v | produktivnosti!« |
dvignil za nič manj kot dvajset odstotkov | v | primerjavi z lanskim letom.« |
delavci so zapustili tovarne in urade ter | v | sprevodih korakali z zastavami po cestah, |
kadil cigareto Zmaga, ki jo je skrbno držal | v | vodoravni legi. |
Pokazalo se je, da so bile demonstracije | v | čast Velikemu bratu celo zato, ker se je |
V | primerjavi z lanskim letom je bilo več hrane, | |
pladnjih, grobe bele skodelice; vse mastno, | v | vsaki razpoki umazanija, pa kiselkast vonj, |
V | želodcu in na koži je vedno vstajal nekakšen | |
V | kateremkoli času, ki se ga je lahko natančno | |
občutil kot neznosno, razen če je gojil | v | sebi neki starodaven spomin, da so bile |
bili grdi tudi tedaj, če bi bili oblečeni | v | kaj drugega kot v uniformen moder kombinezon. |
tedaj, če bi bili oblečeni v kaj drugega kot | v | uniformen moder kombinezon. |
V | oddaljenem kotu sobe je sam sedel pri mizi | |
V | resnici, vsaj kolikor je mogel presoditi, | |
kolikor je mogel presoditi, pa so bili ljudje | v | Airstripu Ena zvečine majhni, temni in grdi. |
Parsons, | v | katerem je plaz številk povzročil nejasno |
Winston se je nenadoma zasačil | v | mislih na gospo Parsons z njenimi sršečimi |
Parsons z njenimi sršečimi lasmi ter prahom | v | gubah na obrazu. |
V | dveh letih jo bodo otroci ovadili Miselni policiji. | |
Prešla je skoraj takoj, a zapustila je | v | njem vznemirljivo nelagodnost. |
je bilo prepustiti svojim mislim kjerkoli | v | javnosti ali v dosegu telekrana. |
prepustiti svojim mislim kjerkoli v javnosti ali | v | dosegu telekrana. |
V | vsakem primeru pa je neprimeren izraz na | |
V | Novoreku je bil celo izraz za to: glasil | |
konca, če se mu bo posrečilo obdržati tobak | v | njej. |
Miselne policije in prav mogoče je, da bo | v | treh dneh v celici Ministrstva ljubezni, |
Miselne policije in prav mogoče je, da bo v treh dneh | v | celici Ministrstva ljubezni, pa vendar čika |
je zganil svoj kos papirja in ga spravil | v | žep. |
pravil, stari,« je začel, režeč se s pipo | v | ustih, »kako je bilo, ko sta moja mulca |
branjevki, ker sta jo videla, da zavija klobase | v | plakat Velikega brata?« |
trenirajo danes pri Vohunih - celo bolje kot | v | mojih časih.« |
V | tem trenutku je udaril s telekrana prediren | |
VI Winston je pisal | v | dnevnik: |
Nekega temnega večera | v | ozki stranski ulici blizu ene velikih železniških |
Notranja napetost se lahko | v | kateremkoli trenutku sprevrže v viden simptom. |
se lahko v kateremkoli trenutku sprevrže | v | viden simptom. |
štirideset let, visok in vitek, z aktovko | v | roki. |
nevarnost od vseh pa je bilo govorjenje | v | spanju. |
Šel sem z njo skozi vrata in čez dvorišče | v | kletno kuhinjo. |
V | zvezi z žensko v kletni kuhinji je mislil | |
V zvezi z žensko | v | kletni kuhinji je mislil na Katarino, svojo |
V | njegovem spominu je bil vonj po parfumu | |
žensko, je bil to njegov prvi spodrsljaj | v | dveh letih ali kaj takega. |
prostitutko, je to lahko pomenilo pet let | v | taborišču za prisilno delo: ne več, če nisi |
tistih zločinov, ki so ga vsi obtoženci | v | velikih čistkah brez izjeme priznavali, |
zaplodili z umetnim osemenjevanjem ( artsem | v | Novoreku) in vzgojili v javnih ustanovah. |
osemenjevanjem ( artsem v Novoreku) in vzgojili | v | javnih ustanovah. |
ločitev, je pa skoraj spodbujala razhode | v | primerih, kjer ni bilo otrok. |
Zelo zgodaj | v | njunem zakonu je ugotovil - čeprav morda |
Niti ene same misli ni imela | v | glavi, ki ne bi bila parola, in ni bilo |
njo, ko bi se sporazumela, da bosta živela | v | celibatu. |
Videl se je, kako stoji | v | tisti medli luči svetilke, z vonjem po stenicah |
z vonjem po stenicah in cenenem parfumu | v | nosnicah ter z občutkom poraza in mržnje |
nosnicah ter z občutkom poraza in mržnje | v | srcu in je celo ta trenutek pomešan z mislimi |
vodo, z neumnostmi, s katerimi so jih pitali | v | šoli, pri Vohunih in Mladinski zvezi, s |
prebil ta zid čednosti, pa čeprav samo enkrat | v | vsem življenju. |
V | njenih laseh so bili beli prameni. | |
Če je bilo kaj upanja, je moralo biti | v | raji, kajti le v teh gomazečih, omalovaževanih |
upanja, je moralo biti v raji, kajti le | v | teh gomazečih, omalovaževanih množicah, |
predstavljati, da se njeni člani lahko zberejo | v | večjem številu kot po dva ali trije. |
je pomenil že pogled oči, naklon glasu, | v | najhujšem primeru slučajno zašepetana beseda. |
A | v | tem trenutku se je vsesplošni obup razbil |
tem trenutku se je vsesplošni obup razbil | v | množico posameznih prepirov. |
prednost in da ima še nekaj ponev nekje | v | zalogi. |
hip, kakšna skoraj grozljiva moč je zvenela | v | tem kriku iz samo nekaj stotin grl! |
bičali, ženske so prisilili, da so delale | v | premogovnikih (dejstvo pa je bilo, da so |
pa je bilo, da so ženske še zdaj delale | v | premogovnikih), otroke so v starosti šestih |
zdaj delale v premogovnikih), otroke so | v | starosti šestih let prodajali v tovarne. |
otroke so v starosti šestih let prodajali | v | tovarne. |
Hkrati pa je | v | skladu z načeli dvomišljenja Partija učila, |
naravi manjvredna in jo je treba držati | v | podvrženosti kot živali, ob uporabljanju |
V | resnici je bilo o raji zelo malo znanega. | |
Rodili so se in rasli | v | blatu, delati so začeli pri dvanajstih letih, |
sklicevati, kadar je bilo potrebno, da privolijo | v | daljši delovni čas ali manjše obroke. |
Stopnja kriminalitete je bila | v | Londonu izredno visoka, cel svet sredi sveta |
V | vseh vprašanjih morale jim je bilo dovoljeno | |
kakšno je bilo življenje pred Revolucijo | v | resnici. |
gospe Parsons, in začel prepisovati odlomek | v | svoj dnevnik: |
» | V | starih časih («se je glasilo), »pred slavno |
»Vidite lahko, da je oblečen | v | dolgo črno suknjo, ki so jo imenovali frak, |
jim kdo ni bil pokoren, so ga lahko vrgli | v | ječo, ali pa mu vzeli službo in ga izstradali |
Omenjeni so bili še škofje | v | svojih batistnih rokavih, sodniki v hermelinastih |
škofje v svojih batistnih rokavih, sodniki | v | hermelinastih oblekah, sramotilni steber, |
kar so imenovali ius primae noctis, česar | v | otroškem učbeniku verjetno ne bi bilo treba |
spati z vsako žensko, ki je bila zaposlena | v | eni od njegovih tovarn. |
Edini dokaz za nasprotno je bil nemi protest | v | tvojih lastnih kosteh, nagonski občutek, |
kosteh, nagonski občutek, da so razmere, | v | katerih živiš, nevzdržne in da so v nekem |
razmere, v katerih živiš, nevzdržne in da so | v | nekem drugem času morale biti drugačne. |
garanje po morečih službah, boj za prostor | v | podzemski železnici, preklinjanje ponošenih |
narod bojevnikov in fanatikov, ki korakajo | v | popolni enotnosti, misleč iste misli in |
gnetli sem ter tja nezadostno hranjeni ljudje | v | preluknjanih čevljih, zakrpanih hišah iz |
Čisto mogoče, da je bila vsaka beseda | v | zgodovinskih knjigah, celo tista, ki jo |
Vse je bilo zavito | v | meglo. |
Le enkrat | v | vsem življenju je imel - po dogodku: to |
Držal ga je | v | rokah celih trideset sekund. |
je resnično začela sredi šestdesetih let, | v | obdobju velikih čistk, v katerih so bili |
šestdesetih let, v obdobju velikih čistk, | v | katerih so bili prvotni voditelji Revolucije |
Priznali so, da so vohunili za sovražnika (tudi | v | tem času je bil sovražnik Evrazija), priznali, |
so bili oproščeni, znova so jih sprejeli | v | Partijo in jim dodelili položaje, ki so |
Partijo in jim dodelili položaje, ki so bili | v | resnici sinekure, a so zveneli pomembno. |
napisali dolge, potrte članke za Časnik, | v | katerih so analizirali razloge za odpadništvo |
oprostitvi jih je Winston vse tri videl | v | kavarni Pod kostanjem. |
Imel je občutek, čeprav so že | v | tistem času dejstva in datumi postali nejasni, |
nedotakljivi, z vso gotovostjo obsojeni na propad | v | enem letu ali dveh letih. |
Nihče, ki je kdaj padel | v | roke Miselni policiji, ni nikdar ušel. |
mrliči, ki čakajo, da jih pošljejo nazaj | v | grob. |
Nikogar ni bilo za mizami | v | bližini njihove. |
Niti to, da so te samo videli | v | bližini takih ljudi, ni bilo pametno. |
redke čase njegove karikature pojavljale | v | Časniku. |
sestradani otroci, poulične bitke, kapitalisti | v | cilindrih - zdelo se je, da se kapitalisti |
- brezkončen in brezupen poskus vrnitve | v | preteklost. |
narazen, se nagibalo, napihovalo in razpadalo | v | vse smeri. |
spominjal, kako to, da je bil ob takem času | v | kavarni. |
Trije možje so skoraj negibno sedeli | v | svojem kotu, ne da bi govorili. |
In nato, morda | v | celoti samo za pol minute, se je s telekrani |
Toda ko je Winston znova pogledal | v | Rutherfordov propadli obraz, je opazil, |
so jih in njihova usoda je bila zapisana | v | partijskih zgodovinah kot opozorilo za prihodnost. |
fotografija delegatov za neki partijski sestanek | v | New Yorku. |
zgrešiti; sploh pa so bila njihova imena | v | podpisu pod sliko. |
trije na obeh procesih priznali, da so bili | v | tem času na evrazijskem ozemlju. |
S tajnega letališča | v | Kanadi so odleteli na sestanek nekam v Sibirijo |
letališča v Kanadi so odleteli na sestanek nekam | v | Sibirijo ter se tam posvetovali s člani |
Datum se je vtisnil Winstonu | v | spomin, ker je šlo slučajno za kresni dan: |
Celo | v | tistem času si Winston ni predstavljal, |
predstavljal, da so ljudje, ki so izginili | v | čistkah, res zagrešili vse zločine, katerih |
podoben fosilnemu okostju, ki se pojavi | v | napačni plasti in pobije geološko teorijo. |
hkrati z drugimi odvečnimi papirji spustil | v | spominsko odprtino. |
naslednjo minuto se je morda spremenila | v | pepel. |
da se mu je dejstvo, da jo je bil držal | v | rokah, zdelo pomembno celo zdaj, ko je bila |
doživel svoje odkritje, Oceanija ni bila več | v | vojni z Eastazijo in agenti Eastazije so |
velikanska sila - nekaj, kar je prodiralo | v | notranjost lobanje, butalo ob možgane, tolikanj |
preteklost in objektivni svet obstajata le | v | človeški zavesti in če je samo zavest mogoče |
V | njegove misli je priplaval O'Brienov obraz, | |
bo vsak partijski intelektualec pobijal | v | debati, na zvite argumente, ki jih ne bo |
Za dve sekundi morda se je povrnil | v | na pol pozabljeni svet otroštva. |
Prehodil je bil že nekaj kilometrov cest in | v | krčnem tvoru mu je kljuvalo. |
Že drugič | v | treh tednih je zamudil večer v Občinskem |
Že drugič v treh tednih je zamudil večer | v | Občinskem centru: neprevidno dejanje, kajti |
dejanje, kajti lahko si bil prepričan, da | v | Centru skrbno zapisujejo število obiskov. |
Partije ni imel prostega časa, ni bil, razen | v | postelji, nikdar sam. |
Nebo je bilo bolj toplo in modro kot kdaj | v | tem letu in dolg, bučen večer v Centru, |
kot kdaj v tem letu in dolg, bučen večer | v | Centru, dolgočasne, utrudljive igre, vaje |
obrnil od avtobusne postaje in se potepel | v | blodnjak Londona, najprej proti jugu, nato |
vzhodu, potem spet proti severu, zgubljajoč se | v | neznanih ulicah in ne da bi ga brigalo, |
neznanih ulicah in ne da bi ga brigalo, | v | katero smer gre. |
»Če je kaj upanja.« je napisal | v | dnevnik, »je odvisno od raje.« |
Bil je nekje | v | motnih, rjavkastih zloglasnih četrtih, severovzhodno |
bili razvejeni na obe strani ceste, so se | v | presenetljivem številu gnetli ljudje - dekleta |
presenetljivem številu gnetli ljudje - dekleta | v | cvetu let z grobo našminkanimi ustnicami |
Kakšna četrtina oken | v | ulici je bila razbita in zakrpana z lepenko. |
Ženski sta ga | v | sovražni tišini preučevali, ko je šel mimo. |
V | takih ulicah pogled na modri partijski kombinezon | |
pograbila majhnega otroka, ki se je igral | v | luži, ovila predpasnik okrog njega in planila |
predpasnik okrog njega in planila nazaj: vse | v | enem samem gibu. |
Isti hip je neki moški | v | črni, harmonikasti obleki, ki se je pojavil |
ulice, stekel k Winstonu in razburjeno kazal | v | nebo. |
nebu, pod njim pa oblak prahu od ometa, | v | katerem se je okoli ruševin že zbirala množica. |
je videl, da je človeška roka, odrezana | v | zapestju. |
Brcnil jo je | v | jarek in, da bi se izognil množici, zavil |
da bi se izognil množici, zavil na desno | v | stransko ulico. |
V | treh ali štirih minutah je bil izven območja, | |
V | kotu, ki ga je oblikovalo navzven pomaknjeno | |
njihovih obrazih, je lahko opazil zatopljenost | v | vsaki črti njihovih teles. |
»Bilo je februarja - drugi teden | v | februarju.« |
Ko si misel oblikoval | v | besede, je zvenela razumno, ko pa si pogledal |
Ulica, | v | katero je zavil, se je spuščala navzdol, |
Ulica je | v | ostrem kotu zavila in se končala s stopniščem, |
in se končala s stopniščem, ki je vodilo | v | nizko ležečo uličico, kjer je nekaj branjevcev |
V | tem trenutku se je Winston spomnil, kje | |
In | v | majhni knjigarni, nedaleč od tod, si je |
okni, ki so se zdela prevlečena z ivjem, | v | resnici pa so bila le pokrita s prahom. |
V | Partiji sami ni ostalo mnogo ljudi, katerih | |
S starejšo generacijo so pometli | v | velikih čistkah v petdesetih in šestdesetih |
generacijo so pometli v velikih čistkah | v | petdesetih in šestdesetih letih in redki |
preživeli so bili že davno tega ustrahovani | v | popolno intelektualno vdajo. |
dal pravo poročilo o življenjskih razmerah | v | začetku stoletja, je bil lahko samo iz raje. |
iz učbenika zgodovine, ki ga je prepisal | v | svoj dnevnik, in nora misel ga je prevzela. |
Šel bi | v | gostilno, se seznanil z onim starcem ter |
»Kako je bilo | v | tistih časih?« |
sirast vonj po kislem pivu mu je udaril | v | obraz. |
hrbtu je lahko čutil, da vsi upirajo oči | v | njegov modri kombinezon. |
Gruča drugih, ki so stali naokoli s kozarci | v | rokah, je opazovala prizor. |
»Praviš, da nimate nobenega poliča | v | vsej tej prekleti pivnici?« |
dvakrat po pol litra temno rjavega piva | v | kozarca iz debelega stekla, ki ju je splaknil |
kozarca iz debelega stekla, ki ju je splaknil | v | vedru pod pultom. |
bila edina pijača, ki si jo lahko dobil | v | gostilni za rajo. |
Raja naj bi ne pila gina, vendar je | v | praksi na zelo preprost način prišla do |
je bilo strašno nevarno, a vsaj telekrana | v | sobi ni bilo, o čemer se je Winston prepričal |
»Vi se lahko spominjate, kako je bilo | v | starih časih pred Revolucijo.« |
»Le beremo lahko o njih | v | knjigah in kar pravijo knjige, morda ni |
»Tu | v | Londonu velika množica ljudi nikdar, od |
so imeli devet let, po deset jih je spalo | v | eni sobi.« |
»Živeli so | v | velikih, sijajnih hišah s tridesetimi služabniki, |
tridesetimi služabniki, vozili so se naokrog | v | avtomobilih in četverovprežnih kočijah, |
»Stvar je | v | tem, da so bili ti kapitalisti - oni in |
»Vse je obstajalo le | v | njihovo dobro.« |
»Lahko so vas kot živino prepeljali | v | Kanado.« |
»To me vrne nazaj | v | stare čase.« |
oh, tega je že davno - da sem včasih hodil | v | Hyde Park ob sobotah popoldne, da bi slišal |
» | V | starih časih so bili bogati ljudje, ljudje |
bilo običajno - samo navajam, kar sem bral | v | zgodovinski knjigi - je bilo običajno, |
in njihovi služabniki porinili s pločnika | v | blato?« |
»Bilo je | v | noči po dirkah s čolni - no in na tisto |
»Zaletim se | v | nekega mladega tipa na Shaftesbury aveniji.« |
»Bil je gospodič - | v | beli srajci, cilindru in črni suknji.« |
»Jaz pa: Pijan si, | v | pol minute te spravim na varno,« rečem in |
»No, | v | tistih časih sem bil mlad in hotel sem ga |
Partijske zgodovine so bile | v | nekem smislu lahko še vedno resnične, lahko |
»Ko pa pride | v | moja leta, ni nikdar več čisto pravi.« |
je starec nenadoma vstal in hitro smuknil | v | smrdljivo stranišče na drugem koncu sobe. |
Winston je obsedel še minuto ali dve, strmeč | v | svoj prazni kozarec, in komaj opazil, kdaj |
V | resnici se nanj že zdaj ni več dalo odgovoriti, | |
V | tem trenutku se je tok njegovih misli sunkoma | |
Bil je | v | ozki ulici, kjer je bilo med stanovanjske |
trgovine je bila pravzaprav neudobno polna, a | v | njej ni bilo skoraj ničesar, kar bi bilo |
V | izložbi so bili pladnji z vijaki in ključavnicami, | |
Le na majhni mizici | v | kotu je zmeda vsega mogočega - lakiranih |
in gladka stvar, ki se je mehko svetila | v | luči svetilke, in dvignil jo je. |
nežnost, podobno kot pri dežni kaplji, je bila | v | barvi in obdelavi stekla. |
V | njenem srcu, povečanem zaradi ukrivljene | |
»Navadno so jih vdelali | v | steklo.« |
štiri dolarje in spustil zaželeni predmet | v | žep. |
vzdušje, ki se je zdelo, da ga je stvar imela | v | sebi s tem, da je pripadala neki popolnoma |
V | žepu je bil predmet zelo težak, vendar na | |
in celo kompromitirajoče, da ga je imel | v | lasti član Partije. |
Winston je spoznal, da bi bil privolil tudi | v | tri ali celo dva. |
» | V | njej ni veliko, le nekaj kosov.« |
razmajanih stopnicah ter skoz tesen hodnik | v | sobo, ki ni bila obrnjena na cesto, ampak |
vedno razporejeno tako, kot bi bilo, če bi | v | sobi kdo prebival. |
dvignjeno, da bi tako razsvetlil vso sobo, in | v | topli, močni svetlobi je bila soba nenavadno |
Winstonu je šinila | v | glavo misel, da bi bilo verjetno čisto lahko |
treba čimprej opustiti, a soba je prebudila | v | njem neko domotožje, neki prastar spomin. |
da natanko ve, kako se počutiš, če sediš | v | taki sobi, v naslanjaču pri odprtem ognju, |
ve, kako se počutiš, če sediš v taki sobi, | v | naslanjaču pri odprtem ognju, z nogami na |
»No, tamle | v | kotu je lepa sklepna mizica.« |
V | drugem kotu je stala majhna knjižna omara | |
V | nji je bila sama ropotija. | |
izbrskali in uničili prav tako temeljito | v | revnih predmestjih kot povsod drugod. |
Bilo je komaj verjetno, da je kje | v | Oceaniji knjiga, ki bi bila natisnjena pred |
vedno držal svetilko, je stal pred sliko | v | temno rdečem okviru, ki je visela poleg |
s pravokotnimi okni in z majhnim stolpom | v | ospredju. |
Okoli poslopja je tekla ograja in | v | prizidku zadaj je stalo nekaj, kar je bilo |
Winston je nekaj trenutkov strmel | v | podobo. |
vseh cerkva, vse londonske cerkve so bile | v | njej - vsaj vse glavne.« |
raketnih bomb in plavajočih trdnjav, slik | v | vosku, ki so prikazovala sovražnikova grozodejstva |
»Sv. Martin | v | Polju, so ji običajno rekli,« je dejal starec, |
pogovorom je na pol zapomnjena pesem zvenela | v | Winstonovi glavi: »Oranže in limone, poje |
In vendar se ni spominjal, da bi bil kdaj | v | svojem življenju slišal zvonjenje cerkvenih |
bilo bolj nevarno kot izogniti se večeru | v | Centru. |
Postava | v | modrem kombinezonu je prihajala po cesti, |
Pogledala mu je naravnost | v | obraz, potem pa hitro šla dalje, kot ga |
težko odšel dalje, ne da bi opazil, da hodi | v | napačno smer. |
Mogoče ga je tudi videla, da je odšel | v | gostilno. |
Steklena krogla | v | žepu mu je na vsakem koraku udarjala ob |
Najhujša pa je bila bolečina | v | trebuhu. |
Toda | v | podobnih četrtih javnih stranišč ni bilo. |
Tudi steklena krogla | v | njegovem žepu bi bila dovolj težka za to. |
Pomislil je tudi, da bi odhitel | v | Občinski center in ostal tam, dokler ne |
bila že dvaindvajset in več, ko je prišel | v | stanovanje. |
Odšel je | v | kuhinjo in izpil skoraj polno skodelico |
Potem je odšel k mizi | v | niši, sedel in vzel iz predala dnevnik. |
Sedel, je strmeč | v | marmorirane platnice zvezka in zaman skušal |
moral si biti obupno pogumen, da si se ubil | v | svetu, kjer sta bila strelno orožje ali |
goljufivost človeškega telesa, ki vedno zamrzne | v | odrevenelost ravno v trenutku, ko je potreben |
telesa, ki vedno zamrzne v odrevenelost ravno | v | trenutku, ko je potreben izjemen napor. |
Presunilo ga je spoznanje, da se | v | kritičnem trenutku človek nikdar ne bori |
pod vplivom alkohola, mu je topa bolečina | v | trebuhu onemogočala, da bi dosledno mislil. |
Na bojnem polju, | v | mučilnici, na potapljajoči se ladji; poslanstvo, |
je občutek, da se mu je njen glas zažrl | v | možgane kot nazobčani drobci stekla. |
uspeha kot prej si je skušal priklicati | v | spomin podobo O'Briena. |
Obraz Velikega brata je priplaval | v | njegov spomin in zamenjal podobo O'Briena. |
prišla bliže, je videl, da ji desna roka visi | v | zanki, ki je na daljavo ni bilo opaziti, |
okrog enega tistih velikih kalejdoskopov, | v | katerih so »ustvarjali« grobe osnutke za |
bil mlečno bele barve, in ustnice so bile | v | njem videti bolj rdeče kot kdaj. |
Njene oči so se zastrmele | v | njegove s tako rotečim izrazom, da je bil |
Čuden občutek se mu je zganil | v | srcu. |
V | trenutku, ko jo je videl pasti na obvezano | |
mu je bilo, kot bi bil začutil bolečino | v | lastnem telesu. |
V | obraz se ji je vrnilo nekaj barve in videti | |
»Samo | v | zapestje sem se malo udarila.« |
In s temi besedami je odšla | v | isto smer kot prej tako urno, ko bi ji |
pokazati trenutnega presenečenja, kajti | v | tisti sekundi ali dveh, ko ji je pomagal |
pomagal vstati, mu je dekle nekaj stisnilo | v | roke. |
straniščna vrata, je tisto stvar potisnil | v | žep in jo otipal s prsti. |
Bil je kos papirja, zganjen | v | kocko. |
trenutek ga je mikalo, da bi ga položil | v | eno izmed školjk in takoj prebral. |
Srce mu je grozljivo glasno udarjalo | v | prsih. |
Stvar, ki je bila zapisana | v | sporočilu, je bila lahko grožnja, opomin, |
bila nedvoumno absurdna, toda šinila mu je | v | glavo že tisti hip, ko je začutil kos papirja |
že tisti hip, ko je začutil kos papirja | v | dlani. |
da mu ni trepetal, ko je mrmral številke | v | narekovalnik. |
Zvil je dokončani sveženj in ga potisnil | v | pnevmatično cev. |
osupnjen, da bi bil stvar sploh lahko vrgel | v | spominsko odprtino. |
Veliko hujša stvar, kot poglobiti se | v | vrsto drobnih opravkov, je bila nujnost, |
Imel je občutek, da mu gori ogenj | v | trebuhu. |
Kosilo | v | vroči, prepolni, hrupni kantini je bilo |
metra, ki so ga za to priložnost pripravljali | v | vodu Vohunov pri njegovi hčerki. |
Najbolj je Winstona jezilo, da je | v | poplavi besed komaj slišal, kaj Parsons |
je, da ga ne vidi, in nič več ni pogledal | v | tisto smer. |
Nocoj je bil eden njegovih večerov | v | Občinskem centru. |
Pogoltnil je | v | kantini še en kos mesa brez okusa, odhitel |
kantini še en kos mesa brez okusa, odhitel | v | Center, sodeloval pri bedasto slovesni »diskusijski |
presedel pri predavanju z naslovom Angsoc | v | odnosu do šaha. |
ni več imelo, da bi se izmuznil z večera | v | Centru. |
Ob pogledu na besede Ljubim te se je | v | njem rodila želja, da bi ostal živ, in najmanjše |
Šele ob triindvajsetih, ko je bil doma in | v | postelji - v temi, kjer si bil varen celo |
triindvajsetih, ko je bil doma in v postelji - | v | temi, kjer si bil varen celo pred telekranom, |
treba čisto konkreten problem: kako priti | v | stik z dekletom in kako urediti srečanje. |
njeno golo, mlado telo, kot ga je videl | v | sanjah. |
možnost, da si bo premislila, če hitro ne pride | v | stik z njo. |
misel vse možnosti, da bi se povezal z njo, | v | tistih petih minutah, ko je bral njeno sporočilo, |
Če bi delala | v | Oddelku za dokumentacijo, bi bilo sorazmerno |
bilo sorazmerno preprosto, toda o tem, kje | v | poslopju je Oddelek za književnost, je imel |
Da bi ji poslal pismo po pošti, ni prišlo | v | poštev. |
Če bi jo lahko dobil samo pri mizi nekje | v | sredini sobe in ne preblizu telekrana ter |
Naslednjega dne je ni bilo | v | kantino do takrat, ko je on že odhajal, |
Verjetno je bila prestavljena | v | drugo izmeno. |
Dan zatem je bila | v | kantini ob običajnem času, vendar v družbi |
bila v kantini ob običajnem času, vendar | v | družbi treh drugih deklet in tik pod telekranom. |
Celo | v | spanju ni mogel popolnoma ubežati pred njeno |
Dnevnika se | v | teh dneh ni pritaknil. |
se je kam lahko rešil, se je mogel edino | v | delo, pri katerem je včasih za deset minut |
Roke ni več nosila | v | zanki in okoli zapestja je imela nalepljen |
Ko je prišel | v | kantino, je sedela pri mizi, precej oddaljeni |
To bi preveč bodlo | v | oči. |
Winston je imel privid, da mu ravno | v | sredo zabada cepin. |
V | vrsti pred njim je bil majhen, uren, hrošču | |
se je Winston odvrnil od pulta s pladnjem | v | rokah, je opazil, da gre mali mož naravnost |
dalje je bilo prosto mesto, ampak nekaj | v | moževi zunanjosti je namigovalo, da bo toliko |
V | tem trenutku pa se je razlegel strašen trušč. | |
ta zadeva uspešno konča, take stvari se | v | resničnem življenju ne dogajajo. |
pesnika s kosmatimi ušesi, kako se s pladnjem | v | rokah neodločno ozira po sobi in išče, kam |
Winston je spregovoril | v | tihem šepetu. |
navzgor, brez prestanka sta nosila vodeno jed | v | usta in med žlicami izmenjala nekaj potrebnih |
»Samo ostanite nekje | v | bližini.« |
nekaj leti so bila ta letala eastazijska) | v | boju za Airstrip Ena. |
A | v | tem trenutku sta se od nekod z leve razlegla |
Winston, ki je bil | v | običajnih okoliščinah tiste vrste človek, |
prerival, suval in si utiral pot naravnost | v | srce množice. |
drobovje med dvema mišičastima bokoma melje | v | kašo, potem pa se je, lahno prepoten, prebil |
Dolg sprevod kamionov, na vsakem od njih je | v | kotih vzravnano stal vojak z olesenelim |
stisnjeni drug k drugemu, majhni rumeni možje | v | razcapanih zelenkastih uniformah. |
vedel, da so tu, vendar jih je videl le | v | presledkih. |
zavarovala situacijo, kakor je to storila | v | kantini. |
»Lahko dobite | v | soboto popoldne prosto?« |
Govorila je, kot bi imela zemljevid | v | glavi. |
drugi so kratko in malo izginili, verjetno | v | taborišča za prisilno delo. |
Iznad poraščenih ličnic so | v | Winstona gledale oči, včasih z nenavadno |
Toda | v | zadnjem hipu, ko ju je množica še vedno |
V | istem hipu se je domislil, da ne ve, kakšne | |
zrla predse in namesto dekletovih oči so | v | Winstona iz gnezda las žalostno strmele |
posuti s sencami in svetlobo, ter stopal | v | mlake zlata tam, kjer se je grmovje razdelilo. |
domnevati, da si na deželi varnejši kot | v | Londonu. |
Vagon z lesenimi klopmi, | v | katerem je potoval, je bil popolnoma nabit |
Pot se je razširila in | v | minuti je prišel do steze, o kateri mu je |
Zmajala je z glavo, očitno | v | opozorilo, da mora ostati tiho, potem pa |
in jima po ozki stezi hitro utirala pot | v | gozd. |
Že na poti s postaje je majsko sonce | v | njem vzbudilo občutek, da je umazan in |
zaprtih prostorov s sajastim londonskim prahom | v | znojnicah. |
Seglo mu je | v | misel, da ga doslej verjetno še ni videla |
ga je preskočilo in razmaknilo grmovje, | v | katerem ni bilo videti prehoda. |
ki so jih nekoč posekali, pa so pognali | v | gozd debel, od katerih ni bilo nobeno debelejše |
»Zdaj, ko vidiš, kakšen sem | v | resnici, lahko še vedno preneseš pogled |
težko bi bilo reči na čigavo pobudo, je bila | v | njegovih rokah. |
»Mislim, da sem boljša | v | ugotavljanju raznih stvari kot ti, dragi.« |
»Čista | v | besedah in dejanjih.« |
mladinske protispolne zveze in ga vrgla | v | grmovje. |
jo dotik pasu na nekaj spomnil, je segla | v | žep kombinezona in privlekla ven majhno |
Bila je temna in bleščeča, zavita | v | srebrn papir. |
jo je prvič poduhal, je njen vonj zbudil | v | njem neki spomin, ki ga ni mogel določiti, |
»Vedno nosim en konec zastave | v | sprevodih.« |
kar je močno občutil, pa ni mogel spraviti | v | določeno obliko, kot predmet, ki ga vidiš |
Odrinil ga je | v | stran, zavedajoč se, da je to spomin na |
porogljivim sovraštvom, ki je povzročilo | v | Winstonu občutek nelagodja, čeprav je vedel, |
Stala sta | v | senci. |
pretrgani živi meji na nasprotni strani so se | v | vetru komaj opazno majale veje brestov in |
nedosegljiv očem, potok z zelenimi tolmuni, | v | katerih plavajo race. |
» | V | njem so kar velike ribe.« |
»Lahko jih opazuješ, kako ležijo | v | tolmunih pod vrbami in migajo z repi.« |
»Pokrajina, ki jo včasih vidim | v | sanjah.« |
spustil na grm niti pet metrov daleč, skoraj | v | višini njunih obrazov. |
On je bil na soncu, onadva | v | senci. |
V | popoldanski tišini je bila moč njegovega | |
sedel na rob gozda in zlival svojo glasbo | v | prazno? |
Spraševal se je, če ni navsezadnje nekje | v | bližini le skrit mikrofon. |
Z Julijo sta govorila | v | zelo tihem šepetu in ne bi ujel tega, kar |
»Pojdiva nazaj | v | skrivališče.« |
Oba sta hitro dihala, toda | v | kotičkih njenih ust se je spet pokazal nasmeh. |
In res! bilo je skoraj tako kot | v | njegovih sanjah. |
Njeno telo se je belo lesketalo | v | soncu. |
Pokleknil je k njej in vzel njene roke | v | svoje. |
Mlado, čvrsto telo, zdaj nemočno | v | spanju, je v njem vzbudilo pomilujoče in |
Mlado, čvrsto telo, zdaj nemočno v spanju, je | v | njem vzbudilo pomilujoče in zavetniško čustvo. |
V | starih časih, je mislil, je moški gledal | |
»Seveda pa ne | v | naslednjem mesecu ali dveh.« |
To je bila neka ulica | v | eni od revnejših četrti, kjer je bil prosti |
»Imam kaj vejic | v | laseh?« |
Vrgla se mu je | v | objem, ga skoraj divje poljubila, se hip |
skozi grmovje in z le malo hrupa izginila | v | gozdu. |
V | maju sta imela le še enkrat priložnost, | |
To je bilo | v | nekem drugem skrivališču, ki ga je poznala |
drugem skrivališču, ki ga je poznala Julija, | v | zvoniku porušene cerkve na nekem skoraj |
drug drugega, sta vodila nenavaden razgovor | v | presledkih, ki je švigal sem ter tja kot |
kot signali svetilnika, nenadoma otrpnil | v | molk ob bližajoči se partijski uniformi, |
Enako presenetljivo je bila izurjena | v | govorjenju brez premikanja ustnic. |
Le enkrat | v | skoraj mesecu dni se jima je posrečilo poljubiti |
Toda nekaj prahu mu je prišlo | v | usta. |
tako je Winston en večer tedensko preživel | v | hromečem dolgočasju, stikajoč skupaj majhne |
ki so bili verjetno deli bombnih vžigal, | v | neznosno slabo razsvetljeni delavnici, kjer |
Ko sta se sestala | v | cerkvenem stolpu, sta napolnila vrzeli v |
v cerkvenem stolpu, sta napolnila vrzeli | v | svojih fragmentarnih pogovorih. |
Zrak | v | majhni kvadratni sobici nad zvonovi je bil |
Živela je | v | internatu skupaj s tridesetimi drugimi dekleti |
skupaj s tridesetimi drugimi dekleti (»Vedno | v | smradu po ženskah!« |
Uživala je | v | svojem delu, ki je bilo v tem, da je upravljala |
Uživala je v svojem delu, ki je bilo | v | tem, da je upravljala in poganjala mogočen, |
V | šoli je bila kapetan hokejskega moštva in | |
moštva in je dve leti zapored osvojila pokal | v | telovadbi. |
vodnica pri Vohunih in pomožna sekretarka | v | Zvezi mladine, preden se je vključila v |
v Zvezi mladine, preden se je vključila | v | Mladinsko protispolno zvezo. |
(zanesljivo znamenje dobrega glasu) za delo | v | Pornoseku, pododdelku Oddelka za književnost, |
eno leto in pomagala pripravljati brošure | v | zapečatenih zavojih z naslovi kot Krepke zgodbe |
» | V | resnici so dolgočasne.« |
»Nikdar nisem bila | v | Prepisovalni ekipi.« |
začudenjem je izvedel, da so vsi uslužbenci | v | Pornoseku, razen določenega vodstva, ženske. |
nagon teže nadzorovati kot pri ženskah, | v | večji nevarnosti, da se spridijo pri umazaniji, |
iz Novoreka, razen tistih, ki so prešle | v | vsakodnevno rabo. |
med mlajšo generacijo ljudi, ki so zrasli | v | svetu Revolucije, ki niso poznali ničesar |
predstavljati komisije, ki bi kdaj privolila | v | tak zakon, tudi ko bi se Winston mogel kako |
spomin in je bila le še nekaj neljubega | v | njegovem pomnjenju. |
Povedal ji je o frigidni mali ceremoniji, | v | katero ga je prisilila Katarina vsak teden |
»Hodila sem vendar | v | šolo, dragi.« |
»Pa | v | Mladinskem gibanju.« |
»Upam si trditi, da | v | večini primerov deluje.« |
Julija je vsako stvar dojemala | v | zvezi z lastno spolnostjo. |
V | nasprotju z Winstonom je ona doumela notranji | |
zaželena, saj jo je bilo mogoče preoblikovati | v | vojno mrzlico in oboževanje voditeljev. |
je bil Partiji nevaren in obrnila ga je | v | svoj prid. |
V | resnici pa ga je ta hip spomnila nanjo dušeča | |
Zgubila sta se na skupinskem izletu nekje | v | Kentu. |
po poti, po kateri sta prišla in iskati | v | drugo smer. |
opazil nekaj šopov slakarja, ki je rastel | v | skalnih razpokah pod njima. |
» | V | tej igri, ki se jo gremo, ne moremo zmagati.« |
je vendarle mogoče zgraditi skrivni svet, | v | katerem lahko živiš, kakor te je volja. |
kot je sreča, da edina zmaga leži daleč | v | prihodnosti, dolgo po tvoji smrti, da je |
telesa prelivata mladost in življenjska moč | v | njegovo. |
»Lahko bi šla na jaso | v | gozdu.« |
V | kotu na sklepni mizici je mehko sijal iz | |
Urni kazalci so kazali sedem dvajset, | v | resnici je bilo devetnajst dvajset. |
Pravzaprav mu je ta misel prvič šinila | v | glavo ob pogledu na stekleni obtežilnik, |
Namesto tega je pogledal | v | daljavo in govoril na splošno s tako rahločutnim |
bi skoraj prenehal obstajati, da vodita | v | hišo dva vhoda, eden od njiju skozi zadnje |
Winston je pokukal ven, varen | v | zavetju muslinastih zaves. |
ubrano, da se je strašna neumnost spremenila | v | skoraj prijetno pesem. |
Winston Julijo komaj pogledal, ko sta šla | v | množici drug proti drugemu, toda po bežnem |
V | mesecu dni, kar jo je poznal, se je narava | |
Na začetku je bilo | v | njej le malo čutnosti. |
njene kože so kakor prodrli vanj ali pa | v | zrak okoli njega. |
postelje, čakal, je znova pomislil na kleti | v | Ministrstvu ljubezni. |
Tam je prežala nate | v | prihodnosti, tik pred smrtjo tako gotovo, |
Julija je planila | v | sobo. |
Gotovo se je mimogrede oglasila | v | kakšni trgovini v četrti za rajo in si kupila |
je mimogrede oglasila v kakšni trgovini | v | četrti za rajo in si kupila ves komplet |
opravljeno zelo nevešče, a Winstonova merila | v | takih stvareh niso bila visoka. |
Spomnil se je polteme | v | kletni kuhinji in votline ženskih ust. |
» | V | tej sobi bom ženska, ne partijski tovariš!« |
V | teh časih nisi nikjer več videl dvojne postelje, | |
nikjer več videl dvojne postelje, razen | v | domovih raje. |
Winston je včasih spal | v | njej, ko je bil otrok, Julija pa, kolikor |
Julija pa, kolikor se je spomnila, še ni bila | v | njej. |
se premaknil, ker je Julija spala z glavo | v | pregibu njegove roke. |
postelje in razsvetljeval ognjišče, kjer je | v | posodi divje vrela voda. |
Nedoločno je razmišljal, ali je bilo | v | preteklosti, ki so jo odpravili, nekaj običajnega, |
odpravili, nekaj običajnega, da ležiš takole | v | postelji, v hladu poletnega večera, moški |
običajnega, da ležiš takole v postelji, | v | hladu poletnega večera, moški in ženska |
Gotovo ni bilo nikdar dobe, | v | kateri bi se to bilo zdelo vsakdanje. |
» | V | internatu pa ob triindvajsetih.« |
Nenadoma se je | v | postelji obrnila, pograbila s tal čevelj |
obrnila, pograbila s tal čevelj in ga zagnala | v | kot z istim fantovskim gibom roke, kot jo |
gibom roke, kot jo je videl vreči slovar | v | Goldsteina tistega jutra med Dvominutnim |
» | V | tej sobi!« |
»Celo | v | kuhinji v internatu smo jih dobili.« |
»Celo v kuhinji | v | internatu smo jih dobili.« |
» | V | nekaterih predelih Londona jih kar mrgoli.« |
» | V | nekaterih teh ulicah si ženske ne upajo |
V | sanjah je bil najmočnejši občutek zmeraj | |
občutek zmeraj občutek samoprevare, kajti | v | resnici je vedel, kaj je onstran zidu teme. |
Z eno roko | v | žepu in s kosom kruha z marmelado v drugi |
roko v žepu in s kosom kruha z marmelado | v | drugi je Julija pohajala po sobi, se brezbrižno |
kako popraviš sklepno mizico, se zavalila | v | oguljeni naslonjač, da bi ugotovila ali |
povedal gospod Charrington, se mu je vrinil | v | misli in dodal je na pol otožno: »Oranže |
» | V | petdesetih letih so bile čisto običajne.« |
V | sobi se je mračilo. | |
Obrnil se je proti svetlobi in leže strmel | v | stekleno kroglo. |
Taka globina je bila | v | njem, pa vendar je bilo skoraj tako prozorno |
da lahko prodre vanj in da je pravzaprav | v | njem, skupaj z mahagonijevo posteljo in |
Julijino in njegovo življenje, pritrjeno | v | nekakšno večnost v srcu kristala. |
življenje, pritrjeno v nekakšno večnost | v | srcu kristala. |
V | Syme je izginil. | |
Tretjega dne je Winston odšel | v | vežo Oddelka za dokumentacijo, da bi pogledal |
V | blodnjaku Ministrstva so umetno hlajene | |
normalno temperaturo; zunaj pa je tlak žgal | v | noge in smrad v podzemski železnici je bil |
temperaturo; zunaj pa je tlak žgal v noge in smrad | v | podzemski železnici je bil ob konicah strašen. |
Priprave za Teden sovraštva so bile | v | polnem razmahu in vsi štabi v Ministrstvih |
sovraštva so bile v polnem razmahu in vsi štabi | v | Ministrstvih so delali čez delovni čas. |
je prenehala delati knjige ter se zagnala | v | serijo zlobnih pamfletov. |
in olepševal poročila, ki bodo citirana | v | govorih. |
pogosteje kot kdaj prej in včasih so se | v | daljavi razlegale strahotne eksplozije, |
že zložena in na telekranih so jo vrteli | v | neskončnost. |
Bil je | v | svojem elementu in srečen kot škrjanček. |
Ena je padla na polno kinodvorano | v | Stepneyu in pokopala pod ruševinami nekaj |
Celotno prebivalstvo | v | soseski se je zbralo v dolg, raztegnjen |
Celotno prebivalstvo v soseski se je zbralo | v | dolg, raztegnjen pogrebni sprevod, ki se |
dodali k plamenom, veliko trgovin pa je bilo | v | nemirih požganih. |
V | sobi nad Charringtonovo trgovino sta Julija | |
Podgana se ni več vrnila, a stenice so se | v | vročini gnusno razmnožile. |
petkrat, šestkrat - sedemkrat sta se sešla | v | juniju. |
nedotaknjena, je bilo skoraj toliko kot biti | v | njej. |
kuhinjo zadaj, kjer si je pripravljal hrano in | v | kateri je bil, poleg drugih stvari, neverjetno |
nekakšnim zbledelim navdušenjem je jemal | v | roke ta ali oni drobec ropotije - porcelanast |
Oba sta vedela - in | v | nekem pogledu sta se tega zmeraj zavedala |
more nič hudega zgoditi, dokler ostaneta | v | tej sobi. |
Bilo je ko tistikrat, ko je Winston strmel | v | srce krogle z občutkom, da bi bilo mogoče |
krogle z občutkom, da bi bilo mogoče priti | v | notranjost tega steklenega sveta in da bi |
naučila govoriti z naglasom raje, dobila delo | v | tovarni in neodkrito preživela življenje |
tovarni in neodkrito preživela življenje | v | zakotni ulici. |
V | resničnosti pobegov ni bilo. | |
Prebijati se iz dneva | v | dan, iz tedna v teden, tkati življenje, |
Prebijati se iz dneva v dan, iz tedna | v | teden, tkati življenje, ki nima prihodnosti, |
zdelo se ji je naravno, da Winston verjame | v | O'Brienovo zanesljivost na podlagi enega |
neumnosti, ki si jih je izmislila Partija | v | svojo korist, in moral si se pretvarjati, |
ljudi, katerih imen ni še nikdar slišala in | v | katerih domnevne zločine ni niti najmanj |
so od jutra do noči obkrožali sodišče in | v | presledkih vzklikali »Smrt izdajalcem!« |
Med Dvominutnim sovraštvom je | v | kričanju psovk na Goldsteina vedno prekašala |
premlada, da bi se spominjala ideoloških bojev | v | petdesetih in šestdesetih letih. |
gibanje, je bila zunaj njene predstavljivosti; | v | vsakem primeru pa je bila Partija nepremagljiva. |
lahko boriš le s skrito nepokorščino ali pa, | v | skrajnem primeru, s posameznimi nasilnimi |
recimo da nekoga ubiješ ali pa nekaj poženeš | v | zrak. |
Nekoč, ko je slučajno | v | neki zvezi omenil vojno proti Evraziji, |
sama vlada Oceanije, da bi »držala ljudi | v | strahu.« |
Ravno tako je | v | njem vzbudila nekakšno zavist, ko mu je |
sovraštvom z veliko težavo zadržuje, da ne prasne | v | smeh. |
Verjela je na primer, ker so se tako učili | v | šoli, da je Partija izumila letala. |
( | V | njegovih šolskih letih, se je spominjal |
izumila; ducat let kasneje, ko je Julija hodila | v | šolo, je bilo to že letalo; še eno generacijo, |
da je bila Oceanija še pred štirimi leti | v | vojni z Eastazijo in v miru z Evrazijo. |
pred štirimi leti v vojni z Eastazijo in | v | miru z Evrazijo. |
»Mislila sem, da smo bili zmeraj | v | vojni z Evrazijo,« je medlo rekla. |
bila veliko pred njenim rojstvom, preokret | v | vojni pa je bil šele pred štirimi leti, |
dragocenem koščku papirja, ki ga je nekoč držal | v | rokah. |
»Če je kje preživela, je le | v | nekaj trdnih predmetih, na katerih ni besed, |
»In ta proces se nadaljuje iz dneva | v | dan, minuto za minuto.« |
obstoja več, razen neskončne sedanjosti, | v | kateri ima Partija zmeraj prav.« |
»Edini dokaz je | v | moji lastni zavesti in z nikakršno gotovostjo |
» | V | vsem življenju sem samo tistikrat imel dejanski, |
ljudi, ki lahko zaspijo ob katerikoli uri in | v | kateremkoli položaju. |
V | pogovorih z njo je spoznal, kako lahko je | |
in kar so požrli, jim ni škodilo, saj ni | v | njih pustilo nobene usedline, tako kot koruzno |
Šel je po dolgem hodniku | v | Ministrstvu in je bil skoraj na tistem mestu, |
tistem mestu, kjer mu je Julija spustila | v | roke listič, ko se je zavedel, da nekdo, |
»Zadnjič sem bral enega vaših člankov | v | Novoreku v Časniku.« |
sem bral enega vaših člankov v Novoreku | v | Časniku.« |
prestopek miselnega zločina, je oba spremenil | v | sokrivca. |
razorožil in mu ga je vedno uspelo položiti | v | svojo kretnjo, si je popravil očala na nosu. |
»Pravzaprav sem hotel reči, da ste | v | svojem članku uporabili dve besedi, ki sta |
potipal po dveh žepih in nato izvlekel majhen, | v | usnje vezan notes in zlat tintni svinčnik. |
Tik pod telekranom, | v | taki drži, da je tisti, ki je opazoval na |
Odšel je in pustil Winstona s kosom papirja | v | roki, ki ga to pot ni bilo treba skriti. |
na njem in ga je nekaj ur kasneje vrgel | v | spominsko odprtino skupaj s kupom drugih |
Morda bo nekje | v | slovarju skrito sporočilo. |
Zadnji korak pa bo tisto, kar se bo zgodilo | v | Ministrstvu ljubezni. |
Konec je zajet | v | začetku. |
Čutil je, kot da stopa | v | vlago groba in nič mu zato ni bilo bolje, |
je preveč zapleteno, da bi lahko spravil | v | besede. |
in spomin, povezan z njimi, so priplavali | v | njegove misli nekaj trenutkov po prebujenju. |
vznak z zaprtimi očmi, še vedno potopljen | v | atmosfero sanj. |
Bile so razsežne, jasne sanje, | v | katerih se je zdelo, da se je razgrnilo |
vse napolnjeno z jasno, mehko svetlobo, | v | kateri je bilo moč videti v neskončno daljavo. |
mehko svetlobo, v kateri je bilo moč videti | v | neskončno daljavo. |
Sanje so zajemale tudi - pravzaprav je bilo | v | tem njihovo bistvo - kretnjo, ki jo je napravila |
kasneje ponovila Židinja, ki jo je videl | v | filmskem tedniku, ko je skušala zaščititi |
je na pol | v | spanju rekla Julija. |
V | sanjah se je spomnil svojega zadnjega pogleda | |
spomnil svojega zadnjega pogleda na mater in | v | nekaj trenutkih prebujanja se mu je povrnil |
nabitih po uličnih vogalih, tolp mladoletnikov | v | srajcah iste barve, ogromnih vrst pred pekarnami, |
pekarnami, občasnega regljanja strojnic | v | daljavi - predvsem pa dejstva, da ni bilo |
katerih so skrbno ostrgali pepel; pa tudi | v | čakanju na mimo vozeče kamione, ki so potovali |
se njeno veliko, postavno telo povrnilo | v | molk. |
Kdaj pa kdaj je vzela | v | roke Winstona in ga stisnila za dolgo k |
plinski gorilnik, da bi nekaj premešala | v | posodi. |
ga opravičuje glasno zahtevajoča lakota | v | njegovem trebuhu. |
Ploščica za tri unče ( | v | tistih časih so govorili še o unčah) je |
Materine zaskrbljene oči so nepremično zrle | v | njegov obraz. |
Nekaj | v | tej kretnji mu je reklo, da sestra umira. |
stopnicah, s čokolado, ki je postajala lepljiva | v | njegovih rokah. |
To je | v | tistem času že začelo postajati normalno. |
Čisto mogoče je bilo, da so jo poslali le | v | taborišče za prisilno delo. |
morda poslali, tako kot samega Winstona, | v | kakšno kolonijo za brezdomne otroke (imenovale |
državljanske vojne; ali pa so jo morda poslali | v | prisilno taborišče skupaj z materjo, ali |
Sanje so bile | v | njegovi zavesti še vedno zelo žive, posebej |
še objemajoča, zaščitniška kretnja roke, | v | kateri, se mu je zdelo, je zajet ves njihov |
postelji, z otrokom, ki se je oklepa, je sedela | v | potapljajoči se ladji, globoko pod njim, |
»Zdi se mi, da si bil | v | tistih časih surova majhna svinja,« je nejasno |
ali celo inteligentna; in vendar je imela | v | sebi neke vrste plemenitost, nekakšno čistost, |
zadnji kos čokolade, je mati stisnila otroka | v | naročje. |
Begunka | v | čolnu je ravno tako zakrila otroka z rokami, |
stvar, ki jo je storila Partija, je bila | v | tem, da te je prepričala, da sami nagibi |
Ko te je držala | v | svojih rokah, ni bilo dobesedno prav nič |
mu je nenadoma prišlo na misel, je ostala | v | tem stanju. |
Prvikrat | v | življenju ni preziral raje ali mislil nanjo |
neko inertno silo, ki bo nekega dne vzklila | v | življenje in regenerirala svet. |
ležati na tlaku odrezano roko in jo je brcnil | v | jarek, kot bi bila zeljni štor. |
za tabo noč in dan, toda če obdržiš pamet | v | rokah, jih še vedno lahko prelisičiš. |
Morda je bilo to manj res, kadar si bil že | v | njihovih rokah. |
Soba, | v | kateri sta stala, je bila podolgovata in |
prostorov članov Ožje partije ali samo predrl | v | tisto mestno četrt, kjer so živeli. |
dvigala, ki so drsela gor in dol, služabniki | v | belih suknjičih, ki so hiteli sem ter tja |
Bil je majhen, temnolas moški | v | belem suknjiču, s kot diamant oblikovanim, |
O'Brien je imel | v | rokah kos papirja in zdelo se je, da ga |
narekovalni stroj in narekoval sporočilo | v | mešanem žargonu Ministrstev: |
pet koma sedem polno odobrene stop predlog | v | postavki šest dvoplus smešen na meji miselnega |
dvoumne opazke, mimo tega pa samo skrite, | v | sanjah zasnovane predstave. |
je prišel izposodit slovar, saj je bilo | v | tem primeru nemogoče pojasniti Julijino |
se je, se obrnil in pritisnil na stikalo | v | steni. |
Winston obdržal svoj pogled uprt naravnost | v | O'Brienove oči. |
pa se je mračni obraz nenadoma prelomil | v | nekaj, kar bi bilo lahko začetek nasmeha. |
»Ne verujeva | v | načela Angsoca.« |
pomika gor in dol in zliva svojo vsebino | v | kozarec. |
zgoraj, je bila stvar videti skoraj črna, | v | steklenici pa se je svetlikala kot rubin. |
»Brez dvoma sta o njem čitala | v | knjigah.« |
preteklosti, starim časom, kot jih je rad imenoval | v | svojih skritih mislih. |
V | resnici pa ga je, ko ga je pogoltnil, zelo | |
»Vse, kar je | v | najini moči,« je rekel Winston. |
»Če bi bilo, na primer, kakorkoli | v | našo korist, vreči žvepleno kislino v otroški |
kakorkoli v našo korist, vreči žvepleno kislino | v | otroški obraz - ste to pripravljeni storiti?« |
Obrnil se je k Juliji in dodal z glasom, | v | katerem je bilo že nekaj več izraza: |
pokazale njene pege, vendar je pogumno zrla | v | O'Briena. |
»Vključil bom | v | četrt ure.« |
Niti sledu prijateljstva ni bilo | v | njegovem vedenju. |
O'Brien se je sprehajal gor in dol, z eno roko | v | žepu svojega črnega kombinezona, z drugo |
razumeta,« je rekel, »da se bosta bojevala | v | temi.« |
»Vedno bosta | v | temi.« |
se bosta poučila o pravi naravi družbe, | v | kateri živimo ter o strategiji, s katero |
»Če se nam bo zdelo potrebno, da pridemo | v | stik z vama, bomo to storili po Martinu.« |
Kljub zajetnosti njegovega telesa je bila | v | njegovih gibih opazna milina. |
Izdajala se je celo | v | gibu, s katerim je zakopal roko v žep, ali |
je celo v gibu, s katerim je zakopal roko | v | žep, ali pa ravnal s cigareto. |
»Če bi sam Goldstein padel | v | roke Miselni policiji, bi ne mogel dati |
ni mogoče uničiti, ker to ni organizacija | v | običajnem smislu.« |
» | V | skrajnem primeru, kadar je absolutno potrebno, |
da koga utišamo, včasih lahko vtihotapimo | v | jetnikovo celico britev.« |
»Naše edino resnično življenje je | v | prihodnosti.« |
opazil Winston, izgovarja besedo, kot bi bila | v | kurzivi - »Goldsteinovo knjigo, saj razumete, |
»Nekega dne | v | zelo bližnji prihodnosti - datuma ne morem |
» | V | tisti, ki vam jo bo dal, bo izvod Goldsteinove |
»Vrnili jo boste | v | štirinajstih dneh.« |
stekleni obtežilnik za papir in gravura | v | okviru iz temno rdečega lesa. |
Njegov močni stisk je drobil kosti | v | Winstonovi dlani. |
V | tridesetih sekundah, mu je prišlo na misel, | |
bo O'Brien spet pri svojem pomembnem delu | v | korist Partije, ki ga je bil pretrgal. |
Kombinezon ga je rezal | v | ramena, tlak ga je ščemel v podplate, celo |
ga je rezal v ramena, tlak ga je ščemel | v | podplate, celo odpiranje in zapiranje roke |
V | petih dneh je delal več kot devetdeset ur. | |
Prav tako tudi vsi drugi | v | Ministrstvu. |
Lahko je prebil šest ur | v | skrivališču in drugih devet v lastni postelji. |
prebil šest ur v skrivališču in drugih devet | v | lastni postelji. |
Počasi je stopal | v | mili popoldanski sončni svetlobi po umazani |
popoldanski sončni svetlobi po umazani ulici | v | smeri proti Charringtonovi trgovini, držeč |
Znotraj je bila knjiga, ki jo je zdaj imel | v | lasti že šest dni in je še ni niti odprl, |
Šestega dne | v | Tednu sovraštva, po sprevodih, govorih, |
delirija, da bi množica, ko bi lahko dobila | v | roke dva tisoč evrazijskih vojnih zločincev, |
je bilo oznanjeno, da Oceanija sploh ni | v | vojni z Evrazijo. |
Oceanija je | v | vojni z Eastazijo. |
vštevši množico približno tisoč šolarjev | v | uniformah Vohunov. |
minut, ko je na oder prihitel sel in stisnil | v | govornikovo roko kos papirja. |
Nič se ni spremenilo | v | njegovem glasu ali vedenju ali pa v vsebini |
spremenilo v njegovem glasu ali vedenju ali pa | v | vsebini tistega, kar je govoril, le nenadoma |
Oceanija je | v | vojni z Eastazijo! |
Prišlo je do uporniškega premora, | v | katerem so z zidov trgali plakate, cefrali |
z zidov trgali plakate, cefrali zastave | v | cunje in jih teptali z nogami. |
Toda | v | dveh ali treh minutah je bilo vse to mimo. |
Bilo je | v | tistem trenutku nereda, ko so trgali plakate, |
Oceanija je | v | vojni z Eastazijo: Oceanija je bila vedno |
vojni z Eastazijo: Oceanija je bila vedno | v | vojni z Eastazijo. |
znano, da so šefi Oddelka predvidevali, da | v | tednu dni ne bo nobene omembe o vojni z |
moral poskrbeti za to, da jih je zložil | v | dovolj čedne kupe in tako dobil prostor |
dejstvo, da je vsaka beseda, ki jo mrmra | v | narekovalnik, vsaka poteza njegovega tintnega |
dokumentiranega pričevanja dokazal, da so bili kdaj | v | vojni z Evrazijo. |
nepričakovano oznanjeno, da so vsi delavci | v | Ministrstvu prosti do prihodnjega jutra. |
je odšel domov, se obril in skoraj zaspal | v | kadi, čeprav je bila voda komaj kaj več |
Z nekakšnim nasladnim škripanjem | v | sklepih se je povzpel po stopnicah nad Charringtonovo |
Sedel je | v | umazani naslanjač in odpel jermenčke na |
tako kot se stabilizator vedno znova povrne | v | ravnotežje, ne glede na to, kako daleč ga |
ne glede na to, kako daleč ga potisnemo | v | to ali ono stran. |
zato, da bi precenil dejstvo, da res bere, | v | udobju in varnosti. |
daljave je prihajalo slabotno vpitje otrok, | v | sobi sami pa ni bilo nobenega glasu, razen |
Namestil se je globlje | v | naslanjač in položil noge na predpečnik. |
predvideti in so ga tudi res predvideli | v | prvi polovici dvajsetega stoletja. |
mestih samovoljne in na drugih kolebajo | v | skladu z vojno srečo, vendar v splošnem |
kolebajo v skladu z vojno srečo, vendar | v | splošnem sledijo geografskim mejam. |
V | taki ali drugačni povezavi so te tri superdržave | |
drugačni povezavi so te tri superdržave stalno | v | vojni in so se tako vojskovale preteklih |
več obupni, uničujoči boj, kot je to bila | v | prvih desetletjih dvajsetega stoletja. |
vojna histerija je nenehna in vsesplošna | v | vseh deželah in na taka dejanja, kot so |
Vendar pa | v | fizičnem smislu vojna zajema zelo majhno |
V | centrih civilizacije pomeni vojna le neprestano | |
Motivi, ki so bili | v | majhni meri navzoči že v velikih vojnah |
Motivi, ki so bili v majhni meri navzoči že | v | velikih vojnah zgodnjega dvajsetega stoletja, |
Da lahko razumemo, | v | čem je bistvo sedanje vojne - kajti kljub |
Drugič pa ni | v | materialnem smislu ničesar več, za kar bi |
zasnovanjem samozadostnega narodnega gospodarstva, | v | katerem se produkcija in potrošnja druga |
Med mejami treh superdržav, in ne | v | stalni posesti katere od njih, leži približni |
Deli teh področij stalno prehajajo iz rok | v | roke in priložnost polastiti se z nenadno |
rastlinske produkte kot na primer gumi, ki ga je | v | hladnejši klimi treba umetno pridobivati |
neprestano od osvajalca k osvajalcu in so | v | dirki izdelati več vojne opreme, zajeti |
osvajata Oceanija ali Eastazija; linija, ki | v | Mongoliji ločuje Evrazijo in Eastazijo, |
lastijo velikanska ozemlja okoli tečaja, ki so | v | resnici zvečine nenaseljena in neraziskana; |
kajti karkoli proizvedejo, je uporabljeno | v | vojne namene in objekt vojskovanja je vedno |
objekt vojskovanja je vedno enak - biti | v | boljšem položaju za novo vojskovanje. |
Osnovni cilj modernega vojskovanja ( | v | soglasju z načeli dvomišljenja vodeči možgani |
Današnji svet je gol, lačen, razrušen kraj | v | primerjavi s svetom, kakršen je bil pred |
kakršen je bil pred letom 1914, in še hujši | v | primerjavi z umišljeno prihodnostjo, kakršne |
V | zgodnjem dvajsetem stoletju je sodila vizija | |
stekla, jekla in snežno belega betona - | v | zavest skoraj vsakega pismenega človeka. |
navade mišljenja, ki se ni mogla obdržati | v | striktno uniformirani družbi. |
razdejanje, ki ga je povzročila atomska vojna | v | devetnajstopetdesetih letih, ni bilo nikoli |
ljudem, da je potreba po težaškem delu in zato | v | veliki meri tudi po človeški neenakosti, |
delo, umazanija, nepismenost in bolezen | v | nekaj generacijah izginile. |
petdesetih let na koncu devetnajstega stoletja in | v | začetku dvajsetega. |
blaginje grozi z uničenjem - in res je bilo to | v | nekem smislu uničenje - hierarhične družbe. |
V | svetu, kjer bi vsakdo delal kratek delavnik, | |
kratek delavnik, imel dovolj jesti, živel | v | hiši s kopalnico in hladilnikom in imel |
Nedvomno si je bilo mogoče zamisliti družbo, | v | kateri bi blaginja, v smislu osebne posesti |
zamisliti družbo, v kateri bi blaginja, | v | smislu osebne posesti in razkošja, morala |
porazdeljena, medtem ko bi oblast ostala | v | rokah majhne, privilegirane kaste. |
Toda | v | praksi taka družba ne bi dolgo ostala stabilna. |
V | dolgem teku let je bila hierarhična družba | |
Vrnitev | v | agrikulturno preteklost, o čemer so sanjali |
Bila je | v | konfliktu s težnjo po mehanizaciji, ki je |
je ostala industrijsko zaostala, je bila | v | vojaškem pogledu nemočna in obsojena, da |
bila zadovoljiva rešitev obdržati množice | v | revščini z omejevanjem proizvodnje dobrin. |
To se je | v | veliki meri zgodilo med končno fazo kapitalizma, |
je za to, kako obdržati kolesa industrije | v | teku, ne da bi v svetu naraščala prava blaginja. |
obdržati kolesa industrije v teku, ne da bi | v | svetu naraščala prava blaginja. |
In | v | praksi je bila edina pot za dosego tega |
vojno nekako razbijaš na kose, pošiljaš | v | stratosfero ali potapljaš na dno morja tisto |
V | načelu je vojno prizadevanje vedno planirano | |
V | praksi pa vladajoči krogi potrebe prebivalstva | |
avtomobil ali helikopter - prestavljajo | v | drugačen svet kot člana Širše partije in |
člani Širše partije imajo podobne ugodnosti | v | primerjavi z revnejšimi množicami, ki jim |
Zavest, da je vojna in je torej država | v | nevarnosti, pa hkrati učinkuje tako, da |
neogibno za preživetje, če ima vso oblast | v | rokah majhna kasta. |
Partije pričakujejo, da je zmožen, delaven in | v | ozkih mejah celo inteligenten; potrebno |
inteligenten; potrebno pa je tudi, da je fanatik, ki | v | njem prevladujejo strah, sovraštvo, prilizovanje |
Potrebno je le, da | v | državi vlada vojno stanje. |
si razcepijo razum, kar je lažje doseči | v | vojni atmosferi; to stanje je zdaj skoraj |
Prav | v | Ožji partiji sta vojna histerija in sovraštvo |
Članu Ožje partije je | v | upravni službi često treba vedeti, da je |
često treba vedeti, da je ta ali ona navedba | v | vojnih poročilih neresnična, in pogosto |
ponarejena ter je ali sploh ni, ali pa se vodi | v | namene, ki so popolnoma različni od deklariranih; |
Tako noben član Ožje partije ne omahuje | v | mistični veri, da je vojna resnična in se |
ena od zelo redkih preostalih dejavnosti, | v | katerih inventivni in spekulativni tip razuma |
V | Oceaniji je dandanes znanost v starem smislu | |
V Oceaniji je dandanes znanost | v | starem smislu skoraj prenehala. |
V | Novoreku ni besede za »znanost.« | |
V | vseh uporabnih umetnostih svet ali miruje | |
Toda | v | zadevah življenjskega pomena - kar v resnici |
Toda v zadevah življenjskega pomena - kar | v | resnici pomeni vojno ali policijsko špijonažo |
človeka odkriti, kaj misli, in drugi, kako | v | nekaj sekundah pobiti nekaj sto milijonov |
V | velikanskih laboratorijih Ministrstva miru | |
in na eksperimentalnih postajah, skritih | v | brazilskih gozdovih, avstralskih puščavah |
strupe, ki bi jih bilo mogoče proizvesti | v | takih količinah, da bi uničili vegetacijo |
leče, postavljene na tisoče kilometrov daleč | v | vesolju in povzročali umetne zemeljske potrese |
Pomembno je to, da vse tri sile že imajo | v | atomski bombi orožje, ki je veliko močnejše |
Čeprav Partija | v | skladu s svojimi običaji pripisuje iznajdbo |
atomskih bomb sebi, so se le‐te pojavile že | v | devetnajstoštiridesetih letih in so jih |
devetnajstoštiridesetih letih in so jih | v | večjem obsegu prvič uporabili kakšnih deset |
V | tistem času je nekaj sto bomb padlo na industrijska | |
padlo na industrijska središča, predvsem | v | evropski Rusiji, zahodni Evropi in Severni Ameriki. |
celo puška ter ročna granata pa so še vedno | v | rabi. |
pokolom, o katerih poročajo na telekranih in | v | tisku, se obupne borbe, v katerih je bilo |
telekranih in v tisku, se obupne borbe, | v | katerih je bilo večkrat v nekaj tednih ubitih |
obupne borbe, v katerih je bilo večkrat | v | nekaj tednih ubitih na stotine in celo na |
tem rivalom pakt o prijateljstvu in ostali | v | miroljubnih odnosih toliko let, da bi se |
V | tem času bi zbrali rakete, natovorjene z | |
prijateljstva s preostalo svetovno silo, | v | pripravah za naslednji napad. |
Še več, nikdar ne pride do bojev, razen | v | spornih področjih okoli tečaja in ekvatorja, |
vsekakor potrebno, da ljudje ne smejo priti | v | stik s tujci, razen do neke meje z vojnimi |
Zapečateni svet, | v | katerem živi, bi bil prelomljen in strah, |
prelomljen in strah, sovraštvo in prepričanje | v | lastni prav, od katerih je odvisna njegova |
namreč to, da so si življenjske razmere | v | vseh treh superdržavah zelo podobne. |
V | Oceaniji se vladajoča filozofija imenuje | |
se vladajoča filozofija imenuje Angsoc, | v | Evraziji se imenuje Neoboljševizem in v |
v Evraziji se imenuje Neoboljševizem in | v | Eastaziji ima kitajsko ime, ki ga običajno |
V | resnici pa je te tri filozofije komaj mogoče | |
Nasprotno, dokler ostanejo | v | konfliktu, podpirajo druga drugo kot trije |
vedo, da je potrebno, da se vojna nadaljuje | v | nedogled in brez zmage. |
da je vojna s tem, ko je postala trajna, | v | temeljih spremenila svoj značaj. |
V | preteklih dobah je bila vojna nekaj, kar | |
V | preteklosti je bila vojna tudi eden poglavitnih | |
instrumentov, po katerih so človeške družbe ostajale | v | stiku s fizično stvarnostjo. |
V | filozofiji, religiji, etiki ali politiki | |
precej natančno predstavo o tem, kaj se je | v | preteklosti dogajalo. |
a ponarejanje takšne vrste, kot je danes | v | rabi, bi bilo nemogoče. |
znanstvena, še vedno za vojne namene, a so | v | bistvu nekakšno dnevno sanjarjenje in zaradi |
Nič ni sposobno | v | Oceaniji razen Miselne policije. |
preteklostjo je državljan Oceanije podoben človeku | v | medzvezdnem prostoru, ki nikakor ne more |
pred smrtjo od lakote, hraniti prebivalstvo | v | takem številu, ki je dovolj veliko, da je |
prežvekovalci, katerih rogovi so nasajeni | v | takem kotu, da niso zmožni raniti drug drugega. |
V | preteklosti so se vladajoči razredi vseh | |
V | našem sodobnem svetu pa se sploh ne borijo | |
Učinek bi bil | v | veliki meri isti, ko bi se tri superdržave, |
proti drugi, sporazumele, da bodo živele | v | večnem miru, vsaka med lastnimi nedotakljivimi |
Kajti | v | tem primeru bi bila vsaka še vedno vase |
Nekje | v | veliki daljavi je zagrmela raketna bomba. |
občutek, da je sam s prepovedano knjigo, | v | sobi brez telekrana, ni upadel. |
V | nekem smislu mu ni povedala nič novega, | |
nekem smislu mu ni povedala nič novega, a | v | tem je bil del privlačnosti. |
rjavo torbo za orodje na tla in se mu vrgla | v | objem. |
vrnila šele potem, ko sta bila že pol ure | v | postelji. |
mašila usta s ščipalkami ali se spuščala | v | prešerno pesem. |
tako kot se stabilizator vedno znova povrne | v | ravnotežje, ne glede na to, kako daleč ga |
ne glede na to, kako daleč ga potisnemo | v | to ali ono stran. |
zdelani od garanja, da bi se več kot samo | v | presledkih zavedali česarkoli mimo svojih |
odstraniti vse razlike in ustvariti družbo, | v | kateri bodo vsi ljudje enaki. |
Tako se skozi vso zgodovino boj, ki je | v | bistvenih potezah zmeraj isti, spet in spet |
Pretirano bi bilo reči, da | v | vsej zgodovini ni bilo napredka na gmotni |
Celo danes, | v | dobi propada, je povprečnemu človeku bolje, |
V | preteklosti so predvsem Visoki potrebovali | |
omilili z obljubami o nadomestilu za to | v | nekem umišljenem svetu onstran groba. |
vodilnih položajih, ampak so šele upali, da bo | v | kratkem tako. |
V | preteklosti so Srednji delali revolucije | |
Socializem, teorija, ki se je pojavila | v | zgodnjem devetnajstem stoletju in je bila |
devetnajstem stoletju in je bila zadnji člen | v | miselni verigi, ki sega tja do suženjskih |
verigi, ki sega tja do suženjskih uporov | v | antiki, je bil še globoko pod vplivom utopizma |
Toda | v | vsaki varianti socializma, ki se je pojavila |
se pojavila sredi tega stoletja, Angsoc | v | Oceaniji, Neoboljševizem v Evraziji, Čaščenje |
stoletja, Angsoc v Oceaniji, Neoboljševizem | v | Evraziji, Čaščenje smrti, kot ga običajno |
Čaščenje smrti, kot ga običajno imenujemo, | v | Eastaziji, so si zavestno postavili za cilj |
ustaviti napredek in zamrzniti zgodovino | v | nekem izbranem trenutku. |
razredni razliki ali po večjih razlikah | v | bogastvu. |
V | prejšnjih dobah razlike niso bile samo neogibne, | |
V | bolj primitivnih obdobjih, ko je bila pravična | |
Zamisel o zemeljskem raju, | v | katerem bi lahko ljudje živeli po bratsko, |
in ameriških revolucij so deloma verjeli | v | lastne fraze o pravicah človeka, svobodi |
Zemeljski raj je bil ob ugled natanko | v | tistem trenutku, ko je postal uresničljiv. |
naziv, ki si ga je nadela, vodila nazaj | v | hierarhijo in sistematizacijo. |
postopke, ki so bili že dolgo opuščeni, | v | nekaterih primerih stotine let - zapiranje |
državljanskih vojn, revolucij in kontrarevolucij | v | vseh delih sveta, so se Angsoc in njegova |
totalitarni, ki so se pojavili bolj zgodaj | v | stoletju, in poglavitni obrisi sveta, ki |
Te ljudi, ki sodijo | v | srednji razred z mesečno plačo in v zgornjo |
sodijo v srednji razred z mesečno plačo in | v | zgornjo plast delavskega razreda, je oblikoval |
V | primerjavi z ustreznimi razredi v preteklih | |
V primerjavi z ustreznimi razredi | v | preteklih obdobjih so bili manj lakomni, |
V | primerjavi z današnjo tiranijo so bile vse | |
s svobodoumnimi idejami in pripravljeni | v | marsičem popustiti, pazili so samo na očitna |
Delni razlog za to je, da | v | preteklosti nobena vlada ni imela moči držati |
let se je družba kot vedno preoblikovala | v | Visoke, Srednje in Nizke. |
Toda nova skupina Visokih, | v | nasprotju z vsemi svojimi predhodniki, ni |
pomenila dejansko koncentracijo lastnine | v | daleč manjšem številu rok kot prej, ampak |
Kolektivno pa ima Partija | v | lasti vse v Oceaniji, saj nadzoruje vse |
Kolektivno pa ima Partija v lasti vse | v | Oceaniji, saj nadzoruje vse in dela s proizvodi, |
V | letih, ki so sledila Revoluciji, je bilo | |
Toda vprašanje, kako | v | neskončnost ohraniti hierarhično družbo, |
vzroki ne delujejo posamično in praviloma so | v | neki meri vsi štirje navzoči. |
V | drugi polovici sedanjega stoletja je prva | |
polovici sedanjega stoletja je prva nevarnost | v | resnici minila. |
Ponavljajoče se krize | v | preteklih časih so bile popolnoma nepotrebne |
hiperprodukcijo, ki je pomenila problem | v | naši družbi od razvoja strojne tehnike dalje, |
ljudi ter rast liberalizma in skepticizma | v | lastnih vrstah. |
V | izrazih naše poprejšnje klasifikacije so | |
Načeloma pripadnost | v | eno teh treh skupin ni dedna. |
Otrok staršev Ožje partije še ne sodi | v | Ožjo partijo. |
V | prvo ali drugo skupino Partije te sprejmejo | |
skupino Partije te sprejmejo po preizkušnji | v | starosti šestnajstih let. |
Južnoameričane čiste indijanske krvi je najti | v | najvišjih vrstah Partije in upravnike kateregakoli |
V | nobenem delu Oceanije prebivalci nimajo | |
manj je možnosti, da preideš iz ene skupine | v | drugo, kot jih je bilo pod kapitalizmom |
kot jih je bilo pod kapitalizmom ali celo | v | predindustrijskih dobah. |
Nekaj članov se sicer seli iz ene plasti | v | drugo, a samo toliko, kolikor je potrebno, |
Raji praktično ni dovoljeno povzpeti se | v | Partijo. |
Partija ni razred | v | starem pomenu besede. |
V | kritičnih dneh je dejstvo, da Partija ni | |
Bistvo oligarhičnega vladanja ni | v | dedovanju z očeta na sina, ampak v vztrajanju |
vladanja ni v dedovanju z očeta na sina, ampak | v | vztrajanju pri nekem svetovnem nazoru in |
Kdo ima | v | rokah oblast, ni važno, če je le zagotovljeno, |
miselnost, ki karakterizirajo naš čas, so | v | resnici namenjeni temu, da vzdržujejo mističnost |
Prepuščeni samim sebi bodo iz roda | v | rod, iz stoletja v stoletje še naprej delali, |
samim sebi bodo iz roda v rod, iz stoletja | v | stoletje še naprej delali, se razmnoževali |
toda odkar ni več pomembno, da tekmujemo | v | vojaških in gospodarskih stvareh, višina |
gospodarskih stvareh, višina splošne izobrazbe | v | resnici pada. |
Kjerkoli je, naj dela ali počiva, | v | kopalni kadi ali postelji, povsod ga nadzirajo |
obrazu, kadar je sam, besede, ki jih mrmra | v | spanju, celo značilne gibe njegovega telesa |
V | Oceaniji ni zakona. | |
storjeni, temveč le uničujejo ljudi, ki bi nekoč | v | prihodnosti mogli zagrešiti zločin. |
bi razgalili protislovja, ki se skrivajo | v | Angsocu. |
Če je človek po naravi pravoveren ( | v | Novoreku dobromislec) bo v vseh okoliščinah |
naravi pravoveren (v Novoreku dobromislec) bo | v | vseh okoliščinah vedel, ne da bi premišljeval, |
V | vsakem primeru pa s popolnim duhovnim šolanjem, | |
kriminalstop, črnobel, in dvomišljenje, že | v | otroštvu dosežejo, da ni nihče voljan in |
Živi naj | v | neprestani blaznosti sovraštva do tujih |
Dvominutno sovraštvo; razmišljanja, ki bi mogla ustvariti | v | njem skeptične in uporne misli, pa vnaprej |
Prva in najenostavnejša stopnja | v | disciplini, ki jo lahko vcepiš že otrokom, |
disciplini, ki jo lahko vcepiš že otrokom, se | v | Novoreku imenuje kriminalstop. |
odbijajoč vsak tok misli, ki te lahko zapelje | v | krivoversko smer. |
Toda, ker | v | resnici Veliki brat ni vsemogočen in Partija |
Kot toliko besed | v | Novoreku ima tudi ta dva pomena, ki drug |
nesramežljivo zatrjevati, da je črno belo, | v | nasprotju s preprostimi dejstvi. |
črno belo, in pozabiti, da si kdaj verjel | v | nasprotno. |
preteklosti, kar omogoča miselni sistem, ki | v | resnici vse drugo zajema in ki je v Novoreku |
sistem, ki v resnici vse drugo zajema in ki je | v | Novoreku znan kot dvomišljenje. |
zato, da bi pokazali, da so napovedi Partije | v | vseh primerih pravilne, gre tudi za to, |
objektivne eksistence, ampak žive dalje le | v | zapisanih dokumentih in človeških spominih. |
preteklost, čeprav je spremenljiva, nikdar ni bila | v | nobenem posebnem primeru spremenjena. |
Kajti ko je bila preustvarjena | v | kakršnokoli trenutno potrebno obliko, je |
često zgodi, ko je treba kakšen dogodek | v | enem samem letu večkrat spremeniti do nespoznavnosti. |
Ves čas ima Partija | v | rokah absolutno resnico in absolutno seveda |
V | Staroreku se to čisto odkrito imenuje »kontrola | |
V | Novem jeziku se imenuje dvomišljenje, čeprav | |
Partijski intelektualec ve, | v | katero smer si mora spremeniti spomin; zato |
ve, da slepari s stvarnostjo; toda z vajo | v | dvomišljenju se tudi pomirja, da se resničnosti |
Dvomišljenje tiči | v | samem srcu Angsoca, ker je bistveni akt |
dvomišljenja človek to vednost briše; in tako dalje | v | nedogled, z lažjo vedno en skok pred resnico. |
Uspeh Partije pa je | v | tem, da je izdelala miselni sistem, v katerem |
je v tem, da je izdelala miselni sistem, | v | katerem oba pogoja lahko hkrati obstajata. |
Kajti skrivnost vladanja je | v | tem, da znaš združiti vero v lastno nezmotljivost |
vladanja je v tem, da znaš združiti vero | v | lastno nezmotljivost z zmožnostjo učiti |
V | naši družbi so prav tisti, ki najbolje vedo, | |
delavci, ki jim pravimo »raja,« se samo | v | presledkih zavedajo, kaj je vojna. |
Kadar je potrebno, jih je moč pognati | v | blaznost strahu in sovraštva, a kadar so |
V | vrstah Partije in predvsem Ožje partije | |
V | osvojitev sveta verjamejo najbolj trdno | |
nekaj nezaslišanega, svoje člane pa oblači | v | uniformo, ki je bila nekoč posebnost ročnih |
običajne hipokrizije: to so namerne vaje | v | dvomišljenju. |
prizadevanje, da bi zamrznili zgodovino | v | nekem določenem obdobju? |
Tu smo | v | osrčju skrivnosti. |
V | resnici gre za to... | |
Biti | v | manjšini, celo v takšni manjšini, da si |
Biti v manjšini, celo | v | takšni manjšini, da si en sam proti vsem, |
»Nič olja ni | v | njej.« |
Ko je gledal žensko | v | njeni značilni drži, z debelimi rokami, |
bi bila petdesetletna ženska, napihnjena | v | pošastno razsežnost od porodov, potem okorela |
granita, in raskava rdeča koža, je bilo | v | takem sorodstvu z dekletovim telesom kot |
Samo z besedo iz ust, iz duha | v | duha, sta si lahko predajala svojo skrivnost. |
nebo, ki se je razprostiralo nad dimniki | v | neizmerne daljave. |
bilo pomisliti, da je nebo za vse isto, | v | Evraziji ali Eastaziji tako kot tu. |
niso nikoli naučili misliti, a kopičijo | v | svojih srcih, trebuhih in mišicah moč, ki |
Če je kje upanje, je | v | raji. |
slej se bo to zgodilo: moč se bo spremenila | v | zavest. |
Vsenaokrog po svetu, | v | Londonu in New Yorku, v Afriki in Braziliji |
Vsenaokrog po svetu, v Londonu in New Yorku, | v | Afriki in Braziliji pa v skrivnostnih, prepovedanih |
Londonu in New Yorku, v Afriki in Braziliji pa | v | skrivnostnih, prepovedanih zemljah onstran |
onstran meja, na cestah Pariza in Berlina, | v | vaseh neskončne ruske stepe, na bazarjih |
»Midva sva mrtva,« se je poslušno oglasila | v | odmev Julija. |
ostro izstopal, skoraj tako, kot bi ne bil | v | zvezi s kožo pod seboj. |
drugega kot stati in strmeti drug drugemu | v | oči. |
Soba je bila polna tršatih mož | v | črnih uniformah, z železom podkovanimi škornji |
podkovanimi škornji na nogah in s pendreki | v | rokah. |
moški z gladkim obrazom poklicnega boksarja, | v | katerem so bila usta le reža, se je ustavil |
zatopotal za njim in dobil je divjo brco | v | gleženj, ki ga je skoraj vrgla iz ravnotežja. |
Eden od mož je s pestjo udaril Julijo | v | pleksus, da se je zvila kot zložljiv meter. |
mrtvaško bledi, sapo loveči obraz prišel | v | njegov zorni kot. |
Celo | v | svoji grozi se mu je zdelo, da čuti bolečino |
svoji grozi se mu je zdelo, da čuti bolečino | v | lastnem telesu, smrtno bolečino, ki pa je |
ali se nista z Julijo navsezadnje zmotila | v | času - prespala dvanajst ur in mislila, |
mislila, da je dvajset trideset, ko je bilo | v | resnici osem trideset naslednjega jutra. |
Gospod Charrington je stopil | v | sobo. |
Nekaj se je tudi spremenilo | v | Charringtonovi zunanjosti. |
Winstonu je prišlo na misel, da prvič | v | svojem življenju vede gleda pripadnika Miselne policije. |
Verjetno je bil | v | Ministrstvu ljubezni, a nikakor se ni mogel |
Bil je | v | celici z visokim stropom in brez oken, s |
V | trebuhu ga je topo bolelo. | |
bila tam vse od takrat, ko so ga stlačili | v | zaprt tovornjak in odpeljali. |
Toda želja po hrani je naraščala | v | njem. |
Zdelo se mu je, da ima nekaj krušnih drobtin | v | žepu kombinezona. |
ugotovil, premagala strah, potisnil je roko | v | žep. |
»Roke iz žepov | v | celici!« |
Posadili so ga | v | celico, ki je bila podobna tej, v kateri |
so ga v celico, ki je bila podobna tej, | v | kateri je bil zdaj, a grdo umazana in ves |
preveč zaposlen s strahom in z bolečino | v | trebuhu, da bi se zelo zanimal za svojo |
hrano, ki so jo privlekli iz skrivališč | v | obleki ter celo kričali na telekran, kadar |
strani pa so bili nekateri med njimi videti | v | dobrih odnosih s stražarji, klicali so jih |
pridobrikati cigarete skoz opazovalno lino | v | vratih. |
V | taboriščih je »v redu,« je sklepal, kolikor | |
V taboriščih je » | v | redu,« je sklepal, kolikor imaš dobre zveze |
prameni belih las, ki so se ji razpustili | v | bojih, so brcajočo in tulečo prinesli noter |
katerimi jih je skušala brcniti, jo zvrnili | v | Winstonovo naročje in mu skoraj zlomili |
»Spravi gor, ko je še sveže | v | želodcu.« |
stisnila k sebi, sopeč mu pivo in bruhanje | v | obraz. |
Topa bolečina | v | trebuhu ni izginila, pač pa mu je bilo včasih |
je bilo včasih bolje, včasih slabše, in | v | skladu s tem so se mu širile in krčile misli. |
sekund, preden bodo mogli stražniki planiti | v | celico. |
Vse se je vrnilo | v | njegovo bolno telo, ki se je trepetaje |
moralo biti lahko, ampak vedno se je zgubil | v | štetju na tej ali oni točki. |
V | nekem trenutku je bil prepričan, da je zunaj | |
V | Ministrstvu ljubezni ni bilo oken. | |
V | mislih se je selil s kraja na kraj in skušal | |
telesnem občutku določiti, ali sedi visoko | v | zraku ali pa je pokopan globoko pod zemljo. |
Mlad častnik, postava | v | prilegajoči se črni uniformi, ki je bila |
ki je bila videti, da se čez in čez sveti | v | poliranem usnju in čigar bledi obraz resnih |
Pesnik Ampleforth je priklamal | v | celico. |
Njegove zaskrbljene oči so strmele | v | steno kakšen meter nad Winstonovo glavo. |
Njegove oči so se počasi uprle | v | Winstona. |
»Ali veš, da je samo dvanajst rim na log« | v | vsem jeziku? |
Pa tudi se mu | v | teh okoliščinah ni zdela posebno važna ali |
Kmalu, zelo kmalu, morda | v | petih minutah, morda zdaj, bo topot škornjev |
Mladi častnik hladnega obraza je stopil | v | celico. |
Bolečina | v | Winstonovem trebuhu je oživela. |
istem tiru, kot žoga, ki znova in znova pada | v | isto vrsto vdolbin. |
Bolečina | v | trebuhu; kos kruha; kri in kričanje; O'Brien; |
Ponoven krč | v | drobovju; težki škornji so se bližali. |
V | celico je prišel Parsons. | |
Parsons je ošinil Winstona s pogledom, | v | katerem ni bilo ne zanimanja ne presenečenja, |
pogled, kot bi hočeš nočeš moral buljiti | v | nekaj v srednji razdalji. |
kot bi hočeš nočeš moral buljiti v nekaj | v | srednji razdalji. |
»Ne ustrelijo te, če | v | resnici nisi ničesar zagrešil - samo misli, |
»Fant kot jaz lahko precej koristi | v | delovnem taborišču.« |
» | V | spanju.« |
nisem vedel, da imam kakšno slabo stvar | v | glavi.« |
»In potem sem začel govoriti | v | spanju.« |
»To vsekakor kaže, da sem jo vzgojil | v | pravem duhu.« |
» | V | celici se ne skriva obraza!« |
Neko žensko so poslali | v | Sobo 101 in Winston je opazil, da se je |
Šest jetnikov je bilo | v | celici, moški in ženske. |
izmučeni, lobanji podobni obraz je bil tako živ | v | njegovem duhu, kot bi ga imel tik pred očmi. |
isto prišlo na misel hkrati vsem drugim | v | celici. |
vstal, nerodno odkrevsal čez celico, segel | v | žep kombinezona in z osramočenim obrazom |
težo telesa poslal strašen udarec naravnost | v | usta moža brez brade. |
Njegova usta so otekla | v | brezoblično maso češnjeve barve s črno odprtino |
slišali, kaj je govoril potem, ko so ga udarili | v | obraz.« |
Možev glas se je zvišal | v | vreščanje. |
Spustil se je | v | tuljenje brez besed kot žival. |
povzročala nekakšno slabost, prazen občutek | v | glavi. |
Vstajal je, ker bolečina | v | kosteh ni bila več znosna, pa nato spet |
je misliti, da britev lahko pride skrita | v | hrani, če ga bodo kdaj hranili. |
pa - ali je mogoče, da si želiš, kadar jo | v | resnici trpiš, naj se iz kakršnegakoli razloga |
Prvikrat | v | mnogih letih je pozabil na navzočnost telekrana. |
širokopleč stražnik z dolgim črnim pendrekom | v | roki. |
Edino, za kar je imel oči, je bil pendrek | v | stražnikovih rokah. |
Vse se je razpršilo | v | rumeno svetlobo. |
Na drugi strani je stal moški | v | belem plašču, držeč podkožno brizgalko. |
Imel je vtis, da vznika | v | to sobo iz nekega čisto drugačnega sveta, |
tiste vrste zavest, ki jo človek ohrani | v | spanju, ustavila in se znova obudila po |
tleh, brez sramu kot žival, zvijajoč telo | v | to ali ono stran v brezupnem prizadevanju |
žival, zvijajoč telo v to ali ono stran | v | brezupnem prizadevanju izogniti se brcam, |
kratko in malo privabljal več in več brc, | v | rebra, v trebuh, v komolce, v piščali, v |
malo privabljal več in več brc, v rebra, | v | trebuh, v komolce, v piščali, v dimlje, |
privabljal več in več brc, v rebra, v trebuh, | v | komolce, v piščali, v dimlje, v moda, v |
in več brc, v rebra, v trebuh, v komolce, | v | piščali, v dimlje, v moda, v trtico. |
v rebra, v trebuh, v komolce, v piščali, | v | dimlje, v moda, v trtico. |
trebuh, v komolce, v piščali, v dimlje, | v | moda, v trtico. |
v komolce, v piščali, v dimlje, v moda, | v | trtico. |
je megleno, ker jih je preživel večidel | v | spanju ali omamljenosti. |
porezat lase, in poslovnih, nesočutnih mož | v | belih plaščih, ki so mu tipali pulz, preizkušali |
iskali zlomljene kosti in mu zabadali igle | v | roko, da bi zaspal. |
pogosto in je postalo večidel grožnja, groza, | v | katero so ga lahko vsak trenutek pahnili, |
njegovi zasliševalci niso bili več pretepači | v | črnih uniformah, ampak partijski razumniki, |
naočniki, ki so ga izmenično obdelovali | v | času, ki je trajal - mislil je, pa ni bil |
urinirat, mu svetili s slepečimi lučmi | v | obraz, dokler ni imel oči polnih solz; a |
ton, ga imenovali tovariš, se obračali nanj | v | imenu Partije in Angsoca in Velikega brata |
Velikega brata ter ga zaskrbljeno spraševali, ali | v | njem še zdaj ni dovolj zvestobe do Partije, |
ga je celo to sklicevanje lahko pognalo | v | smrkajoče solze. |
Priznal je, da je bil leta in leta | v | osebnih stikih z Goldsteinom in da je bil |
Poleg tega je bilo | v | nekem smislu res. |
je bilo, da je bil sovražnik Partije in | v | očeh Partije ni bilo razlike med mislimi |
V | njegovi zavesti so stali nepovezano, kot | |
Bil je | v | celici, ki bi bila lahko svetla ali temna, |
V | bližini njegove roke je počasi in pravilno | |
Nenadoma je poletel s sedeža, se potopil | v | oči in pogoltnile so ga. |
Mož | v | belem plašču je prebiral številke. |
Mož | v | belem plašču se ni obrnil. |
bili stražniki, drugi zasliševalci, možje | v | belih plaščih, O'Brien, Julija, gospod Charrington |
Nekatere grozotne stvari, ki so bile položene | v | prihodnost, je nekako preskočil in se niso |
kdaj naj spi, kdaj naj mu vbrizgajo mamilo | v | roko. |
Winston se ni mogel spomniti, ali je bilo to | v | omamljenem ali običajnem spanju ali celo |
omamljenem ali običajnem spanju ali celo | v | trenutku budnosti - mu je neki glas zamrmral |
trenutku budnosti - mu je neki glas zamrmral | v | uho: »Ne skrbi, Winston, v moji oskrbi si.« |
glas zamrmral v uho: »Ne skrbi, Winston, | v | moji oskrbi si.« |
»Srečala se bova na kraju, kjer ni teme,« | v | tistih sanjah pred sedmimi leti. |
O'Brien, opazujoč njegov obraz, »da se bo | v | naslednjem trenutku nekaj prelomilo.« |
pogovora, da ti lahko prizadenem bolečino | v | vsakem trenutku in do katerekoli stopnje |
»Ko so me aretirali, je bila Oceanija | v | vojni z Eastazijo.« |
»In Oceanija je od nekdaj | v | vojni z Eastazijo, ali ne?« |
preden sem bil aretiran, sploh nismo bili | v | vojni z Eastazijo.« |
»Bili smo | v | zavezništvu z njimi.« |
»Pred nekaj leti si bil | v | res zelo hudi zmoti.« |
»Verjel si, da si jo res držal | v | svojih rokah.« |
Pet sekund morda je bil | v | Winstonovem zornem kotu. |
Aaronsona in Rutherford po naročilu Partije | v | New Yorku, fotografija, na katero je naletel |
se je bilo premakniti tudi za centimeter | v | katerokoli smer. |
se je slabotni košček papirja zvrtinčil | v | toku toplega zraka in izginil v ognjenem |
zvrtinčil v toku toplega zraka in izginil | v | ognjenem plamenu. |
»Živi | v | spominu.« |
Morda se | v | zavesti res lahko izvrši ta blazni premik: |
obvladuje preteklost,« je rekel O'Brien, kimajoč | v | počasnem pritrjevanju. |
»Ali preteklost obstaja konkretno, | v | prostoru?« |
» | V | dokumentih.« |
» | V | dokumentih.« |
» | V | zavesti.« |
» | V | človeških spominih.« |
» | V | spominu.« |
»Tu si, ker nisi uspel | v | ponižnosti, v samodisciplini.« |
»Tu si, ker nisi uspel v ponižnosti, | v | samodisciplini.« |
»Stvarnost obstaja | v | človekovi zavesti in nikjer drugod.« |
»In ne | v | individualni zavesti, ki se lahko moti, |
individualni zavesti, ki se lahko moti, | v | vsakem primeru pa hitro propade; samo v |
v vsakem primeru pa hitro propade; samo | v | zavesti Partije, ki je kolektivna in nesmrtna.« |
»Ali se spomniš, da si zapisal | v | dnevnik, Svoboda pomeni svobodo reči, da |
Beseda se je končala | v | hlipanju od bolečine. |
Zrak mu je vdiral | v | pljuča in spet uhajal v globokih vzdihih, |
Zrak mu je vdiral v pljuča in spet uhajal | v | globokih vzdihih, ki jih tudi s stiskanjem |
O'Brien je z glavo pomignil možu | v | belem plašču, ki je med vso proceduro nepremično |
Mož | v | belem plašču se je sklonil in od blizu pogledal |
plašču se je sklonil in od blizu pogledal | v | Winstonove oči, potipal pulz, položil uho |
Bolečina je spet pritekla | v | Winstonovo telo. |
Winston se je lahko le | v | presledkih spomnil, zakaj ta bolečina. |
za stisnjenimi vekami gozd prstov giblje | v | nekakšnem plesu, se prepleta in razpleta, |
premikajoča se drevesa, teklo mimo njega | v | vseh smereh, se križalo in razpletalo. |
Igla je zdrsnila | v | Winstonovo roko. |
inteligenten, je občutil silno ganjenost | v | srcu. |
prav kmalu, to je bilo gotovo, ga bo poslal | v | smrt. |
V | nekem smislu je segalo to globlje od prijateljstva, | |
» | V | Ministrstvu ljubezni.« |
Ko bi bil mogel, bi se bil zaril globlje | v | posteljo. |
»Bral si o verskih preganjanjih | v | preteklosti.« |
» | V | srednjem veku je bila inkvizicija.« |
»Kasneje, | v | dvajsetem stoletju, so bili totalitaristi, |
»Spremenili te bomo | v | plin in te spustili v stratosfero.« |
»Spremenili te bomo v plin in te spustili | v | stratosfero.« |
»Nič ne bo ostalo od tebe, ne ime | v | seznamu, ne spomin v možganih živečih.« |
ostalo od tebe, ne ime v seznamu, ne spomin | v | možganih živečih.« |
»Razveljavljen boš tako | v | preteklosti kot tudi v prihodnosti.« |
»Razveljavljen boš tako v preteklosti kot tudi | v | prihodnosti.« |
spremenilo stvari, se vprašuješ, zakaj si | v | tem primeru delamo sitnosti in te najprej |
»Ti si napaka | v | vzorcu, Winston.« |
privedemo ga na našo stran, ne navidezno, temveč | v | bistvu, s srcem in dušo.« |
» | V | starih časih je krivoverec šel na grmado |
čistk je lahko nosila uporništvo zaklenjeno | v | svoji lobanji, medtem ko je korakala vzdolž |
»Celo tiste tri bedne izdajalce, | v | katerih nedolžnost si nekdaj verjel - Jonesa, |
»Nič ni ostalo | v | njih, razen obžalovanja tistega, kar so |
je mislil Winston, on ni hinavec, verjame | v | vsako besedo, ki jo reče. |
polno postavo, ki je hodila sem ter tja, | v | njegovo zorno polje in zunaj njegovega dosega. |
O'Brien je bil | v | vseh pogledih večji človek kot on sam. |
Njegov duh je zajemal | v | sebi Winstonovega duha. |
»Vse | v | tebi bo mrtvo.« |
Premolknil je in dal možu | v | belem plašču znak. |
postelje, tako da je bil njegov obraz skoraj | v | isti višini z Winstonovim. |
»Tri tisoč,« je čez Winstonovo glavo rekel mož | v | belem plašču. |
»Glej mi naravnost | v | oči.« |
zgodilo, je imel čuden občutek, da ga je vrglo | v | ta položaj. |
Tudi | v | glavi se mu je nekaj zgodilo. |
kje da je, ter spoznal obraz, ki je strmel | v | njegovega. |
»Glej mi | v | oči.« |
»S katero deželo je Oceanija | v | vojni?« |
tudi Evrazije in Eastazije, kdo pa je s kom | v | vojni, ni vedel. |
»Oceanija je | v | vojni z Eastazijo.« |
»Oceanija je bila vedno | v | vojni z Eastazijo.« |
kot se človek spominja živega doživetja | v | nekem daljnem obdobju življenja, ko je bil |
nekem daljnem obdobju življenja, ko je bil | v | bistvu še drugačen človek. |
Onstran njega, na levi, je Winston videl moža | v | belem plašču, ki je prelomil ampulo in potegnil |
»Se spomniš, da si napisal | v | dnevnik,« je rekel, »da ni važno, ali sem |
»Uživam | v | pogovoru s tabo.« |
Mar ni | v | izjavi »Ti ne obstajaš« nekaj logično absurdnega? |
»Zavzemam neko mesto | v | prostoru.« |
»Ali | v | tem smislu Veliki brat obstaja?« |
»Dokler boš živel, bo to | v | tvoji glavi nerešena uganka.« |
»Kaj je | v | Sobi 101?« |
»Saj veš, kaj je | v | Sobi 101, Winston.« |
»Vsakdo ve, kaj je | v | Sobi 101.« |
Dvignil je prst k možu | v | belem plašču. |
Igla se je zadrla | v | Winstonovo roko. |
Skoraj | v | hipu je utonil v globoko spanje. |
Skoraj v hipu je utonil | v | globoko spanje. |
»Čas je, da prestopiš | v | drugo stopnjo.« |
se mu je, da se celoten postopek razteza | v | dolg, nedoločljiv čas - trajalo je morda |
»In ko si bil prost, te je vznemirjalo | v | bistvu isto vprašanje.« |
»Lahko si dojel notranji ustroj družbe, | v | kateri si živel, ne pa tudi njenih temeljnih |
»Se spomniš, da si zapisal | v | dnevnik Razumem kako, ne razumem pa zakaj.« |
prosvetljenosti - končno upor raje - prevrat | v | Partiji.« |
»Raja se ne bo nikoli uprla, niti | v | tisočih ali milijonu let ne.« |
bolje kot Winston je vedel, kakšen je svet | v | resnici in na kako nizki stopnji žive ljudske |
posluša, potem pa kratko in malo vztraja | v | svoji blaznosti? |
»Vi nam vladate | v | naš lastni prid,« je slabotno dejal. |
»Partija teži za oblastjo | v | celoti zaradi oblasti same.« |
začel sprehajati gor in dol, z eno roko | v | žepu. |
»A za zdaj je | v | tvojih očeh oblast le beseda.« |
»Če pa se lahko potopi | v | Partijo, tako da je Partija, potem je vsemogočen |
Divje si je prizadeval, da bi se dvignil | v | sedečo lego, pa se mu je le toliko posrečilo, |
»Zvezde so lahko blizu ali daleč, | v | skladu z našo potrebo.« |
»Povedal sem ti, Winston,« je rekel, »da | v | metafiziki nisi dobro podkovan.« |
»No, pa tu sva zašla,« je dodal | v | drugačnem tonu. |
človeškega duha na kosce in ga nato sestavljaš | v | nove oblike po svoji volji.« |
»Napredek | v | našem svetu bo napredek k hujši bolečini.« |
» | V | našem svetu človek ne bo poznal drugih čustev |
» | V | prihodnosti ne bo ne žena ne prijateljev.« |
»Vse, kar si prestal ti, odkar si | v | naših rokah - vse to se bo nadaljevalo in |
let, bodo igrali vedno znova, iz generacije | v | generacijo, na čedalje tankoumnejši način.« |
Kot ponavadi je ta glas potolkel Winstona | v | nebogljenost. |
tem, kar mu je pravil O'Brien, se je vrnil | v | napad. |
»Verujem | v | to.« |
»Nekaj je | v | svetu - ne vem, kaj, nekakšen duh, nekakšno |
»Ali verjameš | v | boga, Winston?« |
z O'Brienom tiste noči, ko se je včlanil | v | Bratovščino. |
razširjal spolne bolezni, metal vitriol | v | otroške obraze. |
jetnika, z visokim čelom, ki se je podaljševalo | v | plešasto lobanjo, zlomljen nos in ličnice, |
izgubil petindvajset kilogramov, odkar si | v | naših rokah?« |
»Celo lasje ti | v | kosmih izpadajo.« |
»Zdaj pa se obrni in se spet poglej | v | tisto ogledalo.« |
kosti in umazanega perila, ki sedi in joče | v | ostri beli svetlobi, a ni se mogel ustaviti. |
»Vi ste me spravili | v | to stanje.« |
»To je tisto, | v | kar si privolil, ko si se postavil Partiji |
»Vse to je bilo zaobseženo že | v | prvem dejanju.« |
»Tvoj duh je | v | istem stanju.« |
»Ne verjamem, da je | v | tebi ostalo veliko ponosa.« |
tulil si od bolečin, valjal si se po tleh | v | lastni krvi in bruhanju.« |
Pa vendar | v | smislu, v katerem je uporabil besedo - je |
Pa vendar v smislu, | v | katerem je uporabil besedo - je ni izdal. |
celica je bila malo udobnejša kot druge, | v | katerih je bil. |
dovolili so mu, da se je kar pogosto umival | v | pločevinastem umivalniku. |
do naslednjega, včasih spal, včasih bedel | v | nejasnih sanjarijah, v katerih je bilo preveč |
spal, včasih bedel v nejasnih sanjarijah, | v | katerih je bilo preveč nadlog, da bi bil |
Zdelo se mu je, da ni | v | tem nobene razlike, le sanje so bile bolj |
Bil je | v | Zlati deželi, ali pa je sedel med velikanskimi, |
Postopoma je začel manj časa prebijati | v | spanju, a še vedno ni čutil nagiba, da bi |
miru in da čuti, kako se mu moč nabira | v | telesu. |
V | kratkem je lahko prehodil tri kilometre, | |
Lahko je le hodil, ni mogel držati pručke | v | iztegnjeni roki, ni mogel stati na eni nogi, |
odkril, da se lahko le s smrtnimi bolečinami | v | stegnih in mečih dvigne v stoječ položaj. |
smrtnimi bolečinami v stegnih in mečih dvigne | v | stoječ položaj. |
V | resnici, je videl zdaj, je bil pripravljen | |
Od trenutka, ko je bil | v | Ministrstvu ljubezni - da, celo v tistih |
je bil v Ministrstvu ljubezni - da, celo | v | tistih minutah, ko sta z Julijo brez moči |
Privolil je | v | vse. |
Oceanija je | v | vojni z Eastazijo. |
Oceanija je bila vedno | v | vojni z Eastazijo. |
tvojega stališča; vnaprej odločena stvar se | v | vsakem primeru zgodi. |
razbitine, ki predre vodno gladino, mu je vdrla | v | glavo misel: »To se v resnici ne zgodi.« |
gladino, mu je vdrla v glavo misel: »To se | v | resnici ne zgodi.« |
karkoli vedeti, razen po tistem, kar je | v | zavesti? |
Vse se dogaja | v | zavesti. |
Kar se zgodi | v | vseh zavestih, pa se resnično zgodi. |
mu bilo težko znebiti se zmote in ni bil | v | nevarnosti, da ji podleže. |
V | razumu mora nastati slepa pega, kadarkoli | |
Kriminalstop so ga imenovali | v | Novoreku. |
Lotil se je vežbanja | v | kriminalstopu. |
Lahko ga držijo leta in leta | v | samici; lahko ga pošljejo v taborišče za |
leta in leta v samici; lahko ga pošljejo | v | taborišče za prisilno delo; lahko ga za |
je bilo samo to, da ni smrt nikdar prišla | v | pričakovanem trenutku. |
hotela, da te ustrelijo od zadaj, zmeraj | v | tilnik, brez opozorila, medtem ko korakaš |
medtem ko korakaš po hodniku iz ene celice | v | drugo. |
bilo, da sredi noči: nekoč - se je potopil | v | čudno, blaženo sanjarjenje. |
Ni bil več | v | ozkih, belih hodnikih Ministrstva ljubezni; |
široki, in zdelo se je, da po njej hodi | v | delirij, ki ga povzročijo mamila. |
Bil je | v | Zlati deželi in je ubiral pot čez stari, |
valovali in nekje zadaj je bil potok, kjer so | v | zelenih tolmunih pod vrbami ležale race. |
se mu je, da ni le poleg njega, temveč | v | njem samem. |
V | tem trenutku jo je ljubil veliko bolj, kot | |
V | prejšnjih časih je skril svojega krivoverskega | |
Zdaj se je umaknil korak dalje: | v | duhu se je vdal, a upal je obdržati notranjost |
Poleg tega so mu, odkar se je zadnjič videl | v | ogledalu, dali nov niz zob. |
potrebno, ne smeš nikdar dovoliti, da ti vznikne | v | zavest v kakršnikoli obliki, ki jo je moč |
nikdar dovoliti, da ti vznikne v zavest | v | kakršnikoli obliki, ki jo je moč imenovati. |
čas mora svoje sovraštvo držati zaklenjeno | v | notranjosti, kakor gnojno bulo, ki je del |
V | tem času se bo svet v njem obrnil. | |
V tem času se bo svet | v | njem obrnil. |
izgovorjena beseda, ne da bi se ustavil | v | koraku, ne da bi se mu spremenila poteza |
Ustrelili bodo luknjo | v | lastno popolnost. |
Umreti | v | sovraštvu do njih, to je svoboda. |
To je bilo teže kot privoliti | v | razumsko discipliniranost. |
Moral se je potopiti | v | najbolj umazano umazanijo. |
sledile sem ter tja, sam od sebe priplaval | v | njegove misli. |
O'Brien je stopil | v | celico. |
»Glej me | v | obraz.« |
V | Na vsaki stopnji svojega jetništva | |
vedel, ali se mu je vsaj zdelo, da ve, kje | v | poslopju brez oken se nahaja. |
Verjetno je bilo občutiti rahle razlike | v | zračnem pritisku. |
Bila je večja kot večina celic, | v | katerih je bil. |
si me vprašal,« je rekel O'Brien, »kaj je | v | Sobi 101.« |
»Tisto, kar je | v | Sobi 101, je najhujša stvar na svetu.« |
Zaradi položaja, | v | katerem je stal O'Brien, Winston ni mogel |
»Lahko je to pokop pri živem telesu ali smrt | v | ognju, smrt z utopitvijo, smrt, ki jo izkusiš, |
Premaknil se je nekoliko | v | stran, tako da je Winston bolje videl tisto |
razdeljena po dolgem na dva oddelka in da je | v | vsakem nekakšna žival. |
» | V | tvojem primeru,« je rekel O'Brien, »so slučajno |
»trenutka panike, ki te je navadno obhajala | v | sanjah?« |
»Pred teboj je bil zid teme, | v | tvojih ušesih pa rjoveč zvok.« |
Zamišljeno je zrl | v | daljavo, kot bi se obračal na poslušalstvo |
Winston je lahko slišal, kako mu šumi kri | v | ušesih. |
Imel je občutek, da sedi | v | popolni samoti. |
»Slišal si o stvareh, ki se dogajajo | v | revnih četrteh tega mesta.« |
» | V | nekaterih ulicah si ženske niti za pet minut |
pet minut ne upajo pustiti otroka samega | v | hiši.« |
» | V | prav kratkem času jih oberejo do kosti.« |
je dvignil kletko in pritisnil na nekaj | v | njej. |
»Skočili ti bosta | v | obraz in se zažrli naravnost vanj.« |
Nenadoma mu je udaril | v | nosnice smrdljiv, zatohli vonj pošasti. |
»To je bila običajna kazen | v | kitajskem imperiju,« je rekel O'Brien tako |
Padal je nazaj, | v | velikanske globine, proč od podgan. |
poslopja, skozi oceane, skoz atmosfere, | v | onstranski svet, v prepade med zvezdami |
oceane, skoz atmosfere, v onstranski svet, | v | prepade med zvezdami - vedno proč, proč, |
Winston je sedel | v | svojem običajnem kotu in strmel v prazni |
sedel v svojem običajnem kotu in strmel | v | prazni kozarec. |
Evrazijska vojska (Oceanija je | v | vojni z Evrazijo; Oceanija je bila vedno |
vojni z Evrazijo; Oceanija je bila vedno | v | vojni z Evrazijo) se je pomikala proti jugu |
Brazzaville in Leopoldville sta bila | v | nevarnosti. |
vprašanje izgube Centralne Afrike; prvikrat | v | vsej vojni je bil ogrožen sam teritorij |
nekakšno nejasno vznemirjenje, je vzkipelo | v | njem in nato uplahnilo. |
po ginu, ki je živel z njim noč in dan, | v | njegovem spominu zamotano povezan z vonjem |
Nikoli jih ni imenoval, niti | v | mislih ne, in kolikor je bilo mogoče, si |
je bilo mogoče, si jih ni nikdar naslikal | v | duhu. |
Ko se je gin | v | njem dvignil, je rignil skozi škrlatno rdeča |
Šahovnica ga je zmeraj čakala, miza | v | kotu je bila vedno prihranjena; celo kadar |
V | nerednih presledkih so ga seznanili z umazanim | |
V | preteklem četrtletju je bila v desetem triletnem | |
V preteklem četrtletju je bila | v | desetem triletnem planu kvota za vezalke |
»Beli na potezi in mat | v | dveh potezah.« |
V | nobenem šahovskem problemu, od začetka | |
sunki vznemirjenja misel o uničujočem porazu | v | Afriki prihajala in uhajala iz zavesti. |
prebito mejo in se kot kolona mravelj preliva | v | konico Afrike. |
zahodnoafriške obale mu je ostro izstopal | v | spominu. |
povedati, katera plast je na dnu - se je borila | v | njem. |
Nekaj | v | tvojih prsih je ubito, izžgano, izjedkano. |
Nobene nevarnosti ni bilo | v | tem. |
Bilo je | v | Parku, nekega zoprnega, mrzlega dne v marcu, |
je v Parku, nekega zoprnega, mrzlega dne | v | marcu, ko je bila zemlja kot železo in se |
Zavila je | v | stran čez travo, kot bi se ga skušala znebiti, |
znebiti, potem pa se je zdelo, da se je vdala | v | to, da ga ima ob strani. |
Sprememba je bila | v | tem, da je bil njen pas širši in nekam čudno |
železnice, nenadoma pa se mu je to zasledovanje | v | mrazu zazdelo nesmiselno in neznosno. |
izginil od Julije, pač pa da bi se vrnil | v | kavarno Pod kostanjem, ki se mu ni še nikdar |
Koprneč si je predstavljal svojo mizo | v | kotu, s časopisom in šahovnico ter večno |
V | naslednjem trenutku je, ne popolnoma slučajno, | |
ujeti, potem pa je zastal, se obrnil in odšel | v | nasprotno smer. |
Nekaj se je spremenilo | v | glasbi, ki je žvenketala s telekrana. |
trenila z očesom. Solze so mu privrele | v | oči. |
Toda to je postala prvina, | v | katero je zaplaval. |
Prav gin ga je z vsakim večerom potopil | v | omamljenost, in gin ga je oživil z vsakim |
Priložnostno, morda dvakrat tedensko, je šel | v | zaprašen, izgubljen urad na Ministrstvu resnice |
V | komiteju so bili še štirje drugi, njemu | |
cepili dlake pri definicijah, se spuščali | v | velike odmike od snovi in prepire - celo |
okoli mize so z ugaslimi očmi strmeli drug | v | drugega, kot duhovi, ki umrejo ob petelinjem |
Nepoklican spomin je zaplaval | v | njegove misli. |
trenutek sprave, ko je bila nadležna lakota | v | trebuhu pozabljena in so njegova poprejšnja |
Dolgčas dveh otrok | v | temni, utesnjeni sobi je postal neznosen. |
raznašal vse stvari z njihovih mest in brcal | v | opaž, dokler niso sosedi pobutali ob steno, |
igračo - všeč ti bo;« in potem je odšla ven | v | dež, v majhno bližnjo trgovino z mešanim |
všeč ti bo;« in potem je odšla ven v dež, | v | majhno bližnjo trgovino z mešanim blagom, |
odprta, in se vrnila s kartonsko škatlo, | v | kateri je bila oprema za igro Kače in lestvice. |
popoldne so bili spet skupaj srečni, kot | v | njegovem ranem otroštvu. |
Skoraj | v | istem trenutku je s truščem padel na desko. |
skrivoma zbrala, nenaden udarec sovražniku | v | hrbet, bela puščica, ki teče čez rep prve. |
oblast nad vso Afriko - to bo privedlo vojno | v | doglednem času do konca - zmaga - največja |
doglednem času do konca - zmaga - največja zmaga | v | človeški zgodovini - zmaga, zmaga, zmaga!« |
Ni se ganil s sedeža, a | v | duhu je tekel, hitro tekel, bil je z množico |
da, pred komaj desetimi minutami - glodal | v | njegovem srcu dvom, ko se je spraševal, |
Mnogo se je spremenilo | v | njem od tistega prvega dne v Ministrstvu ljubezni, |
spremenilo v njem od tistega prvega dne | v | Ministrstvu ljubezni, a dokončna, nepogrešljiva, |
nepogrešljiva, zdravilna sprememba se ni zgodila | v | njem vse do tega trenutka. |
Winston, ki je sedel | v | blaženih sanjah, mu ni posvetil nobene |
Bil je spet | v | Ministrstvu ljubezni, vse je bilo odpuščeno, |
po kateri je dolgo koprnel, mu je stopala | v | možgane. |
Zastrmel se je | v | velikanski obraz. |
rabil kot edino komunikacijsko sredstvo | v | govoru ali pri pisanju. |
Vodilni članki | v | Časniku so bili napisani v njem, toda to |
Vodilni članki v Časniku so bili napisani | v | njem, toda to je bil tour de force, ki so |
besed in slovničnih konstrukcij iz Novoreka | v | vsakdanjem govoru. |
Verzija, ki je bila | v | rabi leta 1984 in ki sta jo utelešali Deveta |
dobesedno ne bilo moč zamisliti, vsaj ne | v | taki meri, kolikor je misel odvisna od besed. |
Besedo svoboden so | v | Novoreku še imeli, toda uporabljati jo je |
toda uporabljati jo je bilo mogoče samo | v | trditvah kot »vezalke lahko dobiš na svobodnem |
svobodnem trgu,« ni pa je bilo mogoče rabiti | v | starem pomenu »politične svobode« ali »intelektualne |
posebnostih tega jezika lahko spregovorimo že | v | delu, ki je posvečen A slovarju, saj so |
V | njem so bile skoraj samo takšne besede, | |
pes, drevo, sladkor, hiša, polje - toda | v | primerjavi z današnjim slovarjem angleškega |
Vsako besedo | v | jeziku je bilo moč uporabiti za tvorbo glagola, |
Besede razumeti, na primer, | v | Novoreku ni bilo. |
tem se niso držali etimoloških načel: | v | nekaterih primerih se je obdržal samostalnik, |
nekaterih primerih se je obdržal samostalnik, | v | drugih pa glagol. |
načelno se tudi to nanaša na vsako besedo | v | jeziku - vsak izraz zanikati s dodajanjem |
Mogoče je bilo tudi, tako kot | v | današnjem jeziku, spreminjati pomen skoraj |
ukinjene kot nepotrebne, druge pa prekrojene | v | skladu z zahtevami po večji jasnosti; tako |
je bil prihodnjik glagola biti okrepljen | v | bom bil. |
bile torej, zavoljo blagoglasja, vstavljene | v | besede izredne črke ali pa se je obdržala |
Toda to potrebo je bilo čutiti predvsem | v | B slovarju. |
tako velik pomen, pa bo pojasnjeno kasneje | v | tem eseju. |
besede, ki so bile premišljeno skonstruirane | v | politične namene: besede torej, ki so imele |
politične namene: besede torej, ki so imele | v | vsakem primeru politične implikacije, za |
V | nekaterih primerih bi jih bilo mogoče prevesti | |
nekaterih primerih bi jih bilo mogoče prevesti | v | Starorek ali celo v besede, vzete iz A slovarja, |
bilo mogoče prevesti v Starorek ali celo | v | besede, vzete iz A slovarja, toda to bi |
stenogram, ki je često zmašil celo vrsto idej | v | nekaj zlogov, hkrati pa je bil natančnejši |
B besede so bile | v | vseh primerih sestavljenke. |
sestavljenke, tako kot narekovalnik, najti tudi | v | A slovarju, toda te niso imele posebne ideološke |
ali več besed ali delov besed, zvarjenih | v | lahko izgovorljivo obliko. |
samostalnik ali glagol in se je pregibal | v | skladu z običajnimi pravili. |
Vzemimo en sam primer: beseda pravmisliti, kar | v | grobem pomeni »ortodoksno misliti.« |
lahko kakršnekoli besedne vrste, postavljene | v | poljubnem vrstnem redu in okrnjene na kakršenkoli |
V | besedi zlomisel (zločinska misel) je bila, | |
beseda misel na drugem mestu, medtem ko je | v | izrazu miselpol (miselna policija) stala |
zagotavljanju blagoglasja so bile nepravilne oblike | v | B slovarju bolj pogoste kot v A slovarju. |
nepravilne oblike v B slovarju bolj pogoste kot | v | A slovarju. |
ki so bili človeku, če jezika ni obvladal | v | celoti, komaj razumljivi. |
tak značilen stavek iz vodilnega članka | v | Časniku, kot je tale: Starmisleci neveročutijo |
Najkrajši možen prenos | v | Starorek bi bil tak: »Tisti, katerih nazori |
dojeti polni pomen zgoraj navedenega stavka | v | Novoreku, imeti jasno predstavo, kaj je |
dalje, samo tisti, ki je temeljito podkovan | v | Angsocu, lahko preceni vso moč glagola veročutiti, |
pojmov svobode in enakosti, so bile zajete | v | enem samem izrazu zlomisel, medtem ko so |
pojmov objektivnosti in racionalizma, zajete | v | eni sami besedi starmisel. |
Partije vedel, kaj sestavlja pravo vedenje in | v | hudo nejasnih in splošnih obrisih je tudi |
V | C slovarju, ki je zajemal znanstvene in | |
V | Novoreku je bilo redkokdaj mogoče slediti | |
Nobena beseda | v | B slovarju ni bila ideološko nevtralna. |
značaj kakršnekoli vrste, našlo svoje mesto | v | B slovarju. |
poslopja je bilo brez izjeme prikrojeno | v | domačo obliko; se pravi, strnjeno v eno |
prikrojeno v domačo obliko; se pravi, strnjeno | v | eno samo, lahko izgovorljivo besedo s kar |
V | Ministrstvu resnice se je, na primer, Oddelek | |
je, na primer, Oddelek za dokumentacijo, | v | katerem je bil zaposlen Winston Smith, imenoval |
Že | v | zgodnjih desetletjih dvajsetega stoletja |
k rabi okrajšav te vrste najbolj težili | v | totalitarnih državah in totalitarnih organizacijah. |
bila ta praksa uvedena skoraj nagonsko, | v | Novoreku pa so jo uporabljali z zavestnim |
Opaženo je bilo, da se | v | takih okrajšavah ime zoži in tankoumno spremeni |
V | Novoreku je blagoglasje prevladovalo nad | |
je bilo mogoče hitro izgovoriti in ki so | v | mislih govornika zbudile kar najmanj odmevov. |
Na to ga je pripravil trening, | v | jeziku je imel skoraj otročje lahek instrument |
Ta cilj je bil odkrito priznan | v | novoreški besedi gosovor, kar pomeni »gagati |
Tako kot razne druge besede | v | B slovarju, je bil tudi izraz gosovor dvoumen. |
dopolnilo drugima dvema in so ga sestavljali | v | celoti le znanstveni in tehnični izrazi. |
so spominjali na znanstvene izraze, ki so | v | rabi danes, in so bili skonstruirani iz |
Prav malo C besed so uporabljali | v | vsakdanjem govoru ali v političnih govorih. |
besed so uporabljali v vsakdanjem govoru ali | v | političnih govorih. |
Iz nadaljnje razlage bo razvidno, da | v | Novoreku izražanje nepravovernih mnenj, |
sovražne, je bilo mogoče razmišljati le | v | nejasni, brezbesedni obliki, in poimenovali |
protizakonito prevedel nekatere besede nazaj | v | Starorek. |
Na primer: Vsi človeki so enaki bi bilo | v | Novoreku možen stavek, toda samo v takem |
bilo v Novoreku možen stavek, toda samo | v | takem pomenu, kot je v Staroreku možen stavek |
stavek, toda samo v takem pomenu, kot je | v | Staroreku možen stavek Vsi ljudje so rdečelasi. |
V | njem ni bilo slovnične napake, vendar je | |
enakosti ni bilo več in drugotni pomen je bil | v | skladu s tem očiščen iz besede enak. |
besed spomnil njihovih prvotnih pomenov; | v | praksi pa se vsakomur, ki je bil dobro podkovan |
pa se vsakomur, ki je bil dobro podkovan | v | dvomišljenju, temu ni bilo težko izogniti, |
dvomišljenju, temu ni bilo težko izogniti, | v | nekaj generacijah pa naj bi se zgubila celo |
V | prihodnosti naj bi bili takšni odlomki, | |
prevesti kakršenkoli odlomek iz Staroreka | v | Novorek, razen če se je nanašal na tehnični |
pravoverne tendence (pravmiselni, bi bil izraz | v | Novoreku). |
V | praksi je to pomenilo, da ni bilo mogoče | |
praksi je to pomenilo, da ni bilo mogoče | v | celoti prevesti nobene knjige, ki je nastala |
ideološkega prevoda - se pravi, spreminjanja tako | v | pomenskem kot jezikovnem pogledu. |
Popolnoma nemogoče bi bilo to prenesti | v | Novorek in se hkrati držati smisla, ki ga |
človek kratko malo pogoltnil ves odstavek | v | eno samo besedo zlomisel. |
pa bi se Jeffersonove besede spremenile | v | hvalnico absolutnemu vladanju. |
dokončno uveljavitev Novoreka postavili šele | v | leto 2050. |
se napotil z Aristonovim sinom Glavkonom | v | Pirej, da bi pomolil k boginji, in si hotel |
Resnično imenitni so bili | v | sprevodu domačini, in prav tako sijajni |
si vse ogledala, sva se odpravila nazaj | v | mesto. |
»Sokrat, zdi se mi, da ste namenjeni domov, | v | mesto.« |
»A vidiš, da smo | v | številčni premoči?« |
Tu je posegel Adeimant | v | pogovor: |
ne vesta, da bo zvečer baklada na konjih | v | čast boginji?« |
»Sokrat, niti k nam | v | Pirej ne zahajaš več pogosto. |
dovolj pri močeh, da bi lahko brez napora šel | v | mesto, ti ne bi bilo treba prihajati k nam, |
Vedi namreč: čimbolj mi | v | telesu sahnejo druge radosti, tem bolj mi |
in gostij ter vsega drugega, kar je s tem | v | zvezi; pri tem so nejevoljni, kakor da bi |
Vsega tega je namreč človek | v | starosti rešen in ima sveti mir pred vsem |
poželenja začenjajo popuščati in slabeti, se | v | celoti uresničujejo Sofokleve besede: človek |
»ne soglašajo z mano: In | v | tem imajo tudi prav, vendar ne tako zelo, |
veljajo te besede: kakor celo modri človek | v | revščini starost težko prenaša, tako nespametni, |
vprašal: kakor se mi zdi, nisi posebno zagledan | v | denar; takšni so predvsem ljudje, ki si |
Kdor ugotovi, da je | v | življenju zagrešil mnogo krivičnih dejanj, |
otroci prestrašen zbuja iz spanja ter živi | v | strahu in zlem pričakovanju. |
Kdor pa si ni | v | svesti nobene krivde, živi v veselem upanju, |
Kdor pa si ni v svesti nobene krivde, živi | v | veselem upanju, ki ga prijazno spremlja |
veselem upanju, ki ga prijazno spremlja | v | starosti, kakor pravi pesniško izbrano Pindar:« |
in ga spremlja | v | življenju prijateljica |
je posegel | v | pogovor Polemarh, |
7. » | V | pesniško prikritih besedah je potemtakem |
»Torej: po njegovem je pravičnost | v | tem, da prijateljem koristimo, sovražnikom |
prijateljem in najbolj škoduje sovražnikom - | v | bolezni in zdravju?« |
»In pomorščakom | v | nevarnosti na morju?« |
» | V | boju in v tovariškem sobojevništvu, mislim.« |
»V boju in | v | tovariškem sobojevništvu, mislim.« |
»In za ljudi, ki živijo | v | miru, je potemtakem pravičnik odvečen?« |
»Je torej pravičnost koristna tudi | v | miru?« |
»In zdaj: čemu pomaga in čemu koristi | v | miru pravičnost?« |
» | V | kateri dejavnosti je potemtakem pravičnik |
kot kitarist, kakor je ta, narobe, boljši | v | igri na kitaro kot pravičnik?« |
» | V | denarnem prometu, mislim.« |
» | V | čem je torej - pri skupni uporabi zlata |
ki je najspretnejši pri zadajanju udarcev | v | rokoborbi ali drugod, tudi najspretnejši |
rokoborbi ali drugod, tudi najspretnejši | v | obrambi pred njimi?« |
Simonidu umetnost kraje, vsekakor prijateljem | v | korist in sovražnikom v škodo. |
vsekakor prijateljem v korist in sovražnikom | v | škodo. |
zmeraj vztrajam pri tem: pravičnost obstaja | v | tem, da prijateljem koristimo in sovražnikom |
posameznik za dobre, ali tiste druge, ki so to | v | resnici, čeprav se na zunaj ne zdijo?« |
»Ali se ne motijo ljudje | v | tem, da se jim mnogi zdijo dobri, ne da |
»In vendar ravnajo prav, če | v | resnici slabim koristijo, dobrim škodijo?« |
»Potem za mnoge, da, za vse, ki se | v | ljudeh motijo, tole velja: prav ravnajo |
(dozdevnim) prijateljem škodijo - kajti | v | resnici so ti nasproti njim slabi - in če |
» | V | čem Polemarh?« |
bil, ta se tudi samo zdi, da je prijatelj, | v | resnici pa ni; in za sovražnika velja isto.« |
»Prijatelj je po tej razlagi tisti, ki je | v | resnici dober, in sovražnik tisti, ki je |
- še to : pravično je prijatelju, če je | v | resnici dober, izkazovati dobrote, sovražniku |
»In to | v | svoji posebnosti kot konji, ne kot psi?« |
» | V | vsem imaš prav, Sokrat,« |
prijateljem koristiti - tak človek ni moder; | v | njegovih besedah ni namreč trohe resnice. |
»Pripravljen sem | v | boju sodelovati.« |
»Ker torej | v | tem,« |
postavljaj samo vprašanj in ne zavračaj | v | svojem častihlepju odgovorov - kajti vedi: |
S tesnobo | v | srcu sem dejal: |
Če sva pri svoji raziskavi zašla | v | zmoto, jaz in tale tu, potem vedi, da tega |
Toda kako sodi tvoj primer | v | moj govor?« |
Namreč, da gredo | v | uk k tistim, ki so v stvari doma. |
Namreč, da gredo v uk k tistim, ki so | v | stvari doma. |
Toda za uk boš plačal | v | denarju!« |
» | v | tem imaš prav, dragi Trazimah. |
Da pa jim zato nisem zahvalen, | v | tem se motiš. |
» | V | vsaki državi ima vladajoči sloj moč?« |
»Vsaka vladavina izdaja zakone sebi | v | prid: demokratija demokratične, tiranida |
V | teh zakonih oznanjajo, da je to, kar je | |
moj dragi, tisto - tako trdim -, kar je | v | vseh državah enako, ’pravično‘, namreč korist |
»Ali so vladarji | v | posamičnih državah nezmotljivi, ali se lahko |
trditvi pravično delati ne samo to, kar je | v | korist močnejšemu, temveč, narobe, tudi |
močnejšemu, temveč, narobe, tudi to, kar mu je | v | škodo.« |
Soglašava | v | tem: z zapovedmi za podložnike vladajoči |
strani izdajajo vladajoči nenamerno ukaze | v | svojo škodo, z druge strani pa je za podložnike |
mu je Kleitofon segel | v | besedo. |
priznava, da vladajoči včasih izdajajo zapovedi | v | svojo škodo, podložniki pa prav ravnajo, |
Kleitofon, da je pravično, kar je vladarju | v | korist. |
dve trditvi je še dopolnil s privolitvijo | v | ugotovitev, da mogočniki včasih zapovejo |
zapovejo podložnikom nekaj, kar je le‐onim | v | škodo, ti pa to izvedejo. |
koristno; in to mora podložnik izvesti; | v | tem je videl pravičnost.« |
korist, ne glede na to, ali mu je tudi res | v | prid ali ne? |
»Ali misliš, da imam moža za mogočnega | v | trenutku, ko se moti?« |
»Ti človeku zaobrneš besedo | v | ustih, Sokrat,« |
pri bolniku, zdravnika ravno glede na to, | v | čemer se moti? |
tistega, ki se zmoti pri računu, in sicer | v | trenutku, ko se zmoti, in glede na zmoto? |
Mi pravimo, samo | v | vsakdanji govorici: zdravnik, matematik, |
strokovno znanje pusti na cedilu, se lahko moti | v | tem, v čemer ni (in tudi ne more biti) strokovnjak. |
znanje pusti na cedilu, se lahko moti v tem, | v | čemer ni (in tudi ne more biti) strokovnjak. |
Potemtakem je - kakor sem že | v | uvodu poudaril - pravično: delati to, kar |
namenoma postavljal vprašanja tako, da bi te | v | pogovoru prelisičil?« |
Ali je zdravnik | v | svojem natančnem pomenu, ki si ga pravkar |
Je to | v | skladu s tvojimi pogledi?« |
Ali je zdravstvo | v | sebi nepopolno in ali sploh potrebuje katera koli |
Ali je umetnost (spretnost) | v | sebi nepopolna in potrebuje drugo, da razišče, |
in potrebuje drugo, da razišče, kaj ji je | v | korist - in ta potrebuje tretjo in tako |
- in ta potrebuje tretjo in tako naprej | v | neskončnost? |
raziskuje tega, kar njemu koristi, temveč kar je | v | prid telesu?« |
Tudi | v | to je privolil, čeprav nerad. |
spretnost ne raziskuje in ne zapoveduje | v | korist močnejšega, temveč v korist šibkejšega, |
ne zapoveduje v korist močnejšega, temveč | v | korist šibkejšega, tistega, ki je od nje |
Tudi | v | to je slednjič privolil, čeprav je najprej |
zdravnik, ne raziskuje in ne zapoveduje | v | svojo korist, temveč v bolnikovo korist? |
in ne zapoveduje v svojo korist, temveč | v | bolnikovo korist? |
V | to je privolil. | |
V | to je le z muko privolil. | |
njegovo govorjenje in delovanje je naravnano | v | prid in korist podložnikov.« |
16. Ko sva | v | pogovoru prišla do tod in je bilo vsem jasno, |
da se je trditev o pravičnem izprevrgla | v | svoje nasprotje, je Trazimah, namesto da |
ne usekne, čeprav bi bilo potrebno, ko - | v | njeno sramoto - ne veš ne, kaj je čreda, |
svojih čred; ne redijo in ne negujejo jih | v | svojo in svojih gospodarjev korist, temveč |
svojo in svojih gospodarjev korist, temveč | v | neki drug namen. |
In prav tako meniš, da se vladarji | v | državah, in sicer pravi vladarji, vedejo |
popolnoma prezreš, da sta pravica in pravičnost | v | prid drugemu, namreč mogočniku in vladarju, |
mogočniku in vladarju, in hkrati seveda | v | škodo podložniku in služabniku; kakor po |
pravičnimi, medtem ko podložniki delajo samo | v | mogočnikovo korist in ga s svojim delom |
Najprej | v | medsebojnih pogodbenih in poslovnih odnosih: |
Dalje | v | javnem življenju: kadar velja plačati davke, |
nepriljubljen pri prijateljih in znancih, ker jim | v | ničemer, kar je protipostavno, ne ustreže. |
lastnikom, zasebnikom ali državi, in sicer ne | v | malem, temveč vseh naenkrat, z zvijačo ali |
pravičnost, samo da je dovolj velika; in kakor sem | v | začetku dejal: kar je mogočniku v prid, |
kakor sem v začetku dejal: kar je mogočniku | v | prid, je pravično, nepravično pa je to, |
Ne bo ti | v | škodo, če se pokažeš uslužnega tako številnim |
pravičnost, tudi če ji pustimo prosto pot in je | v | ničemer ne oviramo. |
Naj ti svoj nauk stlačim | v | dušo in ti ga tako vbijem v glavo?« |
nauk stlačim v dušo in ti ga tako vbijem | v | glavo?« |
da on - seveda kot pastir - ne redi ovac | v | njihovo korist, temveč jih redi za gostijo, |
blaginjo vse zelo dobro poskrbljeno, dokler | v | ničemer ne pozabi svoje naloge. |
In tako se moramo pač zediniti | v | tem, da vsaka prava oblast najbolje skrbi |
kar ji je zaupano in nad čimer vlada, tako | v | državi kakor v zasebnem življenju. |
in nad čimer vlada, tako v državi kakor | v | zasebnem življenju. |
Kdor opravlja | v | državi oblastno funkcijo, v pravem smislu, |
Kdor opravlja v državi oblastno funkcijo, | v | pravem smislu, jo po tvojem mnenju opravlja |
Ali vidiš ti | v | zdravstvu in krmarstvu eno in isto spretnost? |
»Potemtakem sva se sporazumela | v | tem, da je korist specifična za vsako posamično |
spretnost in noben urad nista naravnava | v | svojo lastno korist, temveč vsi delajo in |
in ukrepajo - kakor smo že prej rekli - | v | prid tistih, ki so jim namenjeni, pri čemer |
uporabljati, nikoli ne ravna in ne zapoveduje sebi | v | prid, če zapoveduje v skladu s svojo spretnostjo, |
ne zapoveduje sebi v prid, če zapoveduje | v | skladu s svojo spretnostjo, temveč v prid |
zapoveduje v skladu s svojo spretnostjo, temveč | v | prid tistega, ki mu je zaupan. |
misliš s kaznijo in zakaj jo postavljaš | v | isti red s plačilom.« |
javne službe in jih opravljajo - ne, da bi | v | tem videli srečo in mislili, da se jim bo |
potem bi se jasno pokazalo, da pravi vladar | v | resnici ni rojen zato, da skrbi za svojo |
morem dati Trazimahu prav, da je pravičnost | v | korist močnejšemu. |
upoštevajoč splošno mnenje, marsikaj navedel | v | odgovor. |
»Kar razumejo, | v | tem so dobri, česar ne razumejo, v tem so |
razumejo, v tem so dobri, česar ne razumejo, | v | tem so slabi, kajne?« |
muzikalnim človekom kakšno prednost, ga hoče | v | tem prekositi?« |
strokovnjak drugega strokovnjaka prekositi | v | besedi in dejanju ali biti ob enakem poslu |
»Torej sva se zedinila | v | tem: vsak je tak kakor tisti, s katerim |
22. Trazimah je | v | vse to privolil, vsekakor ne tako lahko, |
»Dobro, to je zdaj | v | redu. |
sem mu segel | v | besedo. |
to že prej - da točno slediva razpravi -, | v | kakšnem razmerju je pravičnost z nepravičnostjo. |
svojo moč brez pravičnosti, ali pa ji je | v | ta namen potrebna pravičnost?« |
» | V | resnici te moram občudovati, ker samo ne |
Povej mi še to: če se nepravičnost kaže | v | tem, da povsod, kjer je, seje neslogo, potem |
»In če se nepravičnost naseli samo | v | dveh? |
se, dragi Trazimah, nepravičnost naseli | v | enem samem človeku, potem se seveda ne odpove |
»Očitno je | v | njenem bistvu, da vsakomur, ki ji zapade, |
potem ravna prav tako, mislim, ker je pač to | v | njeni naravi. |
ga onesposobi za vsako dejanje, ker živi | v | sporu in neslogi s samim seboj, in potem |
neslogi s samim seboj, in potem ga spremeni | v | sovražnika sebi in vsem pravičnim.« |
»Le uživaj | v | svojih besedah, ne mislim jim nasprotovati, |
združijo, opravijo veliko dejanje, toda | v | tem se temeljito motimo. |
vseskozi nepravični, bi si pri tem skočili | v | lase. |
Toda | v | njih tiči še ostanek pravičnosti, ki jim |
ali ne obstaja posebna naloga neke stvari | v | tem, da lahko nekaj opravimo (in sicer najbolje) |
posebno nalogo dobro opravlja, če ji je | v | pomoč ustrezna sposobnost, če te nima, pa |
temeljito loti, tudi to pot ni privolil | v | Trazimahov umik in je rekel: |
»Potem pa ne ravnaš | v | skladu s svojim namenom. |
zdravstvena dejavnost in naposled dejavnost | v | pridobitnih poklicih? |
bistveno in kakšno moč imata, če se naselita | v | duši, ne glede na plačilo in posledice. |
ljudje, ki imajo z njo opraviti, vidijo | v | njej samo nujno zlo in nič dobrega; in nazadnje |
dobrega; in nazadnje bom ugotovil, da imajo | v | tem prav; kajti nepravičnikovo življenje |
ravnanje dobro, prenašanje krivic pa zlo, | v | prenašanju krivic tiči več nesreče kot v |
v prenašanju krivic tiči več nesreče kot | v | prizadevanju le‐teh sreče. |
Pravičnosti, ki je | v | sredini, ljudje potemtakem ne ljubijo kot |
Začuden se je spustil | v | globino in zagledal tu med drugimi stvarmi, |
majhnimi vrati; ko se je sklonil skoznje, je | v | notranjosti videl moža, očitno mrtvega, |
Ko bi pravičnik tako ravnal, bi se | v | ničemer ne razločeval od nepravičnika, temveč |
če kdo kljub ugodni priložnosti ne zapade | v | krivičnost in se ne pregreši nad tujo lastnino, |
njegove pravičnosti, temveč ju kot popolna | v | svojih zvrsteh postavimo drugega ob drugega. |
Višek nepravičnosti je | v | tem, da nekdo velja za pravičnika, ne da |
odvzeti vse razen pravičnosti in ga postaviti | v | nasprotni položaj kot onega. |
tako naj živi, ne da bi komu delal krivico, | v | sluhu največje nepravičnosti; s tem, da |
posledice, najbolje prestaja preizkušnjo | v | pravičnosti; tak ostaja v življenju do smrti: |
prestaja preizkušnjo v pravičnosti; tak ostaja | v | življenju do smrti: nespremenjen in nespremenljiv |
in nespremenljiv - na glasu nepravičnika, | v | resnici pa vseskozi pravičen. |
se tako oba približata cilju in koncu, ta | v | pravičnosti, oni v nepravičnosti, je treba |
približata cilju in koncu, ta v pravičnosti, oni | v | nepravičnosti, je treba razsoditi, kateri |
Kajti nepravičnik hoče | v | resnici - tako pravijo - biti nepravičen, |
biti nepravičen, in ne se zdeti, ker živi | v | resničnem in ne namišljenem svetu:« |
Najprej se dokoplje do političnega vpliva | v | državi, ker uživa sloves pravičnika; nato |
poleg splošne koristi še posebne dobičke; | v | zasebnih in javnih sporih zmaguje nad nasprotniki, |
pretiravajo koristi, ki jih prinaša slava; | v | skodelico na tehtnici mečejo namreč tudi |
(ki ) | v | krošnjah želode rodijo, v duplinah čebele |
(ki ) v krošnjah želode rodijo, | v | duplinah čebele rojijo, ter črede ovac: |
V | zvezi s tem našteje še mnogo takih dobrin. | |
imenitnejša darila bogov; vodita jih namreč | v | podzemlje, posajata jih za mizo, kjer sodelujejo |
okrašeni z venci, in kjer ves čas živijo | v | opojnosti, ker sta pesnika mnenja, da je |
pravičnost; brezbožne in nepravične pa pokopavajo | v | blato podzemlja, kjer morajo nositi v rešetu |
pokopavajo v blato podzemlja, kjer morajo nositi | v | rešetu vodo; še za življenja jim napovedujejo |
pravkar Glavkon navedel za pravične, ki pa so | v | resnici nepravični; te kazni naštevajo za |
pravičnosti in nepravičnosti, kakor jih slišimo | v | vsakdanjem življenju in od pesnikov. |
pošiljali mnogim vrlim ljudem nesrečo in stisko | v | življenju, ničvrednežem pa srečo. |
pot, ki vodi k slabemu: Zlahka, | v | velikem obilju lahko malopridnost dosežeš |
pitne dari in žrtve živalske, kadar | v | napuhu ljudje, prestopijo nravne zakone. |
jih imenujejo, naj bi nas oprostile kazni | v | onstranstvu; kdor ni pripravljen darovati, |
nagrajujejo, vpliva na duše mladih ljudi, ki so | v | svoji spremljivosti sposobni, da kakor na |
Vendar moramo, če hočemo | v | sreči živeti, ubrati to pot, kamor nas vodijo |
V | podzemlju pa se moramo vendarle pokoriti | |
bomo dobro počutili pred bogovi in ljudmi | v | življenju in smrti. |
dokaže, da so naše trditve napačne, in vidi | v | pravičnosti največje dobro, čuti do nepravičnikov |
lastnosti z njegovo silo, ki tiči globoko | v | (nosilčevi) duši, skritega pred bogovi in |
skritega pred bogovi in ljudmi, ni nihče ne | v | pesnitvi ne v preprosti prozi izčrpno razložil |
bogovi in ljudmi, ni nihče ne v pesnitvi ne | v | preprosti prozi izčrpno razložil in pokazal, |
pokazal, da duša z nepravičnostjo skriva | v | sebi največje zlo, s pravičnostjo največje |
nepravičnosti in pri tem njuno bistvo spremenili | v | nasprotje, na zelo preprost način, kakor |
Zdaj nam ne dokazuj | v | svoji razpravi samo premoči pravičnosti |
nepravičnosti in soglašaš tudi s Trazimahom | v | tem, da je pravičnost koristna drugemu, |
Pokaži nam sedaj | v | svoji razpravi, da pravičnost ne prekaša |
elegij zaradi poguma, ki sta ga pokazala | v | bitki pri Megari: Sina Aristona, |
Čim bolj pa vama verjamem, tem bolj sem | v | zadregi, kaj naj storim. |
opazil, da so iste črke nekje drugje napisane | v | večji obliki in na večji površini; za nas |
»Toda | v | čem vidiš, dragi Sokrat, srečno odkritje |
»Morda je | v | njej, ker je večja, tudi več pravičnosti, |
»Če bomo zdaj videli | v | mislih nastajati državo,« sem vprašal, |
»In | v | takšnih okoliščinah lahko upamo, da se bomo |
ker imajo raznotere potrebe, se združijo | v | naselbini kot soobčani, pripravljeni drug |
»Dajmo zdaj | v | mislih zasledovati nastanek države vse od |
vnemar in zase pripravi le četrtino živil | v | četrtini delovnega časa, a ostale tri četrtine |
» | V | zadnjem primeru.« |
dela, če se posameznik ob pravem času in | v | skladu s svojo nadarjenostjo posveča samo |
»Te stvari lahko | v | obilju izdelujejo tesarji, kovači in številni |
»Toda ustanoviti jo | v | kraju, kjer ne bi potrebovala nobenega uvoza, |
12. »In dalje: kako naj ti | v | državi izdelke svojih rok prepuščajo drug |
V | ta namen so se vendar združili v skupnost | |
V ta namen so se vendar združili | v | skupnost in ustanovili državo.« |
svojo pomoč spet drugi ljudje, ki to vidijo; | v | pravilno vodenih državah so to predvsem |
»Ta potreba potemtakem ustvari | v | naši državi stan trgovcev? |
medtem ko tistim, ki trgujejo iz države | v | državo, pravimo veletrgovci?« |
In | v | katerem delu prebivalstva, ki sva o njem |
Sokrat, razen če je morda ni treba iskati | v | odnosih med občani?« |
Najprej razmisliva, kako | v | takšnih razmerah ljudje živijo. |
pijejo vino ter z venci na glavi in združeni | v | veselju slavijo bogove; iz strahu pred revščino |
poobedek si privoščijo: zanj si spražijo | v | žerjavici fige, grah, fižol, mirtove jagode |
In tako živijo | v | miru in, ker so zdravi, dočakajo najbrž |
»Kakor je pač | v | navadi: ljudje naj bi počivali na blazinah, |
kakor so to navajeni danes vsi, ki ne živijo | v | revščini.« |
pretreseva tako državo, utegneva videti, kako se | v | državah oblikujeta in razvijata pravičnost |
miro in kadila, prijateljice in pecivo, vse | v | kar največji raznolikosti. |
Potrebni so tudi svinjski pastirji, ki jih | v | naši prejšnji državi ni bilo; v tej državi |
pastirji, ki jih v naši prejšnji državi ni bilo; | v | tej državi pa potrebujejo svinje in vse |
celo vojsko, pripravljeno, da se z orožjem | v | roki bojuje z bližajočim se sovražnikom |
lahko nekdo postane dober kockar ali mojster | v | igri na deski samo, če se od malega v tem |
mojster v igri na deski samo, če se od malega | v | tem vadi in ne samo mimogrede tu in tam? |
orožje in vojno opremo, da postane mojster | v | boju s težkooboroženci in v drugih vrstah |
postane mojster v boju s težkooboroženci in | v | drugih vrstah vojskovanja, ko vendar ni |
ki ni seznanjen z njim in hkrati izurjen | v | njem?« |
dejavnosti in jih tem skrbneje izučiti in izuriti | v | njihovi obrti.« |
misliš, ali se razločuje plemenit pes čuvaj | v | svoji sposobnosti za čuvanje od plemenitega |
»Oba morata biti vsekakor zelo budna, urna | v | zasledovanju, če kaj opazita, in dovolj |
nepremagljiv je pogum, ki je po njem vsaka duša | v | nevarnosti neustrašna in nepremagljiva?« |
Ko sem | v | zadregi premišljeval o tem, kar je bilo |
»Upravičeno sva | v | zadregi, prijatelj, ker sva se odvrnila |
»Prezrla sva, da so | v | resnici bitja, ki v sebi združujejo taka |
»Prezrla sva, da so v resnici bitja, ki | v | sebi združujejo taka nasprotja, čeprav sva |
»Potemtakem je mogoče in ni | v | nasprotju z naravo, če je tudi čuvajev značaj |
» | V | tem se kaže lepa poteza njegove narave, |
tem se kaže lepa poteza njegove narave, | v | najčistejšem smislu: filozofska.« |
nadalje, ali nam bo razpravljanje o tem | v | pomoč pri ugotavljanju, kako nastaja v državi |
tem v pomoč pri ugotavljanju, kako nastaja | v | državi pravičnost in nepravičnost? |
Potem pa poskusimo | v | mislih vzgajati te može tako, kakor si, |
boljšo, kakor je tista, ki je že iz pradavnine | v | rabi? |
» | V | tem imaš prav.« |
Kajti | v | tem času mu je moč vtisniti in izoblikovati |
pravljice katerih koli pisateljev in se | v | dušah navzemali nazorov, ki zdaleč ne ustrezajo |
»Če nekdo | v | svoji zgodbi slika bogove in heroje kot |
svoji zgodbi slika bogove in heroje kot | v | bistvu slabe, kakor slikar, ki naslika podobo, |
tudi ko bi bilo vse resnično, na lahko in | v | tej obliki pripovedovati nespametnim in |
»Ki jih | v | naši državi, dragi Adeimant, ne smemo pripovedovati! |
kot branilci naše države največjo sramoto | v | medsebojnih sporih, potem jim nikakor ne |
sodržavljanu sovražnik in da je to tudi | v | nasprotju z ustaljenimi navadami, potem |
navadami, potem morajo starci in starke zgodbe | v | tem smislu pripovedovati otrokom že od mladega, |
na stol, o Hefaistu, ki ga je oče vrgel | v | morje, ko je sin hotel pomagati tepeni materi, |
materi, o bojih bogov, kakor jih opeva Homer, | v | naši državi niso dopustne, ne glede na to, |
ostane nezbrisno in nespremenjeno vse, kar | v | teh letih sprejme v svoj predstavni svet. |
nespremenjeno vse, kar v teh letih sprejme | v | svoj predstavni svet. |
»Dragi Adeimant, | v | tem trenutku nisva pesnika ne ti ne jaz, |
pesniki ustvarjati in katerih ne smejo kršiti | v | svojih delih, pesniti pa njim samim ni treba.« |
takšne: boga je treba zmerom predstavljati | v | epu, pesmi in tragediji takšnega, kakršen |
pesmi in tragediji takšnega, kakršen je | v | resnici.« |
»Bog je vendar | v | resnici dober in zato ga je treba tako predstavljati. |
» | V | tem imaš popolnoma prav.« |
in pravijo: Vrčev je dvoje pri Zevsu, | v | veži nebeški stojita, v enem darovi so |
dvoje pri Zevsu, v veži nebeški stojita, | v | enem darovi so zli, iz drugega tečejo dobri: |
sejalec, njega zdaj sreča zadene, obišče ga | v | drugo nesreča, komur pa zgolj grenkih, |
drugo nesreča, komur pa zgolj grenkih, | v | zasmeh postavlja po svetu, glad in strad |
treba boriti z vsemi sredstvi - ne sme nihče | v | državi, če naj velja za dobro, izreči niti |
ne sme nihče slišati, ne mlad ne star, ne | v | vezani ne v nevezani besedi; kajti takšna |
slišati, ne mlad ne star, ne v vezani ne | v | nevezani besedi; kajti takšna trditev bi |
trditev bi bila brezbožna, škodljiva za nas in | v | sebi protislovna.« |
(čarovnika), ki se z zlobnim namenom pojavlja | v | različnih podobah, da se včasih dejansko |
včasih dejansko spremeni iz ene podobe | v | drugo, a včasih nas samo ukani, da to verjamemo, |
»Kar je | v | zelo dobrem stanju, je zelo malo podvrženo |
»Bog in vse božansko sta | v | vsakem pogledu kar najbolj popolna?« |
»Ali se spreminja | v | boljšega in lepšega ali v slabšega in gršega?« |
»Ali se spreminja v boljšega in lepšega ali | v | slabšega in gršega?« |
»Nujno | v | zadnje dvoje,« |
se bo hotel kdo, bodisi bog ali človek, | v | teh okoliščinah prostovoljno spremeniti |
ostane, kakor sledi iz najine razprave, | v | svoji podobi nespremenjen, ker je že najlepši |
podobni tujincem iz daljnih pokrajin, | v | raznih premenah hodeč, obiskujejo mesta |
Proteju in Tetidi, kakor naj nam ne prikazuje | v | tragedijah in drugih pesnitvah Here, kako, |
drugih pesnitvah Here, kako, spremenjena | v | svečenico, zbira darove za: hrano |
hrano deleče sinove Inaha, reke | v | Argu. |
In matere naj nikar, | v | veri v to, ne strašijo otrok z grozljivimi |
In matere naj nikar, v veri | v | to, ne strašijo otrok z grozljivimi pravljicami |
pravljicami o bogovih, ki da ponoči hodijo okrog | v | podobi čudnih tujcev; s tem grešijo zoper |
bogovi, če se že sami ne spreminjajo, zbujajo | v | nas vero, da se pojavljajo v raznih podobah |
spreminjajo, zbujajo v nas vero, da se pojavljajo | v | raznih podobah zato, da nas prevarajo in |
nas torej hoče preslepiti s tem, da se nam | v | besedi ali dejanju predstavlja v varljivi |
se nam v besedi ali dejanju predstavlja | v | varljivi podobi?« |
»Takole: | v | svojem notranjem bistvu noče biti o bistvenem |
bistvu noče biti o bistvenem nihče namenoma | v | zmoti in negotovosti, temveč se ravno tu |
Toda jaz mislim samo to : nihče se noče | v | svoji duši varati in ostajati v zmoti glede |
se noče v svoji duši varati in ostajati | v | zmoti glede resnice, vsakdo hoče zmoto spoznati, |
spoznati, nihče je ne mara nositi in imeti | v | sebi - vsakdo ravno to sovraži.« |
»Kako pa je z lažjo, izraženo | v | besedah? |
nekakšno zdravilo koristna, če jo uporabimo | v | obrambo pred sovražniki in tako imenovanimi |
»Potemtakem | v | bogu ne tiči pesnik, ki si izmišljuje?« |
enovito naravo, ki ne pozna neresnice ne | v | besedah ne v dejanjih, ne spreminja se in |
naravo, ki ne pozna neresnice ne v besedah ne | v | dejanjih, ne spreminja se in ne vara drugih |
dejanjih, ne spreminja se in ne vara drugih ne | v | pojavih ne v besedah ne v znamenjih, ki |
spreminja se in ne vara drugih ne v pojavih ne | v | besedah ne v znamenjih, ki jim jih pošilja, |
vara drugih ne v pojavih ne v besedah ne | v | znamenjih, ki jim jih pošilja, in ne glede |
spreminjajo, in da nas z lažmi ne varajo ne | v | besedah ne v dejanjih.« |
da nas z lažmi ne varajo ne v besedah ne | v | dejanjih.« |
meniš, da je lahko nekdo pogumen, če nosi | v | sebi tak strah?« |
»Ali bo nekdo, ki veruje | v | strahote podzemlja, gledal smrti pogumno |
strahote podzemlja, gledal smrti pogumno | v | oči in si v boju izbral smrt namesto suženjstva |
podzemlja, gledal smrti pogumno v oči in si | v | boju izbral smrt namesto suženjstva in poraza?« |
Potemtakem prebiva i | v | Hadovem domu nekaj ko duša in senca, |
izreče besedo, že smrtna tema ga zagrne, | v | mračnega Hadesa dom poleti iz udov mu duša, |
ter izpade, in drugi držijo se drugih, | v | gruči gneto se tako, ščrleč, tudi duše ubitih. |
Morda so dobri | v | kakšnem drugem pogledu, mi pa se bojimo, |
»Potemtakem moramo peti in pripovedovati | v | nasprotnem smislu?« |
Pravičnik, tako pravimo, ne vidi nič strašnega | v | smrti pravičnika, tudi če je njegov prijatelj?« |
zadostuje za srečno življenje in drugih, | v | nasprotju z množico, sploh ne potrebuje.« |
Tudi o Priamu, ki je vendar | v | sorodstvu z bogovi, ne kaže pripovedovati, |
vse po vrsti roti, valjaje pred njimi se | v | blatu, vsakega slednjega njih po imenu |
Še manj je primerno, če boginja | v | pesnitvi toži: Joj mi ubogi, gorje, |
ne bi smeli najvišjemu med njimi položiti | v | usta njegovemu bistvu docela neustreznih |
Res, smili se Hektor mi | v | srce. |
nečastno ali si očital, ker se je dal zapeljati | v | podobne besede ali dejanja; ne da bi se |
» | V | tem imaš popolnoma prav.« |
»Samo vladarjem | v | državi pristaja - če sploh komu - uporaba |
pristaja - če sploh komu - uporaba laži | v | korist države, kadar se za to pokaže potreba |
»Če pa vladar zasači koga drugega | v | državi pri laži: vedeža, vrača boleznim, |
mizarja, potem ga bo kaznoval, ker uvaja | v | državo kakor na ladjo stvari, ki ji prinašajo |
množico pa obstaja preudarnost predvsem | v | izpolnjevanju načela: vladajočim se je treba |
tudi tele besede: Oni pa stopajo | v | molku, Ahajci, s pogumom navdani, |
državljani uporabljajo zoper vladajoče, | v | govoru in pesnitvah?« |
Da pa jim je morda sicer | v | veselje, se ni treba čuditi. |
ni niti takrat, ko prvič našla sta se | v | burnem objemu, v postelji družno ležeč, |
ko prvič našla sta se v burnem objemu, | v | postelji družno ležeč, skrivaj pred ljubimi |
»Če pesniki opevajo vztrajnost | v | vseh življenskih položajih ali če so zanje |
življenskih položajih ali če so zanje dokazi | v | besedah in dejanjih slavnih mož, potem je |
pomaga Ahajcem, brez darov pa naj ne popusti | v | svoji jezi. |
Sperheju: Patroklu dam lase, heroju, na pot | v | podzemlje, čeprav ni verjetno, |
Heirina, notranje tako neuravnovešen, da bi se | v | njem skrivali dve nasprotni si slabosti: |
Kajti - tako smo že rekli - to ni | v | skladu ne s spoštovanjem ne z resnico. |
delajo in so delali ...bogov potomci, | v | sorodu s Zevsom; v območju Ide njihov |
...bogov potomci, v sorodu s Zevsom; | v | območju Ide njihov stoji oltar, očetu |
višav vladarju, posvečen; božanska | v | njih žilah kri se pretaka... Zategadelj |
morali ugotoviti, da pesniki in pripovedniki | v | najpomembnejših stvareh poročajo napačno |
»Če se | v | tem strinjaš z mano, potem lahko domnevam, |
bosta vsebina in vnanja podoba pripovedi | v | celoti pretreseni.« |
zanjo gre, razložil samo na primeru in ne | v | celoti. |
govori pesnik sam in sploh ne skuša | v | nas zbuditi misli, da govori kdo drug kakor |
zbuditi misli, da govori kdo drug kakor on; | v | nadaljnjem pa govori tako, kakor da bi bil |
on Hrises, in se na vso moč trudi, da bi | v | nas zbudil vtis, da ne govori Homer, temveč |
pripoved o dogodkih pred Trojo, na Itaki in | v | vsej Odiseji je podobna tej.« |
svoj govor govoru tistega moža, ki ga uvaja | v | pripoved. |
»Če se nekdo | v | jeziku in drži prilagodi drugemu, pomeni |
» | V | takem primeru oblikujejo Homer in drugi |
bi bilo potem približno takole - govorim | v | nevezani besedi, ker nisem pesnik: Ko je |
povedal, so vsi, polni spoštovanja, privolili | v | to, le Agamemnon se je razsrdil in mu zapovedal, |
naj takoj odide in se ne vrne več, ker ga | v | prihodnje ne bodo varovali ne duhovniški |
njegovega boga; hčerka pa se bo pri njem | v | Argu postarala, preden mu jo bo vrnil. |
njegovo hvaležnost; prosil ga je, naj zdaj | v | zahvalo za to kaznuje Ahajce s svojimi strelicami |
vrsta pripovedništva in pesništva sloni | v | celoti na posnemanju, na neposrednem podajanju; |
pesnika samega in pride najbolj do izraza | v | ditirambih. |
tretjo vrsto, ki združuje oboje, pa naletiš | v | epskih pesnitvah in tudi sicer zelo pogosto, |
jasnem, ali naj pesniki pri svojih stvaritvah | v | celoti uporabljajo neposredno podajanje |
ali naj tragedijo in komedijo sprejmemo | v | našo državo ali sploh ne?« |
»Premisli zdaj, ali naj naše čuvarje usmerimo | v | posnemanje ali ne! |
Ali pa ne sodi to | v | naše prejšnje razpravljanje, po katerem |
kljub temu poskusi lotiti mnogih nalog, | v | vsem odpove in se nikjer ne proslavi.« |
veljati za sposobnega posnemovalca; kajti niti | v | dveh vrstah posnemanja, ki sta si očitno |
isti umetnik uspešno delovati, na primer | v | tragediji in komediji. |
posnemala ali celo dobro opravljala to, kar je | v | posnemanju samo približno podano.« |
se ne smejo ničesar lotiti, kar ni s tem | v | zvezi: potem pač ne smejo ničesar drugega |
nečastna dela, da jim posnemanje ne bi prešlo | v | naravo. |
zaupni naši skrbi in bi jih radi vzgojili | v | vrle ljudi, kot možje posnemali ali prikazovali |
svojo domnevno srečo, ali drugo, ki tiči | v | nesreči, trpljenju in tožbah, da o bolni, |
delajo vse to, kar pač taki ljudje lahko | v | besedi in dejanju počnejo med sabo in zoper |
druge; prav tako se ne smejo ravnati ne | v | besedah in ne v dejanjih po blaznežih. |
tako se ne smejo ravnati ne v besedah in ne | v | dejanjih po blaznežih. |
»potemtakem obstaja vrsta pesniškega prikazovanja, | v | kateri govori, kadar ima kaj povedati, resnično |
tej nasprotna vrsta, ki jo uporablja in | v | njej govori prvemu po rojstvu in vzgoji |
»Če razumen mož pride | v | svoji pripovedi do govora ali dejanja vrlega |
povrhu pa se mu upira, da bi se poglabljal | v | slabše, ker to sovraži iz dna svoje duše |
kakršno smo pravkar poskusili pojasniti | v | Homerjevih epih; njegov prikaz bo vseboval |
da bo zadnje predstavljalo le majhen del | v | celotni stvaritvi. |
Kajti prav | v | tem je bistvo takšnega oblikovalca.« |
njegov prikaz je, kar zadeva zvok in kretnje, | v | celoti neposredno podan, le čisto malo je |
lahko dober recitator skoraj ves čas govori | v | istem tonovskem načinu in ostane pri njem; |
tonovskem načinu in ostane pri njem; spremembe | v | razpoloženju so neznatne; in isto velja |
»Druga vrsta prikazovanja potrebuje - | v | nasprotju s to - vse tonovske načine in |
tonovske načine in vse ritme, če naj bo podana | v | skladu s svojo značilnostjo, ker združuje |
skladu s svojo značilnostjo, ker združuje | v | sebi najrazličnejše razpoloženjske mene.« |
»Ali naj sprejmemo | v | naši državi vse te stilne vrste ali samo |
» | V | tem imaš prav.« |
»Morda pa po tvojem mnenju zato ne sodi | v | našo državo, ker pri nas ni ljudi, ki bi |
»Ko bi prišel | v | naše mesto mož, ki bi zaradi svoje mnogostranske |
časti, hkrati pa mu rekli, da takega moža | v | naši državi ni in da se tudi ne sme v njej |
moža v naši državi ni in da se tudi ne sme | v | njej naseliti. |
Nato bi ga odpravili | v | drugo državo, še prej pa bi mu vlili na |
oblikoval po tistih načelih, ki smo jih | v | začetku ugotovili, ko smo razpravljali o |
V | trenutku si ne morem dobro predstavljati, | |
»Kar se tiče besed, se le‐te | v | nobenem pogledu ne razločujejo od ne petih |
» | V | besedah ne potrebujemo, kakor smo ugotovili, |
posnema glas in izraz hrabrega moža, ki se | v | boju in hudi stiski, tudi v nesreči - bodisi |
moža, ki se v boju in hudi stiski, tudi | v | nesreči - bodisi da je ranjen ali mu grozi |
smrt ali kakšno drugo zlo - ki se torej | v | takšnem položaju neustrašno in vztrajno |
In drugega pusti za moža, ki živi | v | miru in ni v stiski ter prostovoljno opravlja |
drugega pusti za moža, ki živi v miru in ni | v | stiski ter prostovoljno opravlja svoje delo, |
umerjenega, ki najbolje prikazujeta izraz mož | v | nesreči in sreči, preudarnih kakor hrabrih, |
»Torej | v | pesmi in pri petju ne potrebujemo godal |
»Potem ne boš sprejel | v | državo tudi nobenih izdelovalcev flavt in |
»Tako ti preostaja za uporabo | v | državi samo lira in kitara; na deželi bi |
iz tiste duševne naravnanosti, ki se kaže | v | resnično dobrem in lepem značaju.« |
slab ritem in pomanjkljiva harmonija so si | v | najožjem sorodu s slabim govorom in slabim |
značajem, kakor si je njihovo nasprotje | v | sorodu z razumnim in dobrim značajem.« |
ki prikazujejo slabo, neopazno ne vcepi | v | dušo veliko zlo - kakor ko bi si na slabem |
lahko iz narave svoje duše sledijo vsemu | v | bistvu lepemu, da bo naša mladina živela |
bistvu lepemu, da bo naša mladina živela | v | zdravem ozračju in bo deležna ugodnih vplivov |
pomembna; pri njej namreč prodreta najglobje | v | dušo ritem in harmonija, jo najmočneje prevzameta |
ker napake in slabosti pri umetnini kakor | v | naravi najbolje spozna tisti, ki je v glasbi |
kakor v naravi najbolje spozna tisti, ki je | v | glasbi pravilno vzgojen, in ker - iz upravičene |
njimi - z veseljem hvali lepo, sprejme to | v | svojo dušo in se s tem hrani ter tako postane |
vedeli, da se črke, četudi jih je malo, | v | vsem, kar je napisano, zmeraj znova pojavljajo, |
temveč smo se začeli prizadevati, da jih | v | malem in velikem dodobra spoznamo, ker se |
»Potemtakem tudi podob črk, | v | vodi ali ogledalu ne moremo prej spoznati, |
plemenitosti ter vseh njihovih sestra in nasprotij | v | življenju, ki nas obdaja, in si njih in |
zapomnimo tu, kjer so, ter jih ne preziramo ne | v | malem ne v velikem, temveč se zavedamo, |
kjer so, ter jih ne preziramo ne v malem ne | v | velikem, temveč se zavedamo, da vse to sodi |
»Bistvo prave ljubezni je vsekakor | v | tem, da preudarno in plemenito ljubimo to, |
»Potemtakem bi ti | v | državi, ki smo jo ustanovili, vpeljal zakon: |
zbujal niti videza, da se tu dogaja kaj več; | v | nasprotnem primeru si lahko nakoplje očitek, |
končati: vse muzično se mora namreč končati | v | ljubezni do lepega.« |
potrebujejo poleg muzične izobrazbe tudi izobrazbo | v | gimnastiki.« |
»Tudi | v | njej morajo biti skrbno vzgajani vse življenje |
Čuvarji so vendar možje, ki sodelujejo | v | najpomembnejšem boju?« |
kako ti atleti radi spijo in kako zapadajo | v | najhujše in najnevarnejše bolezni, če se |
razbrzdanost, tu bolezen, medtem ko preprostost | v | glasbi ustvarja razsodnost, v gimnastiki |
preprostost v glasbi ustvarja razsodnost, | v | gimnastiki telesno zdravje.« |
»Če razbrzdanost in bolezni | v | državi prekipijo, potem se odpro sodišča |
boljšega dokaza za slabo in sramotno vzgojo | v | neki državi, kakor če se obračajo na pomembne |
kot močvirje s sokovi in vetrovi in sili | v | učene Asklepijeve učence, da dajo tema boleznima |
»To sta | v | resnici novi in nenavadni imeni!« |
»Kakor jih po mojem mnenju | v | Asklepijevem času ni bilo. |
ranjenemu Evripilu piti pramnejsko vino, | v | katero je bila nasula ječmenovo moko in |
oddaljil od navajenega načina življenja; | v | hudem boju s smrtjo je s svojim znanjem |
iz neizkušenosti; vedel je marveč, da ima | v | dobro urejeni državi vsak posameznik dodeljeno |
pri rokodelcih popolnoma | v | redu, pri bogatinih in tako imenovanih srečnikih |
zmerom znova zbuja strah pred boleznijo | v | prepričanju, da telesne nadloge nikoli ne |
so navajeni, da ne bi prihajalo do motenj | v | življenju države. |
sme zdraviti tistih, ki niso mogli živeti | v | določenem delovnem območju, ker ne bi bil |
določenem delovnem območju, ker ne bi bil | v | korist ne sebi ne državi.« |
»Seveda trdijo pesniki tragedij in Pindar | v | nasprotju z nami, da se je dal Asklepij, |
temu, Sokrat: ali ni potrebno, da imamo | v | državi dobre zdravnike? |
»Poskusil bom; ti si vsekakor vprašal | v | eni sapi po dveh različnih rečeh!« |
»Najsposobnejši zdravniki postanejo tisti, ki so že | v | mladih letih pri študiju zdravstva spoznali |
telesu presoja bolezni; ostati mora marveč | v | mladosti nedotaknjena in čista, slabe šege |
Zelo plemeniti ljudje | v | mladosti pogosto zbujajo vtis, kakor da |
omejeni in bi jih sprijenci lahko varali, ker | v | sebi nimajo podob o tem, kar poteka v sprijenih |
ker v sebi nimajo podob o tem, kar poteka | v | sprijenih dušah.« |
mora spoznati bistvo krivic, ki jih ne more | v | duši, kot sebi lastnih doživeti, temveč |
seznaniti mukoma pri drugih, pri čemer mu je | v | pomoč duh in ne osebna izkušnja.« |
previdnega, ker se zmerom zgleduje po podobah | v | sebi; če pa se skuša zbližati z vrlimi in |
času, ker ne pozna zdravega značaja in nima | v | sebi podobe o njem. |
17. » | V | prej, ne zdaj opisanem človeku moramo potemtakem |
»Potemtakem boš | v | naši državi zakonsko zasidral hkrati s takšnim |
»Mladeniči bodo gotovo gledali, da ne bodo prišli | v | stik s sodstvom, če bodo med odraščanjem |
dosegel, da bo zdravniško pomoč potreboval samo | v | nujnih primerih. |
»Z gimnastičnimi vajami in napori | v | zvezi z njimi se bo spoprijemal, ker mu |
ker mu je bolj pri srcu želja, da si zbudi | v | duši naravni pogum, kakor ozir na golo moč, |
duši naravni pogum, kakor ozir na golo moč, | v | čemer se razločuje od atletov, ki jedo in |
»Ali ne opaziš, | v | kakšnem duševnem stanju je človek, ki se |
In kako je | v | nasprotnem primeru?« |
umetnost očara dušo z zvoki flavte in mu | v | ušesa kakor skoz lijak vliva sladke, mehke |
ga preoblikuje - trdega in neuporabnega - | v | uporabnega; če pa z vlivanjem ne neha, temveč |
ljudje togotni in nagle jeze ter so vsem | v | nadlego.« |
muziko in gimnastiko, za pogum in duhovnost | v | njem, ne ločeno za dušo in telo, ali kvečjemu |
mimogrede, temveč za obe nagnjenji skupno, da | v | zmerni napetosti in sprostitvi harmonično |
gimnastiko najlepše združi z muziko in jo | v | zmerni obliki približa duši, tega lahko |
»Potemtakem, dragi Glavkon, nam bo | v | naši državi zmerom potreben za voditelja |
mladine, lov in pogone na živali, tekmovanja | v | telovadbi in jahanju? |
» | V | vseh življenskih dobah jih moramo opazovati, |
opazovati, ali se držijo tega načela ali pa, | v | zaslepljenosti ali prisiljenosti, izgubijo |
samo, če nas kdo okrade, zaslepi ali s silo | v | to primora?« |
mladih nog dalje jih moramo preskušati; | v | ta namen jim dajemo naloge, pri katerih |
preskušati in opazovati: kakor peljemo žrebeta | v | hrup in trušč in jih opazujemo, ali so boječa, |
opazujemo, ali so boječa, prav tako moramo te že | v | mladih letih postavljati v strah zbujajoče |
moramo te že v mladih letih postavljati | v | strah zbujajoče položaje in jih peljati |
zabave, da jih bolj preskusimo kakor zlato | v | ognju in ugotovimo: kdo od njih se ne da |
kdo od njih se ne da preslepiti in ostane | v | vseh položajih miren, dober varuh samega |
harmoničen, skratka, mož sebi in državi | v | največjo korist. |
in čuvarjev, načelno, ne da bi se spuščal | v | podrobnosti.« |
pripovedujejo pesniki, če jim lahko verjamemo; | v | našem času se take stvari ne dogajajo, še |
ga posvetili, so doživljali samo kot sen, | v | resnici pa so bili takrat v notranjščini |
samo kot sen, v resnici pa so bili takrat | v | notranjščini zemlje, kjer so bili vzrejeni |
poslala na svet in zdaj morajo za deželo, | v | kateri prebivajo, skrbeti kot za mater in |
Vsi | v | državi ste bratje, tako jim pripovedujemo |
državi ste bratje, tako jim pripovedujemo | v | pravljici. |
Ker ste si vsi | v | sorodu, rodite predvsem sebi podobne otroke; |
Če pa otrok iz teh dveh stanov nosi | v | sebi zlato ali srebro, potem ga je treba |
potem ga je treba spoštovati in ga uvrstiti | v | stan čuvarjev ali njihovih pomočnikov, ker |
bi vladarji in drugi državljani verovali | v | ta mit?« |
bodo tu, si naj poiščejo najlepše taborišče | v | državi, od koder bodo lahko ljudi v notranjščini |
taborišče v državi, od koder bodo lahko ljudi | v | notranjščini najbolje nadzirali, ali so |
zakonom, zunanjim sovražnikom pa se postavili | v | bran, kadar bi jih - kakor volkovi čredo |
» | V | čem je razlika?« |
izroditvijo pa so najbolje zavarovani, če so | v | resnici dobro vzgojeni?« |
» | V | tem imaš prav.« |
tako jim je treba reči, imajo kot božji dar | v | svojih dušah in zategadelj ne potrebujejo |
lastniki hiš, zemlje in denarja, bi se razvili | v | hišne posestnike in kmetovalce, namesto |
kmetovalce, namesto da bi bili vojaki, ter | v | trde gospodarje, namesto da bi bili zavezniki |
zalezovani, bi se prebijali skozi vse življenje | v | mnogo večjem strahu pred notranjim kakor |
ČETRTA KNJIGA 1. Tu je segel | v | besedo Adeimant: |
po njihovi krivdi, ko imajo vendar državo | v | svojih rokah; nimajo pa koristi od tega, |
sodi k domnevni sreči; tvoji čuvarji živijo | v | državi, lahko bi rekel, kot najemniki, in |
V | taki državi bomo - kakor upamo - najprej | |
našli pravičnost, kakor bomo po drugi strani | v | slabo urejeni državi naleteli na nepravičnost, |
V | nadaljnjem si bomo ogledali njeno nasprotje. | |
škrlatom, temveč s črno barvo; tu bi mu | v | obrambo upravičeno odgovorili: Čudak, nikar |
umeli osrečiti tudi kmete, ko bi jih oblekli | v | škrlatna oblačila, navesili nanje zlato |
pijačo, lončarski kolovrat pa potisnili | v | stran s tem, da bi ga uporabljali za delo |
vso državo, kakor je po drugi strani samo | v | njihovi moči, da jo dobro vodijo in osrečujejo. |
Mi hočemo imeti | v | njih može, ki bodo čim manj nevarni državi. |
premisliti: ali vidimo življenski cilj čuvarjev | v | njihovi čim večji osebni sreči, ali pa imamo |
opravlja ter sinove in druge vajence vzgaja | v | slabše obrtnike, kajne?« |
preprečiti, da se to skrivaj ne utihotapi | v | državo...« |
ki se mu ravno približa, ter to ponavlja | v | soncu in moreči vročini? |
nasploh še bolj razumejo in so izkušenejši | v | njej kakor v vojskovanju?« |
razumejo in so izkušenejši v njej kakor | v | vojskovanju?« |
dalje, zamisli si, da pošljejo odposlance | v | drugo državo z javno izjavo: ’Mi ne uporabljamo |
odločite in greste kot zavezniki z nami | v | vojno, vam pripade ves denar sovražnikov.‘ |
»če se bogastvo vseh drugih držav zbere | v | eni sami državi, postane to gotovo nevarno |
držav, ne ena država - tako, kakor to pravimo | v | igri. |
Najmanj dve od njih sta | v | boju druga z drugo : država revežev in država |
drugo : država revežev in država bogatih, in | v | vsaki od teh je spet mnogo držav; če proti |
»Še lažja pa je ta, ki smo jo omenili | v | prejšnjem pogovoru: čuvarji morajo slabotne |
posameznik, ko izpolnjuje samo svojo nalogo, | v | sebi enoten in edinstven; in tako ostane |
sebi enoten in edinstven; in tako ostane | v | sebi enotna in edinstvena tudi vsa država.« |
dobri poti, potem raste in se razvija kakor | v | krožnem toku. |
značaje;tisti, ki so deležni takšne vzgoje, postanejo | v | vseh pogledih še boljši od prejšnjih, zlasti |
Predvsem pa morajo paziti na to, da se jim | v | telesno in duhovno vzgojo ne prikrade nobena |
Novosti | v | glasbi se je treba varovati, sicer je ogrožen |
treba varovati, sicer je ogrožen celotni red | v | državi. |
Nikjer ne spreminjajo zakonov | v | glasbi, ne da bi hkrati omajali tudi najpomembnejše |
4. »Tu torej, nekje | v | bližini glasbe, si morajo čuvarji postaviti |
lahkoto in ne da bi kdo opazil, prikrade | v | glasbo.« |
»Da, to odstopanje od zakonov, ki vladajo | v | glasbi, se zdi vsem samo igra, in tako nihče |
»Škoda, ki nastaja, obstoji | v | tem, da se nezakonitost polagoma, korak |
za korakom, uveljavlja in prodira skrivaj | v | šege in življenske navade; od tod se širi |
zakone, če je njihovo delo in če so tudi sami | v | navzkrižju z zakoni.« |
zvestobo do zakonov, potem jih le‐ta spremlja | v | okoliščinah (v nasprotju z onimi drugimi) |
potem jih le‐ta spremlja v okoliščinah ( | v | nasprotju z onimi drugimi) in jih krepi |
z onimi drugimi) in jih krepi ter zbuja | v | novo življenje tudi v državi to, kar je |
jih krepi ter zbuja v novo življenje tudi | v | državi to, kar je bilo prej na tleh.« |
»Na primer pravila o molku mlajših | v | navzočnosti starejših, o vrstnem redu za |
Tega ni mogoče ne zajeti | v | besede ne izraziti v obliki zakonov, in |
ni mogoče ne zajeti v besede ne izraziti | v | obliki zakonov, in če bi bilo mogoče, ti |
lahko rečemo - popolna in trdna celota, | v | dobrem in slabem pomenu.« |
Kaj je z izterjevanjem carin na trgih in | v | pristaniščih? |
samo tedaj, če z božjo pomočjo ostanejo | v | veljavi zakoni, o katerih smo prej razpravljali.« |
» | V | resnici pa je njihovo življenje zelo prijetno. |
ne amuleti, če se ne odpovedo nezmernosti | v | pijači, jedeh in ljubezni ter ne nehajo |
» | V | tem ni razločka, zato se s takim ravnanjem |
Upajo, da bodo lahko odpravili nepoštenost | v | poslovanju in druge stvari, ki sem jih naštel, |
stvari, ki sem jih naštel, ne opazijo pa, da | v | resnici obglavljajo hidro.« |
takimi zakoni in ustavnimi predpisi niti | v | slabo niti v dobro vladani državi; v prvi |
in ustavnimi predpisi niti v slabo niti | v | dobro vladani državi; v prvi zato ne, ker |
niti v slabo niti v dobro vladani državi; | v | prvi zato ne, ker so v njej določbe odvečne |
dobro vladani državi; v prvi zato ne, ker so | v | njej določbe odvečne in brez koristi, v |
v njej določbe odvečne in brez koristi, | v | tej pa zato, ker jih z ene strani predpisuje |
bog, ki biva sredi sveta, na popku zemlje, | v | teh vprašanjih najboljši svetovalec ljudem.« |
Polemarha in druge, da skupaj poiščemo, kje sta | v | državi pravičnost in nepravičnost, v čem |
sta v državi pravičnost in nepravičnost, | v | čem se druga od druge razločujeta in katera |
»In če | v | nji odkrijemo nekaj teh lastnosti, potem |
»Namreč: država, kakor smo jo zasnovali, se zdi | v | resnici modra.« |
»In ta modrost obstaja | v | dobrem upravljanju. |
»Toda | v | državi so mnoga in različna območja znanja.« |
»Ali zaradi znanja, ki ga imajo tesarji | v | svoji stroki, lahko velja država za modro |
kvečjemu bi to lahko imenovali izkušenost | v | tesarstvu.« |
»Tudi zaradi strokovnega znanja | v | mizarstvu, če je potemtakem dobro seznanjena |
Potem bi veljala za izkušeno | v | poljedelstvu.« |
»In kaj misliš, ali bo | v | naši državi več kovačev ali več takih čuvarjev?« |
potemtakem modra vsa država, če je ustanovljena | v | skladu z naravo; in po naravi je ravno tisti |
štirih lastnosti in hkrati tudi njeno mesto | v | državi.« |
7. »Kaj je pogum in kje je njegovo mesto | v | državi, in zaradi katerega stanu, ki mu |
država pogumna zaradi enega stanu, ker ji je | v | njem na voljo moč, česar se je treba bati, |
moč, česar se je treba bati, kakor je to | v | vzgoji utrdil zakonodajalec. |
strah zbujajočem, kakor jo je izoblikovala | v | skladu z zakonom vzgoja. |
predstavo je treba, sem rekel, ohraniti | v | vseh življenskih okoliščinah in razpoloženjih, |
življenskih okoliščinah in razpoloženjih, torej | v | trpljenju in veselju, v sli in strahu, in |
razpoloženjih, torej v trpljenju in veselju, | v | sli in strahu, in nikoli je ne smemo zanemariti. |
izbrali smo primerne osebe in jih vzgojili | v | muziki in gimnastiki. |
še dve lastnosti, ki ju moramo raziskati | v | naši državi: preudarnost in cilj naše raziskave, |
strasti in gonov: preudarni je, tako pravijo, | v | nekem pogledu močnejši od samega sebe; tako |
»Vendar je očitno s tem izrazom mišljeno tole: | v | samem človeku sta, kar zadeva dušo, boljši |
se zdaj na našo novo državo pa boš tudi | v | njej odkril eno od obojega. |
»Tudi | v | tem imaš prav.« |
»Naletiš pa | v | naši državi tudi na to: čustva in razum |
»In isto velja nasploh za vsako državo, | v | kateri vladajoči in podložni enako odgovarjajo |
odgovarjajo na vprašanje, kdo naj vlada, | v | kateri so si potemtakem v tem pogledu složni |
kdo naj vlada, v kateri so si potemtakem | v | tem pogledu složni vladajoči in podložni. |
Preudarnost pa zajema vso državo in združuje | v | enoten akord vse člane, najšibkejše in najmočnejše |
soglasnost med slabšim in boljšim delom | v | tem, kdo naj vlada tako v državi kakor v |
boljšim delom v tem, kdo naj vlada tako | v | državi kakor v posamezniku.« |
v tem, kdo naj vlada tako v državi kakor | v | posamezniku.« |
tebi in pazim na tvoje besede, boš imel | v | meni mnogo boljšega sodelavca.« |
»Teren je | v | resnici težaven in zelo senčnat, mračen |
ljudje, ki včasih nekaj iščejo, kar imajo že | v | rokah. |
Nismo pogledali | v | bližino, temveč upirali poglede v daljavo. |
pogledali v bližino, temveč upirali poglede | v | daljavo. |
»To, kar smo | v | začetku postavili kot nujen temelj za državo, |
kakor se boš spominjal, naj vsak posameznik | v | državi opravlja samo eno nalogo, namreč |
sami smo večkrat rekli, da je pravičnost | v | tem, da vsakdo opravlja svojo nalogo in |
vsakdo opravlja svojo nalogo in se ne vmešava | v | vse mogoče stvari ali ne?« |
»In | v | resnici, dragi prijatelj, je po vsem videzu |
prijatelj, je po vsem videzu pravičnost | v | tem, da na neki določen način opravljamo |
potem ostanejo nespremenjene, dokler je sama | v | njih. |
predpisani predstavi o tem, česar se je treba | v | resnici bati in česar ne, ali je to spoznanje |
dolžnostih, ali pa je naposled to stanje | v | državi, da je vsakdo - otrok ali ženska, |
kot tak opravlja svoje delo in se ne meša | v | vse mogoče posle.« |
preudarnostjo in pogumom ta sila, po kateri vsakdo | v | državi opravlja svoje.« |
» | V | pravičnosti potemtakem vidiš tisto silo, |
strinjaš tudi s to mislijo: vladarji naj | v | državi opravljajo tudi pravosodne posle.« |
»Torej tudi iz tega sledi, da je pravičnost | v | tem, da ima vsakdo svoje in da vsakdo svoje |
»Pazi zdaj, ali se tudi | v | nadaljnjem strinjaš z mano. |
podobnim in zato zahteva, da ga sprejmejo | v | stan bojevnikov, in dalje, če se hoče bojevnik |
bojevnikov, in dalje, če se hoče bojevnik povzpeti | v | stan vladarjev ali čuvarjev, ne da bi to |
skušali končati raziskavo, ki smo jo začeli | v | upanju, da bomo laže spoznali pravičnost |
smo si jo zamislili kot najbolj popolno, | v | prepričanju, da mora vsaj v taki državi |
najbolj popolno, v prepričanju, da mora vsaj | v | taki državi vladati pravičnost. |
Če se tu srečamo z istim, potem je | v | redu; če pa pri posamezniku naletimo na |
odkrito pravičnost lahko potem trdno zasidramo | v | nas samih.« |
prisodimo isto lastnost, ali sta si potem | v | tej lastnosti druga drugi podobni ali nepodobni?« |
»Tako se pravičen mož glede pravičnosti | v | ničemer ne razločuje od pravične države, |
pravična zato, ker vsak od treh stanov, ki | v | njej žive, opravlja svojo nalogo. |
dragi prijatelj, da ima vsak posameznik | v | svoji duši vse te tri temeljne oblike in |
čisto preprosto vprašanje o duši: ali ima | v | sebi vse tri oblike ali ne?« |
vodi druga večja in daljša pot, ki najbrž | v | točnosti prekaša metodo, po kateri smo do |
Vsekakor moramo priznati, da so | v | vsakem izmed nas iste oblike in lastnosti |
izmed nas iste oblike in lastnosti kakor | v | državi? |
Kako neki bi sicer prišle | v | državo? |
Smešno bi bilo misliti, da poguma | v | države ne prinašajo posamezni državljani, |
znanstvena nagnjenja, katerih nastanek je iskati | v | naših krajih; spet drugim je pripisati čut |
»Isti predmet gotovo ne more sočasno | v | enakem položaju in razmerju opravljati ali |
Če na tak pojav naletimo | v | svoji duši, potem vemo, da tu ne gre za |
»Ali je potemtakem mogoče, da predmet | v | istem času in z istim svojim delom počiva |
se nikamor ne nagibljejo, in druge, ki se | v | krogu vrtijo. |
bi lahko kak predmet kadar koli hkrati, | v | istem položaju in razmerju, opravljal in |
in hotenje, privlačevanje in odbijanje, | v | medsebojnem navzkrižju, ne glede na to, |
»Da, te so si | v | navzkrižju druga z drugo.« |
nasprotno hotenju, poželenju in željam ter je | v | navzkrižju z njimi, pa zavračamo in odbijamo.« |
»Ali zahteva žeja | v | naši duši poleg tega, kar je bilo rečeno, |
ob nastopu določenih okoliščin spremeni | v | poželenje po bliže določenem objektu.« |
Poželenje vseh je vperjeno | v | to, kar je dobro, in če je žeja poželenje, |
»In ali ni očitno | v | enakem razmerju to, česar je manj, s tem, |
»In kako je s tem | v | znanosti? |
»Duša žejnega želi | v | trenutku žeje samo piti. |
smo namreč ugotovili, isti predmet ne more | v | istem času in istem razmerju opravljati |
»Vsekakor tako: | v | duši mora biti nekaj, kar ga sili k pitju, |
ki ga k temu naganja, pa ima svoj izvir | v | sli in bolezni. |
In prav gotovo nismo | v | zmoti, če del, s katerim duša misli, imenujemo |
zmerja, če ga hočejo poželenja nakljub razumu | v | nekaj prisiliti, in se temu jezno upira. |
»saj smo tudi | v | naši državi dodelili vladarjem pomočnike, |
»Ugotovili smo, da so | v | posamezni duši isti deli kakor v državi, |
smo, da so v posamezni duši isti deli kakor | v | državi, in sicer tudi po številu.« |
In tudi | v | vsem drugem je njuno razmerje do kreposti |
»Potem je, dragi Glavkon, posameznik tudi | v | istem smislu pravičen, kakor je pravična |
»Potemtakem si moramo vtisniti | v | spomin, da smo tudi vsi mi pravični in opravljamo |
Volja pa mora biti pokorna razumu in | v | prijateljstvu z njim.« |
»Če sta ta dela vzgojena in se | v | resnici naučita in si pridobita svoje znanje, |
tedaj, če si ta del njegove duše, volja, | v | veselju in žalosti ohrani neomajno vero |
veselju in žalosti ohrani neomajno vero | v | to, česar se je treba bati in česar se ni |
»In modrega ga dela tisti mali del, ki | v | njem vlada in mu zapoveduje, ker ve, kaj |
vladajoči del sklada z deloma, ki jima vlada, | v | tem, da pripada oblast razumu, in se mu |
ni pravičnost pri človeku drugačna kakor | v | državi?« |
človek prilasti zlato in srebro, ki ju dobi | v | varstvo, in to stori celo prej kakor drugi |
»Tak človek tudi ni | v | nobenem pogledu nezvest ter ne krši priseg |
»In ni vzrok za vse to | v | tem, da v njegovi duši vsak del opravi svojo |
»In ni vzrok za vse to v tem, da | v | njegovi duši vsak del opravi svojo nalogo |
»Da, samo | v | tem je vzrok.« |
»Iščeš morda pravičnost še drugod kakor | v | tej sili, ki nam ustvarja takšne može in |
17. »Tako se je | v | celoti izpolnilo naše domnevno pričakovanje, |
»Da, | v | celoti.« |
» | V | tem je iskati vzrok za koristnost naših |
V | tem, dragi Glavkon, se kaže pravičnost.« | |
» | V | resnici, takšna je pravičnost, samo da se |
med njo in sabo prijateljstvo ter uglaša | v | harmoničnem razmerju drugega z drugim njene |
» | V | tem imaš popolnoma prav, Sokrat.« |
pravično državo ter samo pravičnost, ki | v | njima živi, se najbrž ne motimo.« |
deli, mnogostranska zaposlenost in mešanje | v | tuje posle. |
»Ker le‐ti prav tako bivata | v | duši, kakor je zdravo in bolno vezano na |
»Ustvarjati zdravje se pravi: vzpostavljati | v | telesu naravno razmerje med vladajočim in |
se delom; povzročanje bolezni pa obstoji | v | vzpostavljanju nenaravnega razmerja med |
Toda ker smo | v | raziskavi prišli že tako daleč, ne smemo |
od njih se ne dotika pomembnejših zakonov | v | državi, če so bili deležni opisane vzgoje |
dolžnost in poskušaš preiti pomembno poglavje | v | naši razpravi. |
ustreznem mestu spregovoriš o okoliščinah, | v | katerih naj se spočnejo otroci in vzgajajo |
jih zato prešel, da bi se izognil težavam | v | zvezi z njimi.« |
naj bo po tvojem mnenju vzgoja malih otrok | v | času njihovega rojstva do začetka šolskega |
njihovega rojstva do začetka šolskega pouka, | v | času torej, ki velja za najnapornejšega. |
Če pa je človek | v | dvomih in negotovosti, kakor sem jaz sedaj, |
- to bi bilo otročje -, pač pa zato, ker | v | zmoti ne bi ostal sam, temveč bi potegnil |
tudi prijatelje; in povrhu gre za stvari, | v | katerih se človek ne bi smel motiti. |
»Če nas tvoje besede popeljejo | v | zmoto, te ne bomo preganjali, temveč te |
nazadnje tudi dobro, da pretresemo zdaj | v | celoti dejavnost žena, kakor smo prej iz |
vzgojo, kakor smo jih opisali, ne smejo tudi | v | svojem razmerju do žen in otrok priti v |
v svojem razmerju do žen in otrok priti | v | navzkrižje z nalogami, ki smo jim jih že |
navzkrižje z nalogami, ki smo jim jih že | v | začetku postavili, ko smo jih poskušali |
»Potem se morajo | v | obojem izobraziti tudi žene, seznaniti pa |
se bo marsikaj zdelo malce smešno, ker je | v | nasprotju z našimi navadami.« |
bi se morale gole žene skupaj z moškimi | v | palestri vaditi v rokoborbi, in to ne samo |
žene skupaj z moškimi v palestri vaditi | v | rokoborbi, in to ne samo mlade ženske, temveč |
zgrbljenimi in vse prej kot lepimi starci, ki se | v | telovadnicah ukvarjajo z rokoborbo.« |
V | naših današnjih okoliščinah bi bilo to prav | |
notranjščino telovadnice ali ob novosti | v | muzičnem pouku in še posebej v nošnji orožja |
ob novosti v muzičnem pouku in še posebej | v | nošnji orožja in jezdenju.« |
pri Lakedomcih začeli moški goli vaditi | v | rokoborbi, bi bili to lahko takratni dovtipneži |
poskusu, da bi budil smeh, smešnosti ne vidi | v | nespametnem in slabem, temveč v nečem drugem, |
ne vidi v nespametnem in slabem, temveč | v | nečem drugem, in nazadnje kdor v prizadevanju |
temveč v nečem drugem, in nazadnje kdor | v | prizadevanju za lepim ne zasleduje dobrega, |
resen človek), ali si lahko ženska, prvič, | v | skladu s svojo naravo deli vse naloge z |
»Dobro, potem pa spregovorimo | v | imenu nasprotnikov: ’Sokrat in Glavkon, |
ustanavljanju svoje države sta se namreč razumela | v | tem, da v njej lahko opravlja posameznik |
države sta se namreč razumela v tem, da | v | njej lahko opravlja posameznik samo eno, |
’ | V | tem sva se, mislim, sporazumela. |
’Potem pa sta zdaj | v | zmoti in si nasprotujeta, ko trdita, moški |
Toda s tem je spet tako : ali padeš | v | majhen ribnik ali v sredo globokega morja |
spet tako : ali padeš v majhen ribnik ali | v | sredo globokega morja - plavati moraš tu |
»Kakšna čudovita moč tiči | v | umetnosti ugovarjanja, dragi Glavkon!« |
prepirajo, temveč znanstveno razpravljajo, | v | resnici pa mlatijo prazno slamo, ker ne |
slamo, ker ne znajo neke trditve razstaviti | v | njene temeljne pojme in potem le‐teh pretehtati, |
Vprašanje pa je, ali to zadeva tudi nas | v | tem konkretnem primeru.« |
Očitno smo tudi mi zašli | v | protislovje, ne da bi hoteli.« |
» | V | takih okoliščinah bi se tudi lahko vprašali, |
Če pa se pokaže, da obstaja različnost | v | tem, da žena rodi, a mož oplaja, potem s |
niti tistega, kar se je naučil, pa če vloži | v | to še toliko vaje in truda? |
»Ali poznaš katero koli človeško dejavnost, | v | kateri ne bi imeli moški v vsakem pogledu |
človeško dejavnost, v kateri ne bi imeli moški | v | vsakem pogledu prednosti pred ženskami? |
pripravljanju peciva in jedi, o spretnostih, | v | katerih ženske vendarle nekaj pomenijo, |
Saj bi bilo smešno, ko bi ženski spol | v | teh stvareh zaostajal za moškim.« |
Skoraj | v | vseh zaposlitvah moški spol prevladuje nad |
nad ženskim, čeprav je mnogo žensk, ki so | v | marsičem boljše od moških. |
Vendar je ženska | v | vsem šibkejša od moškega.« |
»Tako se | v | krogu vračamo k naši prejšnji trditvi in |
k naši prejšnji trditvi in smo si edini | v | tem, da ni protinaravno, če so žene čuvarjev |
pobožna želja, saj je bil zakon predlagan | v | soglasju z naravo. |
čuvarji zaradi opisane vzgoje postanejo | v | naši državi boljši ljudje kakor čevljarji, |
državi boljši ljudje kakor čevljarji, izučeni | v | svoji čevljarski obrti?« |
Sodelovati morajo | v | vojni in opravljati vse dolžnosti čuvarjev |
vojni in opravljati vse dolžnosti čuvarjev | v | državi. |
vsem možem čuvarjem, nobena ne sme živeti | v | skupnosti s samo enim moškim. |
Če bi ti privolil | v | koristnost te zahteve, potem bi mi bilo |
Samo | v | enem mi ustrezi. |
čemer bodo sledili našim zakonom ali ravnali | v | njihovem duhu v tistih stvareh, ki smo jim |
našim zakonom ali ravnali v njihovem duhu | v | tistih stvareh, ki smo jim jih prepustili |
tistih stvareh, ki smo jim jih prepustili | v | odločanje.« |
stalno skupaj; skupno se udeležujejo vaj | v | rokoborbi, skupno se izobražujejo tudi v |
v rokoborbi, skupno se izobražujejo tudi | v | vsem drugem, in tako jih prirojeni gon popelje |
drugem, in tako jih prirojeni gon popelje tudi | v | spolno skupnost. |
»Matematično sicer ni nujen, nujen pa je | v | erotičnem pogledu. |
Neurejeno spolno občevanje je | v | državi srečnih prav tako malo dovoljeno |
» | V | kakšnem pogledu?« |
ali od najstarejših ali od tistih, ki so | v | najboljših ’letih‘?« |
so potrebna tudi zdravila, potem prihaja | v | poštev samo izkušenejši zdravnik.« |
morajo priti najboljši možje čim pogosteje | v | stik z najboljšimi ženami, in narobe, najslabši |
9. »In mladim možem, ki se odlikujejo | v | miru in vojni, je treba dati poleg častnih |
staršev predajo pestunjam, ki stanujejo | v | posebnem zavodu nekje v državi. |
pestunjam, ki stanujejo v posebnem zavodu nekje | v | državi. |
pohabljene otroke vrlih staršev pa skrijejo | v | nepristopnem in neznanem kraju, kakor se |
tudi za prehrano otrok, pošiljajo matere | v | zavod, dokler imajo mleko, pri čemer skrbno |
Rekli smo, naj imajo otroke ljudje, ki so | v | najboljših letih.« |
je vsekakor pri obeh najboljši čas, tako | v | duhovnem kot telesnem pogledu.« |
vrednih še boljši in vrednejši, temveč se rodi | v | temi kot sad grde naslade.« |
mož, še sposoben oploditve, spozabi z ženo | v | zakoniti starosti, ne da bi ju zvezal vladar. |
zveze, velja za pankrta, za nezakonskega, | v | nasprotju z veljavnimi navadami rojenega |
Tisti, ki se rodijo | v | času, ko njihovi očetje in matere dobijo |
Da pa je | v | skladu z drugimi ustavnimi določili in pomeni |
je to, o čemer smo do zdaj razpravljali, | v | skladu s tem, kar imamo za največje dobro, |
skladu s tem, kar imamo za največje dobro, in | v | navzkrižju z največjim zlom.« |
slabšega, kakor je to, kar jo ruši in cepi | v | posamične dele? |
je to, kar jo tesno povezuje in združuje | v | enoto?« |
»Neenotnost | v | tem pa ločuje? |
Mislim: če so zaradi istih stvari | v | državi in med državljani nekateri zelo potrti, |
»Potemtakem je najbolje upravljana tista država, | v | kateri največ državljanov za iste stvari |
»Ali so kakor | v | naši tudi v drugih državah vladarji in ljudstvo?« |
»Ali so kakor v naši tudi | v | drugih državah vladarji in ljudstvo?« |
»In kako imenuje ljudstvo ne glede na to | v | drugih državah vladarje?« |
» | V | večini držav jih imenuje despote; V demokratičnih |
»V večini držav jih imenuje despote; | V | demokratičnih pa jim pravi kar vladarji.« |
»In | v | naši državi: kako imenuje ljudstvo svoje |
»Ali mi lahko navedeš med vladarji | v | drugih državah koga, ki enega svojih sovladarjev |
Smešno bi bilo, ko bi imeli samo | v | ustih imena sorodnikov, ne bi pa se po tem |
»In | v | tem občutku in v teh besedah, smo rekli, |
»In v tem občutku in | v | teh besedah, smo rekli, se izraža skupnost |
tega občutja tudi njihova največja skupnost | v | veselju in bolečini.« |
12. » | V | tej skupnosti smo spoznali največje dobro |
»In pri tem nismo | v | nasprotju s tem, kar je bilo prej rečeno. |
imenuje ’svojo ‘ in ne iste, da ne kopičijo | v | hiši vseh mogočih nagrabljenih stvari, da |
»In tudi | v | tem so naši predpisi dobri: če se nekdo |
na njem poteši svojo jezo in se ne spušča | v | večje prepire.« |
»Nadzorstvo in kaznovanje mladih pa je | v | rokah starejših.« |
zakonskih določil potemtakem ljudje živijo | v | miru drug z drugim.« |
» | V | popolnem miru.« |
siromakov bogatim, skrbi in težave, ki nastanejo | v | zvezi z vzgojo otrok in s stroški za vzdrževanje |
»Se spominjaš, da nam je | v | prejšnjem pogovoru nekdo očital, da čuvarjem |
prejšnje besede: čuvar naj ne išče svoje sreče | v | tem, da neha biti čuvar. |
Žene naj | v | miru in vojni stražijo in hodijo na lov |
ravnajo, potem je njihovo ravnanje pravilno in | v | ničemer ne grešijo zoper žensko naravo. |
»Prehitel si me | v | tem - ravnokar sem ti namreč hotel seči |
tem - ravnokar sem ti namreč hotel seči | v | besedo.« |
Otroci naj pri vsem, kar se | v | vojni dogaja, pomagajo in očetom in materam |
velika nevarnost, da ob porazu, do katerega | v | vojni lahko pride, niso zapisani smrti samo |
» | V | tem imaš prav,« |
pri tem, da otrokom omogočimo sodelovanje | v | vojni. |
Potem je vse | v | redu, kajne?« |
jim moramo že kot otrokom dati krila, da | v | stiski lahko odletijo.« |
»Zato jih moramo že | v | zgodnji mladosti posajati na konje in jih |
opazujejo svoje prihodnje poklicno delo in se | v | nevarnosti skupaj z nadzorniki, ki jim sledijo, |
» | V | tem imaš prav.« |
»Toda kako naj se ravnajo naši bojevniki | v | vojni?« sem vprašal. |
pripoveduje, da je dobil Ajant, ki se je odlikoval | v | boju, za nagrado imeniten kos volovjega |
» | V | tem bomo torej sledili Homerju,« |
»Njihove grobove bomo | v | prihodnje negovali in častili kot grobove |
ali iz kakšnih drugih vzrokov, pa so se | v | življenju posebno odlikovali.« |
znamenje malenkostne, ženske miselnosti iskati | v | mrliču sovražnika, ko je vendar pravi sovražnik |
Takšni ljudje se | v | ničemer ne razločujejo od psov, ki se jezijo |
» | V | ničemer.« |
orožja ne bomo kot zaobljubnega daru nosili | v | svetišča, zlasti še ne, če je to grško orožje |
Trdim, da so si grška plemena drugo z drugim | v | sorodu, da so istega rodu. |
Z barbarskimi ljudstvi pa si niso | v | sorodu in tudi niso istega rodu.« |
Recimo, da pride do notranje razprtije | v | državi. |
Kako zmeren pa je, | v | nasprotju s tem, zmagovalec, ki premagancem |
O tem, da bi bilo | v | njej, če bi obstajala, vse dobro, sem prepričan; |
česar ti nisi rekel, namreč da bi se tudi | v | vojni dobro obnesla, ker bojevniki ne bi |
vojnega pohoda udeleževale ženske, razporejene | v | bojno vrsto ali v ozadje, pač zato, da bi |
udeleževale ženske, razporejene v bojno vrsto ali | v | ozadje, pač zato, da bi vlile sovražniku |
sovražniku strah in po potrebi same posegle | v | boj, bi prispevalo k njeni nepremagljivosti. |
neobravnavane prednosti, ki bi jih država imela | v | miru. |
pravičnosti, zahtevali, da se pravičen človek | v | ničemer ne razločuje od nje, temveč v vsem |
človek v ničemer ne razločuje od nje, temveč | v | vsem ustreza njenemu bistvu? |
tem, da se ji čimbolj približa in ima z njo | v | primeri z drugimi stvarmi kar največ skupnega?« |
» | V | tem imaš prav.« |
ne more pa dokazati, da tak človek tudi | v | resnici obstaja?« |
naj tebi na ljubo vendar pokažem, kako in | v | katerem smislu jo je moč najhitreje uresničiti, |
nekaj natanko tako izvesti, kakor je bilo | v | besedi prikazano? |
Ali ni že | v | sami naravi stvari, da je vsaka izvedba |
dokaza, da se dado vsa dognanja naše razprave | v | celoti uresničiti; pač pa imejmo, če najdemo |
poskusimo najprej pogledati in pokazati, kaj je | v | današnjih državah slabo, da ne ustrezajo |
»Če | v | državah filozofi ne postanejo kralji in |
in ne za ves človeški rod, in tudi naša | v | mislih zasnovana država ne bo mogla biti |
»A me nisi ti spravil | v | ta položaj?« |
»Kakor kaže, mi boš moral stvar poklicati | v | spomin,« |
»kdo drug bi lahko to rekel, toda ti, ki si | v | ljubezni tako doma, ne bi smel pozabiti, |
tako doma, ne bi smel pozabiti, da dečki | v | cvetu let dražijo in vznemirjajo vanje zaljubljene |
»Kdor se torej z odporom uči, zlasti | v | mladosti, ko še ne zna razločevati, kaj |
Ne zamudijo nobene prireditve ne | v | mestu ne na vaseh. |
in druge, ki izživljajo svojo ukaželjnost | v | podobnih stvareh ali v nepomembnih umetnostih, |
svojo ukaželjnost v podobnih stvareh ali | v | nepomembnih umetnostih, imenujemo filozofe?« |
vse pojme: vsak zase je enota; toda ker se | v | zvezi z dejanji, stvarmi in drugimi pojavljajo |
» | V | tem smislu razločujem med ljudmi, ki si |
»Ali tisti, ki veruje | v | lepe stvari, v lepoto samo pa ne, in ki |
»Ali tisti, ki veruje v lepe stvari, | v | lepoto samo pa ne, in ki ne more slediti, |
skuša pokazati pot k njenemu spoznanju, živi | v | sanjskem ali resničnem svetu? |
pomisli tole: sanje nam veljajo za stanje, | v | katerem nimamo - speči ali budni - podob |
buden ali sanja tisti človek, ki veruje | v | lepoto samo po sebi in jo lahko kakor tudi |
Ali ga lahko potolažimo in | v | miru prepričamo, ne da bi sam opazil, da |
»Potemtakem domnevanje ne sodi | v | isto območje kakor znanje, temveč, glede |
glede na svojo duhovno sposobnost, vsako | v | svoje.« |
uvrstimo domnevanje med sposobnosti ali raje | v | kakšno drugo skupino?« |
V | tem sva si soglasna.« | |
»Vsako od njiju ima | v | skladu s svojo naravo drug namen in drugo |
zunaj teh skrajnosti ter presega spoznanje | v | jasnosti in nespoznanje v nejasnosti?« |
presega spoznanje v jasnosti in nespoznanje | v | nejasnosti?« |
skrajnostima na eni strani ter temu, kar je | v | sredi, na drugi strani določimo ustrezne |
» | V | skladu s temi ugotovitvami naj odgovori |
odgovori tisti naš poštenjak, ki ne veruje | v | lepoto samo na sebi in ne v nespremenljivo |
ki ne veruje v lepoto samo na sebi in ne | v | nespremenljivo idejo lepega, temveč le v |
v nespremenljivo idejo lepega, temveč le | v | posamične lepe stvari; tisti radoglednež, |
»Nujno so lepe stvari | v | nekem smislu tudi grde; in isto velja tudi |
mnogih stvari lastnost, ki ji jo pripisujemo, | v | večji meri kakor tej nasprotno lastnost?« |
»In pred tem smo se sporazumeli | v | tem, da mora biti to, kar je med tem, kar |
spoznanja, sposobnost pa, ki je tudi tu | v | sredini, zajema predmete, ki se v sredini |
tudi tu v sredini, zajema predmete, ki se | v | sredini nestalno, sem in tja, premikajo.« |
»Tistega torej, ki ljubi to, kar | v | resnici obstaja, moramo imenovati filozofa |
» | V | kratki razpravi to ne bi bilo mogoče.« |
nespremenljivo, vtem ko drugi, ki se izgubljajo | v | mnoštvu in raznoličnosti stvari, niso filozofi |
morajo biti tisti, ki so sposobni čuvati | v | državi zakone in navade in jih je zato treba |
spoznanja, tega kar resnično obstaja; ki nimajo | v | duši nobene idealne podobe in ne vidijo |
duši nobene idealne podobe in ne vidijo | v | njej kakor slikarji prapodobe resnice; ki |
poznajo pravo bistvo vsake stvari, ne da bi | v | izkušnjah kaj zaostajali za prvimi in ne |
zaostajali za prvimi in ne da bi jih ti prekašali | v | kakšnih drugih vrlinah?« |
»Bilo bi nesmiselno izbrati prve, ako ti | v | ničemer ne zaostajajo za njimi, marveč jih |
ne zaostajajo za njimi, marveč jih celo | v | eni, in sicer najpomembnejši stvari prekašajo.« |
primerno, da pretresemo, kako le‐ti združujejo | v | eni osebi oboje sposobnosti (tako teoretične |
Če se zedinimo | v | tej točki, potem se bomo, tako mislim, sporazumeli |
potem se bomo, tako mislim, sporazumeli | v | tem, da imajo oboje sposobnosti in da so |
» | V | tem smo enih misli.« |
»Enih misli smo tudi | v | tem, da želijo spoznati to, kar je, v celoti, |
tudi v tem, da želijo spoznati to, kar je, | v | celoti, pri čemer prostovoljno ne puščajo |
nujno je, da vsakdo, ki je po naravi nečemu | v | ljubezni vdan, ljubi vse, kar pripada predmetu |
Podobna so reki, ki jo speljejo | v | drugo strugo.« |
telesne užitke puščajo vnemar; to prihaja | v | poštev seveda pri resničnem in ne samo navideznem |
Malenkostnost je | v | največjem nasprotju z dušo, ki teži po božji |
mu lastni velikopoteznost in razgledanost | v | vseh časih in v vsem, kar je, se mora zdeti |
velikopoteznost in razgledanost v vseh časih in | v | vsem, kar je, se mora zdeti človeško življenje |
Za nas marveč prihajajo | v | poštev samo duše z dobrim spominom.« |
»In samo takim vzorno vzgojenim ljudem | v | primerni starosti bi ti zaupal vodstvo države, |
3. Tu pa je posegel | v | besedo Adeimant: |
razpravljanja dogaja takole: Ker niso izurjeni | v | spraševanju in odgovarjanju, mislijo, da |
V | resnici pa - tako mislijo - so imeli s svojo | |
imeti pomislekov glede posamičnih trditev | v | razpravi, pač pa je moč ugovarjati v temle |
trditev v razpravi, pač pa je moč ugovarjati | v | temle : dejanja dokazujejo, da so ljudje, |
ljudje, ki se ukvarjajo s filozofijo ne le | v | mladosti, ko se splošno izobražujejo, temveč |
splošno izobražujejo, temveč tudi pozneje, | v | veliki večini prav čudni - da ne rečem - |
tvojem mnenju s to trditvijo o filozofih | v | zmoti?« |
tako dolgo zapustilo držav, dokler ne bodo | v | njih zavladali filozofi, na eni strani in |
»Kakor da sicer nisi vajen govoriti | v | primerah!« |
4. »Le norčuj se zdaj, ko si me zapletel | v | to težavno razpravljanje. |
Ravno najboljši možje so do države | v | tako težavnem razmerju, kakor podobnega |
braniti, moramo mnogotere posameznosti združiti | v | eno - podobno, kakor to delajo slikarji, |
Zato nenehoma silijo | v | lastnika ladje, naj jim zaupa krmilo. |
ne oni, pobijejo ti druge in jih pomečejo | v | morje, vrlega lastnika pa obvladajo s kakim |
obvladovanju lastnika ladje ter jim je sicer | v | pomoč, hvalijo kot dobrega pomorščaka in |
ozvezdji, vetrovi in sploh z vsem, kar pač sodi | v | njegovo stroko, ker tako lahko uspešno vodi |
ladji, potreben prav tako čas za izučitev | v | krmarjenju. - |
»Če se potemtakem kdo čudi, da filozofi | v | državi ne uživajo časti, mu najprej povej |
da so ravno najsposobnejši med filozofi | v | očeh ljudstva neuporabni. |
ne moreš zmotiti, če današnje oblastnike | v | državi primerjaš z mornarji, kakor smo jih |
veljajo ti sposobni filozofi za neuporabne | v | državi, smo s tem pojasnili.« |
»Ali naj | v | nadaljnjem tudi pojasnimo, zakaj ni večina |
tu govorimo in poslušamo, tiste razprave, | v | kateri smo obrazložili lastnosti, ki jih |
»Ali ni že to | v | hudem navzkrižju z mnenjem, ki ga imajo |
»Ali ne rečemo lahko | v | prid pravega ljubitelja znanja, da je njegovo |
ljubitelja znanja, da je njegovo bistvo | v | tem, da se bori za to, kar res obstaja, |
Neutrudno gre svojo pot in | v | prizadevanjih ne popusti prej, dokler ne |
Z njegovo pomočjo najde vstop | v | resnični svet, se združi z njim in iz te |
»To je najprimernejše, kar lahko rečemo | v | njegov prid.« |
In tu si mi segel | v | besedo in rekel, da tem ugotovitvam mora |
V | nadaljnjem moramo pretresti še druge ljudi, | |
posnemajo lastnosti filozofov in se vrivajo | v | njihov poklic, čeprav ni primeren zanje |
bogastvo, telesna moč, sorodstvo, ki je vplivno | v | državi, in drugo kar sodi sem. |
Tako si zdaj | v | širokih potezah seznanjen z mojim mnenjem.« |
rastlinskega izvira toliko bolj zaostajata | v | razvoju, kolikor močnejši sta, če nimata |
Slabo je | v | večjem nasprotju z dobrim kakor s tistim, |
nikoli ne ustvarijo ničesar velikega, ne | v | dobrem ne v slabem.« |
ustvarijo ničesar velikega, ne v dobrem ne | v | slabem.« |
kreposti; če pa ni zasajen in ne poganja korenin | v | primernih tleh, potem se izrodi v nasprotje, |
korenin v primernih tleh, potem se izrodi | v | nasprotje, če ji kdo izmed bogov ne pride |
zbrano na ljudskih zborih, sodnih razpravah, | v | gledališču in na drugih sestankih. |
Tu so seveda izvzete božanske narave, pač | v | skladu z znanim pregovorom. |
Ni dvoma namreč: kar je | v | današnji državi zdravega in dobrega, za |
»Potem pa mi daj še prav | v | tem.« |
» | V | čem?« |
» | V | temle : vsi ti zasebniki, ki vzgajajo za |
sme prijeti, kdaj je krotka in kdaj divja, | v | kakšnih okoliščinah daje glasove od sebe |
tako, kakor ko bi to kdo, ki se z vsem tem | v | stiku z živaljo v teku časa seznani, imenoval |
kdo, ki se z vsem tem v stiku z živaljo | v | teku časa seznani, imenoval modrost, iz |
razločuje od njega tisti mož, ki vidi modrost | v | tem, da se seznani z razpoloženji in nagnjenji |
svojo razsodnico in gospodarico, zapada | v | tako imenovano diomedsko nujnost, neogibnost, |
imenovano diomedsko nujnost, neogibnost, da se | v | vsem prilagodi volji množice. |
Da bi bila ta volja | v | soglasju z dobrim in lepim, gotovo ne more |
doumela in priznala lepoto samo po sebi | v | nasprotju s posamičnimi lepimi stvarmi ter |
posamičnimi lepimi stvarmi ter bistvo kake stvari | v | nasprotju z mnogoterimi posamičnostmi.« |
posamezniki (sofisti), ki se družijo z množico | v | želji, da ji ugajajo?« |
»Kako naj potemtakem | v | teh okoliščinah ostane filozof zvest samemu |
»Torej se tak človek že med otroki | v | vsem odlikuje, posebno če ima njegovo telo |
»Kaj zdaj po tvojem mnenju | v | teh okoliščinah tak človek stori, posebno |
okoliščinah tak človek stori, posebno še | v | veliki državi in če je povrhu bogat in odličnega |
Se ne zdi | v | svoji nečimrni puhlosti in brezdušni oholosti |
bi potem storili tisti ljudje, ki bi bili | v | strahu, da zgubijo njegovo prijateljstvo |
veseljem zapustijo svojo obrt in se zatečejo | v | filozofijo, tako kakor iščejo kaznjenci, |
kaznjenci, pobegli iz jetnišnice, zatočišče | v | templju. |
In to so zvečine taki, ki si | v | svojem ožjem poklicu največ domišljajo. |
nezadostne in četudi jih je obrtniško delo | v | njihovi stroki telesno iznakazilo in duševno |
»Ali misliš, da se ti ljudje | v | čemer koli razločujejo po svoji zunanjščini |
iz zapora, zdaj pa se sveže okopan obleče | v | novo oblačilo, se nališpa kot ženin in se |
plemenite, dobro vzgojene narave, ki morajo iti | v | izgnanstvo in kljub temu ostanejo zvesti |
zapeljivcev, deloma pa veliki duhovi, ki se rodijo | v | majhni državi, pa se čutijo zvišeni nad |
Včasih se zatečejo | v | filozofijo tudi ljudje drugih poklicev, |
to preudarno premisli, se skromno umakne | v | ozadje in se omeji na svoje poklicno delo. |
zakone, in je zadovoljen, da sam ni zapadel ne | v | krivičnost ne v brezbožnost, da mu življenje |
zadovoljen, da sam ni zapadel ne v krivičnost ne | v | brezbožnost, da mu življenje poteka v poštenosti |
ne v brezbožnost, da mu življenje poteka | v | poštenosti in da se bo od njega poslovil, |
da se bo od njega poslovil, ko pride čas, | v | dobrem upanju, miru in veselju.« |
Ko bi živel | v | taki državi, bi tudi sam več dosegel in |
Kakor izgubi seme, posejano | v | tujo zemljo, svojo naravo in se neogibno |
pokaže, da so ta narava in njene lastnosti | v | resnici božanske, lastnosti drugih pa človeške. |
mnogo, če poslušajo filozofska predavanja, | v | prepričanju, da je filozofija lahko samo |
V | starosti pa ugasne njihovo zanimanje za | |
»Mladi ljudje morajo biti | v | deških in mladeniških letih deležni vzgoje |
Ko pridejo | v | leta, v katerih začne duša dozorevati, je |
Ko pridejo v leta, | v | katerih začne duša dozorevati, je treba |
po smrti pa lahko pričakujejo enako usodo | v | inostranstvu.« |
»O skoraj nobenem | v | primeru s celotnim časom. |
Nikoli namreč niso videli teh | v | besedah navedenih stvari tudi v dejanjih |
videli teh v besedah navedenih stvari tudi | v | dejanjih izvedenih, temveč so samo slišali |
Moža pa, ki bi se, kolikor mogoče | v | besedi in dejanju približal popolnosti in |
dejanju približal popolnosti in bi vladal | v | prav tako popolni državi, niso še nikoli |
videz in prerekanje tako pred sodiščem kakor | v | zasebnem življenju.« |
zato, ker smo bili na to pripravljeni, smo | v | strahu, vendar iz ljubezni do resnice že |
»Če se je torej | v | davni preteklosti pokazala potreba obstaja |
preteklosti pokazala potreba obstaja zdaj | v | kakšni barbarski državi, ki je zunaj našega |
zunaj našega območja, ali če se bo kdaj | v | prihodnosti občutila potreba, da prevzamejo |
sposobni filozofi, potem je to trenutek, | v | katerem se je naša država uresničila, se |
je trenutek, ko muza filozofije zavlada | v | državi. |
resnične filozofe, zbujajo sovraštvo do njih in | v | govorih obravnavajo vse s svojih osebnih |
To je seveda vse prej kakor | v | čast filozofiji.« |
»Tisti namreč, ki ima svoj pogled vperjen | v | to, kar resnično obstaja, ne utegne gledati, |
utegne se z njimi prepirati in tudi ne gojiti | v | srcu zavisti in sovraštva, temveč gleda |
»Če je filozof | v | ljubezni in spoštovanju vdan temu, kar je |
ljudi in jim vceplja svoja spoznanja, tako | v | javnem kakor v zasebnem življenju, potem |
vceplja svoja spoznanja, tako v javnem kakor | v | zasebnem življenju, potem prav gotovo ne |
potem prav gotovo ne more biti slab učitelj | v | preudarnosti, pravičnosti in državljanski |
potem pa na le‐te, kakor so se izoblikovale | v | človeku. |
tem tistega, za kar je rekel Homer, da je | v | ljudeh podobno ali enako bogovom.« |
trditve: dokler filozofi ne vzamejo države | v | svoje roke, ne bo konca zla ne za države |
tudi ne bo uresničena ustava, ki smo si jo | v | mislih zasnovali?« |
»Recimo raje, da so že popolnoma pomirjeni in | v | glavnem prepričani |
Dvomimo pa, da se | v | vsem času ne bi mogel prav noben ohraniti.« |
preostane še vprašanje, česa naj se učijo in | v | čem naj se vadijo ti rešitelji države in |
čem naj se vadijo ti rešitelji države in | v | kateri starostni dobi naj se začno ukvarjati |
se ne smejo izneveriti svojim načelom ne | v | trpljenju ne v nevarnostih ne ob drugih |
izneveriti svojim načelom ne v trpljenju ne | v | nevarnostih ne ob drugih priložnostih in |
kdor pa se pri tem pokaže čistega kakor | v | ognju prekaljeno zlato, tega je treba postaviti |
tega je treba postaviti za vladarja in mu | v | življenju in po smrti izkazovati časti in |
to prikazali tam, kjer smo potem zavili | v | stran in se izognili globji obravnavi v |
v stran in se izognili globji obravnavi | v | strahu pred vprašanjem, ki je zdaj pred |
jih morajo imeti, so redkokdaj združene | v | enem človeku; po navadi se javljajo posamično.« |
lastnosti, ni pri volji, kakor veš, da bi živel | v | miru, redu in varnosti, temveč se rad prepušča |
pa, na katerih zanesljivosti raje gradimo, | v | vojni sicer ne poznajo strahu, toda tudi |
»Zato jih je treba preizkusiti | v | prej omenjenih naporih, strahovih in nasladah; |
vaditi in preizkusiti jih je treba tudi | v | mnogih znanostih, pri čemer moramo paziti, |
ob njih odpove, kakor odpovedo tekmovalci | v | rokoborbi.« |
»Gotovo se spominjaš, da smo dušo razdelili | v | tri dele in iz njih povzeli bistvo pravičnosti, |
ustvariti samo senčne podobe, temveč moramo | v | tem doseči največjo jasnost in natankost. |
»Tako je | v | tem vprašanju mnogo spornega. |
z videzom, temveč vsakdo hoče dobro tudi | v | resnici imeti in se za videz sploh ne meni.« |
Ali potemtakem smejo ostati | v | negotovosti o tako pomembnih in velikih |
in velikih stvareh tudi tisti najboljši | v | državi, ki jim mislimo zaupati vso oblast?« |
»Mislim, da imata pravičnost in lepota | v | možu, ki ne ve, zakaj sta si stvari pravzaprav |
»Tudi ne bi bilo | v | redu, Sokrat, ko bi imel o stvareh, s katerimi |
»Toda ali je | v | redu, da govorimo o stvareh, ki jih ne poznamo |
»Ne, to ni | v | redu, da govorimo o stvareh, ki jih ne poznamo |
»Ne, to ni | v | redu, pač pa moramo biti pripravljeni, da |
pravo zadene brez resničnega znanja, se | v | ničemer ne razločuje od slepca, ki krene |
»Zadovoljni bomo, če boš tudi o dobrem razpravljal | v | isti obliki, kakor si to storil pri pravičnosti, |
morem obrazložiti svojih pogledov o tem | v | okviru današnjega pogovora. |
hočem mladiko dobrega, ki ima svoj izvir | v | dobrem kot takem, če vam je prav. |
»Čeprav je | v | očeh vid, čeprav jih hočem uporabiti in |
vid, čeprav jih hočem uporabiti in čeprav | v | njih odseva barva, kljub temu ne morem, |
svetlobe in s tem za vzrok, da lahko naše oko | v | svetlobi vse, kar je vidno, kar najlepše |
»Vid pa je do tega boga | v | takemle razmerju.« |
» | V | kakšnem?« |
»Ne vid ne organ, ki | v | njem biva in ki mu pravimo oko, ni sonce.« |
Prelil se je od sonca | v | oko.« |
ustvarilo kot podobo samega sebe : kar je dobro | v | svetu misli za razum in predmete mišljenja, |
razum in predmete mišljenja, to je sonce | v | vidnem svetu za vid in vidne stvari.« |
»Če pa oči upremo | v | stvari, ki jih obseva sonce, potem jasno |
»Zamisli si ju kot črto, ki je razdeljena | v | dva neenaka dela; razdeli potem tadva dela |
dela; razdeli potem tadva dela še enkrat | v | enakem razmerju. |
En pododdelek vidnega sveta je | v | skladu z načelom o večji ali manjši jasnosti |
sence predmetov in potem zrcalne podobe | v | vodi in na vseh trdnih, gladkih in sijočih |
neresnico je paslika do svojega izvirnika | v | istem razmerju kakor mnenje do znanja?« |
» | V | prvem pododdelku (miselnega sveta) uporablja |
V | drugem pododdelku pa poskuša priti od domnev | |
tudi ustvarjajo sence in zrcalne podobe | v | vodi, uporabljajo samo kot paslike in pri |
resnične prapodobe, ki jih je moč videti samo | v | duhu.« |
paslike predmete čutnega sveta; le‐te veljajo | v | primeri z drugimi kot posebno jasne.« |
sveta, temveč se naslanja samo na ideje in | v | svetu idej tudi konča svoje raziskave.« |
Zamisli si, da ljudje bivajo | v | nekakšni podzemeljski jami,, ki ima v smeri |
bivajo v nekakšni podzemeljski jami,, ki ima | v | smeri svetlobe široko odprtino. |
V | njej živijo od mladih nog in morajo nenehoma | |
»In ko bi | v | njihovi ječi prišel z nasprotne stene odmev, |
kaj pomenijo - ali ga ne bi s tem spravil | v | zadrego, ker je slej ko prej prepričan, |
2. »In ko bi ga prisilili, da gleda | v | svetlobo, bi ga zabolele oči. |
V | začetku bi najlažje prepoznaval sence, nato | |
nato zrcalne podobe ljudi in drugih stvari | v | vodi, pozneje nje same. |
»Nazadnje pa bi lahko gledal ne le podobe sonca | v | vodi ali na kakem drugem predmetu, temveč |
natanko prepoznal in si najbolje vtisnil | v | spomin, katere so šle mimo prej, katere |
in raje pretrpel vse, kakor da bi živel | v | onem prividnem svetu?« |
Ko bi se tak človek znova vrnil | v | podzemeljsko jamo na svoj stari prostor, |
»In ko bi tam moral spet tekmovati | v | prepoznavanju in razločevanju senc s stalnimi |
smejali in rogali, ker se je s svojega pohoda | v | gornji svet vrnil s pokvarjenimi očmi? |
bi jih poskušal osvoboditi in odpeljati | v | gornji svet, bi ga ubili, če bi se ga lahko |
Vidni svet primerjaj z bivališčem | v | ječi, ogenj v njej z močjo sonca. |
svet primerjaj z bivališčem v ječi, ogenj | v | njej z močjo sonca. |
Če si nadalje predstavljaš pot | v | gornji svet in seznanjenje z njim kot popotovanje |
seznanjenje z njim kot popotovanje duše | v | miselni svet, potem prav razumeš moje mnenje, |
Moje mnenje je tole : | v | svetu, ki ga je moč spoznati, je ideja dobrega |
da je počelo vsega pravičnega in lepega; | v | vidnem svetu ustvarja svetlobo in njenega |
ustvarja svetlobo in njenega gospodarja, | v | miselnem svetu je sama gospodarica in nam |
pogled vsakdo, kdor hoče razumno ravnati | v | zasebnem in javnem življenju.« |
»Dobro, bodi istih misli z mano tudi | v | tem in se ne čudi, da se ljudje, ki se povzpnejo |
se kdo, ki stopi iz tega božanskega sveta | v | bedni človeški svet, vede okorno in se zdi |
odpovedo: prvič, če stopimo iz svetlobe | v | temo, in drugič, če iz teme stopimo v svetlobo. |
svetlobe v temo, in drugič, če iz teme stopimo | v | svetlobo. |
če morda ne prihaja iz stanja nevednosti | v | svetlejše življenje in jo blišč slepi. |
Prvo bo, ker je | v | takem stanju in prihaja iz takega življenja, |
»Naša razprava pa dokazuje, da sta | v | duši slehernega človeka sposobnost in organ |
kar obstaja, in naposled tudi najsvetlejše | v | obstoječem svetu. |
sposobnosti, ki jih pripisujemo duši, so si | v | ozkem sorodu s telesnimi sposobnostmi. |
očitno bolj kot vse drugo nekaj božanskega | v | sebi in nikoli ne izgubi svoje moči. |
»Če se tako naravnana narava že | v | otroških letih reši svinčenih uteži, ki |
katerem bi se ravnali pri vseh svojih dejanjih | v | zasebnem in javnem življenju, drugi pa zato |
ne, ker prostovoljno sploh ne marajo priti | v | stik s praktičnim delom, v veri, da so že |
marajo priti v stik s praktičnim delom, | v | veri, da so že za življenja presajeni na |
»S tem jim delamo krivico in jih silimo | v | slabše življenje, kakor bi ga lahko imeli.« |
»da naši zakoni ne gredo za tem, da bi bil | v | državi en stan posebno srečen, temveč poskušajo |
Zakoni ne vzgajajo | v | državi takšnih mož zato, da vsakdo dela, |
hoče, temveč zato, da pomagajo k enotnosti | v | državi.« |
V | opravičilo lahko navedemo tole. | |
V | drugih državah filozofi upravičeno ne sodelujejo | |
mi izbrali, da - kot matice in kraljice | v | panjih - vladate sebi in državi. |
tudi morate, ko pride na vas vrsta, stopiti | v | bivališča tistih spodaj, da se navadite |
ker ste že videli lepo, pravično in dobro | v | vsej njihovi resničnosti. |
državo budni, a ne speči, kakor je to danes | v | večini primerov. |
- ker lahko večino časa preživijo skupaj | v | svojem čistem svetu?« |
veljali vladarski posli za neogibno nalogo - | v | nasprotju z vladarji v vseh današnjih državah.« |
neogibno nalogo - v nasprotju z vladarji | v | vseh današnjih državah.« |
obliko, boljšo, kakor je vladanje, ki je zdaj | v | navadi, potem obstaja možnost za uresničitev |
uresničitev dobro vodene države - kajti samo | v | njej bodo vladali resnično bogati, ne bogati |
Če pa se | v | vodstvo države vštulijo berači in pohlepneži |
vštulijo berači in pohlepneži po premoženju, | v | upanju, da si bodo tu nagrabili bogastvo, |
V | taki državi pride do bojev za oblast, in | |
sedaj razpravljamo o tem, kako nastanejo | v | državi takšni ljudje, kako jih popeljemo |
ki jo je treba popeljati iz nočnega dneva | v | pravi dan resničnosti. |
Ta vzpon duše | v | resnični svet lahko imenujemo pravo filozofijo.« |
pa lahko potegne dušo iz sveta nastajanja | v | svet bivanja? |
nismo vendar rekli, da se morajo ti možje | v | mladosti skrbno uriti za vojno?« |
»Že prej smo za vojake predvideli pouk | v | gimnastiki in muzičnih umetnostih.« |
vzgajala čuvarje, oblikovala njihove duše | v | harmoničnost, podobno glasbeni melodiji, |
podobno glasbeni melodiji, in jih spravljala | v | določeno enakomernost, podobno ritmu. |
»Zelo natanko si mi vse poklical | v | spomin,« |
» | V | resnici ta ne vsebuje ničesar, kar iščemo. |
raziskave in znanosti, nekaj, česar se mora | v | temeljih vsakdo naučiti.« |
»Palamedes prikazuje | v | tragedijah Agamemnona zmerom kot smešnega |
iznašel številke, razdelil vojsko pred Trojo | v | oddelke in preštel ladje in vse drugo. |
»Vsak izmed njih je prst in ni važno, ali je | v | sredini ali na kraju, ali je bel ali črn, |
In ne dela razlike, ali je prst | v | sredini ali na koncu? |
»Potemtakem je duša | v | takih primerih nujno v dvomu, kaj zaznava |
»Potemtakem je duša v takih primerih nujno | v | dvomu, kaj zaznava občuti kot trdo, ko isto |
Prav tako je | v | zadregi, ali je neki predmet težak ali lahek, |
V | takih primerih pokliče seveda duša najprej | |
majhno, ni pa tega dojel kot nekaj drugo | v | drugo se prelivajočega, temveč kot nekaj |
prelivajočega, temveč kot nekaj ločenega, | v | nasprotju z vidom.« |
Duša pa je nujno | v | negotovosti, zato zbudi razum in ga vpraša, |
»Nauk o številih in računstvo se | v | celoti ukvarjata s števili.« |
»In sicer | v | kar največji meri.« |
»Potem je treba, dragi Glavkon, pouk | v | teh dveh znanostih z zakonom predpisati |
predpisati in bodoče nosilce najvišje oblasti | v | državi prisiliti, da se posvetijo matematičnemu |
matematiki odklonilno smejejo, če kdo poskuša | v | mislih razdeliti čisto enico; medtem ko |
najmanjše podrobnosti enaka drugi, vsaka | v | sebi nedeljiva?‘ - |
nadarjeni za matematiko, zelo uspešni tudi | v | vseh drugih strokah? |
trdoglavci, ki se uče računstva in se vadijo | v | njem, imajo od tega vsaj korist, da se jim |
vsem najnadarjenejšim dati možnost, da se | v | njej temeljito izobrazijo.« |
»Kolikor se da uporabiti | v | vojski,« |
nam je vsekakor | v | korist. |
razvijanju čet in pri vseh premikanjih vojske | v | boju in na pohodih - je odločilnega pomena, |
»Kdor ima le malo izkušenj | v | geometriji, nam ne bo oporekal, da je ta |
geometriji, nam ne bo oporekal, da je ta znanost | v | pravem nasprotju z izrazjem ljudi, ki se |
»Tudi | v | tem se morava sporazumeti!« |
» | V | čem?« |
»Seveda sva si | v | tem edina. |
»Da, to opravlja | v | največji meri.« |
»Zato moramo | v | največji meri skrbeti za to, da se državljani |
vseh drugih znanosti; saj vemo, kako se | v | vsem zelo razločuje tisti, ki se je ukvarjal |
ukvarjal z geometrijo, od tistega, ki ni | v | njej doma.« |
»kako iz strahu pred ljudmi ne maraš uvajati | v | pouk nobenih nepraktičnih znanosti. |
besede zdele brezpomembne; kajti ta tudi | v | tem ne vidi nobene omembe vredne koristi |
obravnavi ravnine začeli razpravljati o telesih | v | gibanju namesto o njih kot takih; pravilno |
Toda ko bi bil tu, bi ga | v | današnjih razmerah tisti, ki se ukvarjajo |
čeprav raziskovalci ne morejo pojasniti, | v | čem je njena korist, uspeva kljub vsem tem |
zato obstaja vsa možnost, da se razvije | v | samostojno raziskovalno panogo.« |
»To sem storil | v | naglici,« |
»toda | v | želji, da stvar hitro obdelam, jo samo zavlačujem. |
pravzaprav geometriji, pač zato, ker je šele | v | zametkih, in sem takoj za geometrijo imenoval |
da gleda navzgor in jo s tem vodi odtod | v | inostranstvo.« |
jo obravnavajo tisti, ki jo postavljajo | v | zvezo s filozofijo, obrača svoj pogled navzdol.« |
Resnično spoznanje ni namreč | v | teh stvareh. |
najsi se uči, ležeč na hrbtu, na kopnem ali | v | vodi.« |
tvojem učiti astronomije, če na njej študij | v | nasprotju z dosedanjim načinom rabi našemu |
označujeta resnična hitrost in resnična počasnost | v | svetu resničnih števil in resničnih podob; |
resničnih podob; ti dve hkrati spravljata | v | gibanje ves (resnični) svet, ki ga je moč |
Ko bi te risbe videl kdo, ki je doma | v | geometriji, bi jih imel za odlično delo, |
prinašajo korist, potem je treba po mojem mnenju | v | tem smislu obravnavati tudi vse drugo. |
» | V | tem trenutku se nobene ne spomnim.« |
»Da se naši gojenci tudi | v | tej znanosti ne učijo ničesar, kar jim ne |
V | akordih, ki jih slišijo, iščejo številčna | |
»Saj veš vendar, da je vse to samo uvod | v | glavno melodijo, ki se je moramo šele naučiti. |
obrnitev k samim predmetom in k svetlobi | v | votlini, nato vzpon iz votline k soncu in |
sonca, zato pa gledanje božanskih podob | v | vodi in senc resničnih stvari, ne senc podob, |
Povej torej, kaj je po tvojem dialektika, | v | katere dele razpada in kakšne poti vodijo |
»Dragi Glavkon, | v | nadaljnjem mi boš le težko sledil. |
lahko pokaže resnico samo možu, ki je doma | v | pravkar obravnavanih znanostih, vtem ko |
»če trdimo, da je moč zajeti bistvo stvari | v | posamičnem primeru samo po eni poti, ki |
geometrija in druge njej sorodne - naravnane | v | resnični svet, samo sanjajo o njem in ga |
resnični svet, samo sanjajo o njem in ga | v | budnem stanju ne morejo videti, ker se neomajno |
»ter skuša prodreti do samega začetka, | v | želji, da ga spozna. |
Polagoma vleče oko duše iz blata barbarstva, | v | katerem je pokopano, in ga vodi navzgor, |
Že prej smo rekli, da sodijo | v | območje razuma. |
»Zadostovalo bo, če bodo naše misli izražene | v | jasnih besedah.« |
Bit je do nastajanja | v | istem razmerju kakor mišljenje do mnenja. |
In | v | kakršnem razmerju je mišljenje do mnenja, |
kakršnem razmerju je mišljenje do mnenja, | v | takšnem razmerju je spoznanje do verovanja |
dragi Glavkon, da ne zaidemo še globlje | v | razpravljanje, kakor smo že.« |
in pojmovno omejiti, kdor se ne zna kakor | v | boju prebiti skozi vse preizkušnje in komur |
poti mnenja, da svoje življenje prebija | v | snu in sanjah in da bo prišel v Had in zapadel |
prebija v snu in sanjah in da bo prišel | v | Had in zapadel v popolno spanje, preden |
sanjah in da bo prišel v Had in zapadel | v | popolno spanje, preden se bo tu na zemlji |
»Toda ko bi svoje sinove, ki jih sedaj samo | v | mislih vzgajaš in poučuješ, moral resnično |
bi kot podobe, ki nimajo pameti, vladali | v | državi in odločali o najpomembnejših stvareh?« |
V | njej so vse znanosti dosegle svoj končni | |
samo še odločitev, koga mislimo vpeljati | v | te znanosti in kako ga bomo vpeljali.« |
Šepa pa tudi delo tistih, ki se | v | svoji vnemi zaženejo v nasprotno smer.« |
delo tistih, ki se v svoji vnemi zaženejo | v | nasprotno smer.« |
sprejema in ni nevoljna, če jo zasačijo | v | nevednosti, temveč se kot svinja zadovoljno |
nevednosti, temveč se kot svinja zadovoljno valja | v | blatu nevednosti.« |
Pravičnost ne bo mogla grajati, povrhu pa bo to | v | veliko korist državi in njeni ustavi. |
»Pozabil sem, da sva se samo | v | šali pogovarjala, in sem se v svojih besedah |
sva se samo v šali pogovarjala, in sem se | v | svojih besedah preveč resno razvnel. |
V | pogovoru mi je namreč šinil pogled na filozofijo, | |
po krivici sramotijo, sem se razburil in | v | jezi na krivce izrekel nekaj vsekakor preostrih |
namreč verjeti Solonovemu izreku, da se lahko | v | starosti še mnogo naučimo. |
16. »Že | v | mladih letih jih je treba začeti izobraževati |
mladih letih jih je treba začeti izobraževati | v | računstvu, geometriji in v vsem, česar se |
izobraževati v računstvu, geometriji in | v | vsem, česar se morajo naučiti pred poukom |
vsem, česar se morajo naučiti pred poukom | v | dialektiki, pri tem pa se učni postopek |
tem pa se učni postopek ne sme izroditi | v | nasilje.« |
»Potemtakem, dragi, ne smeš dečkov izobraževati | v | znanostih s silo, temveč z igro, da čim |
treba dečke poslati na konjih kot opazovalce | v | vojno in jih popeljati v bližino bojujočih |
kot opazovalce v vojno in jih popeljati | v | bližino bojujočih se, da kot mladi psi okusijo |
obnese pri vseh teh naporih, pri učenju in | v | nevarnostih, pa je treba uvrstiti v posebno |
učenju in v nevarnostih, pa je treba uvrstiti | v | posebno skupino.« |
» | V | kateri starosti?« |
pregledno, po sorodnosti z drugimi znanostmi in | v | skladu z naravo resničnega sveta.« |
pregled nad posameznostmi in zna le‐te zajeti | v | celoto.« |
ki so vztrajni pri učenju ter vzdržljivi | v | vojni in pri opravljanju drugih dolžnosti, |
»Mladi ljudje se pogrezajo | v | nezakonitost.« |
si, da je bil podtaknjen otrok vzgojen | v | velikem bogastvu, v veliki in številni družini, |
podtaknjen otrok vzgojen v velikem bogastvu, | v | veliki in številni družini, med mnogimi |
storil ali rekel zoper nje in da jih bo | v | vseh pomembnih stvareh bolj poslušal kakor |
Toda | v | kakšni zvezi je ta prispodoba s tistimi, |
» | V | tejle : vsi imamo že od mladih nog določene |
pravičnost in lepoto; in starši so nas vzgojili | v | pokorščini in spoštovanju do njiju.« |
tridesetletnikom, jih moraš skrajnje previdno uvajati | v | dialektiko.« |
mladi psi, če lahko mimoidoče zapletajo | v | pogovore ter jih skubijo in trgajo.« |
trditve, zgubijo kmalu in popolnoma vero | v | vse, kar so prej cenili. |
ljudeh na slabem glasu in z njimi vse, kar je | v | zvezi s filozofijo.« |
»Kdor je starejši, se ne bo spuščal | v | takšne neumnosti, temveč bo raje posnemal |
Po tem roku jih moramo poslati nazaj | v | tisto votlino in jih prisiliti, da prevzamejo |
prisiliti, da prevzamejo poveljniška mesta | v | vojski in druge, mladim ljudem namenjene |
V | izkušnjah namreč ne smejo zaostajati za | |
proti različnim škodljivim vplivom in jim | v | ničemer ne podlegajo.« |
so vzdržali in se odlikovali pri delu in | v | znanostih, popeljati k cilju in jih prisiliti, |
vperijo žarek svoje duše navzgor in se zazrejo | v | pravir vse svetlobe. |
mora postati vzor, po katerem uravnavajo | v | življenju, ki jim še preostaja, državo, |
Pri tem so dolžni vzgajati mlajše | v | istem duhu in v istih vrlinah; in ko ti |
so dolžni vzgajati mlajše v istem duhu in | v | istih vrlinah; in ko ti za njimi prevzamejo |
toda le tako, kakor smo rekli: vladarji | v | državi morajo biti pravi filozofi - ne glede |
»Tako, da pošljejo vse državljane, ki so | v | državi starejši kot deset let, na deželo, |
deset let, na deželo, vzamejo njihove otroke | v | svoje varstvo, a jih ne vzgajajo tako, kakor |
varstvo, a jih ne vzgajajo tako, kakor je to | v | navadi danes in kakor so tega navajeni njihovi |
jasno pred nami: takšna, kakršna mora biti | v | skladu z našimi zahtevami!« |
Glavkon, zedinili smo se, da morajo vladati | v | dovršeno urejeni državi skupnost žena, skupnost |
skupnost vzgoje; prav tako morajo biti skupni | v | miru in vojni vsi poklici; kralji pa so |
lahko samo tisti, ki se najbolj odlikujejo | v | filozofiji in v vojskovanju.« |
ki se najbolj odlikujejo v filozofiji in | v | vojskovanju.« |
» | V | tem smo si edini.« |
»Prav tako tudi | v | naslednjem: ko vladarji prevzamejo svoje |
prevzamejo svoje posle, nastanijo vojake | v | hišah, kakor smo jih opisali; le‐te niso |
svojega premoženja, kakor je to danes splošno | v | navadi, temveč jih morajo leto za letom |
zdaj to končali, bo prav, če si pokličemo | v | spomin, kje smo se oddaljili od razprave, |
približno isto kakor sedaj, da jo namreč imaš | v | opisani obliki za dobro in da imaš za dobre |
vprašal o teh štirih ustavah, sta posegla | v | pogovor Polemarh in Adeimant. |
odgovoril na njuno vprašanje in tako prišel | v | razpravi sem, kjer si zdaj.« |
»Torej postavi se kot rokoborec spet | v | prejšnji položaj in mi poskusi na ponovljeno |
vrsti in veljavi je oligarhija, ki skriva | v | sebi mnogo pomanjkljivosti; tretja, tej |
hrasta ali skale, in ne iz značajev ljudi | v | državi, ki kakor utež na tehtnici potegnejo |
V | skladu s tem bomo ali sledili Trazimahu | |
šli po isti poti, ki smo jo ubrali takoj | v | začetku, ko nismo obravnavali karakternih |
V | zvezi z njo bomo nato razpravljali o njej | |
malo, ne more priti do nobene spremembe | v | državi.« |
»do spremembe | v | naši državi, in kako lahko postanejo needini |
in jih pustimo, da nam govorijo zvišeno, | v | tonu tragedije, kakor da se z nami kot otroki |
V | državi s tako ustavo pride le težko do notranjih | |
Časovna obdobja so | v | svojem kroženju povezana s posameznimi bitji, |
smrtnikov pa velja tisto najmanjše število, | v | katerem sledijo iz množitve korenov in potenc |
katerem sledijo iz množitve korenov in potenc | v | treh dimenzijah in štirih mejah enakost |
neenakost, povečanje in zmanjšanje, vse pa je | v | pravilnem medsebojnem razmerju in se da |
številom, sto krat sto ; druga je kvadratna | v | eni smeri in pravokotna v drugi smeri; v |
druga je kvadratna v eni smeri in pravokotna | v | drugi smeri; v eni smeri stokrat kvadrat |
v eni smeri in pravokotna v drugi smeri; | v | eni smeri stokrat kvadrat iz racionalnih |
zmanjšana, iracionalne (diagonale) pa za dve, a | v | drugi smeri sto kock trojke. - |
pazili na Heziodove rodove, ki obstajajo tudi | v | naši državi; na zlati, srebrni, bronasti |
odprtega sovraštva, dokler se ne znajdejo | v | sredini in se poravnajo: zemljo in hiše |
podložniki, vtem ko sami opravljajo dela | v | zvezi z vojskovanjem in čuvanjem.« |
»Prejšnji državni ureditvi je podobna | v | tem, da spoštuje vladarje in da se njeni |
poljedelstvom, obrtjo in pridobivanjem denarja; dalje | v | tem, da prireja skupne pojedine ter skrbi |
preprostih mož, temveč imajo vsi tuje primesi | v | svojih značajih; zato se nagiblje k drznim |
ki so ustvarjeni bolj za vojno kakor mir; | v | časteh ima zvijačnost in spretnost v vojni |
mir; v časteh ima zvijačnost in spretnost | v | vojni ter se nenehoma ukvarja z vojskovanjem. |
»Z ljudmi | v | oligarhijah pa je državljanom skupen pohlep |
skrivnem cenijo nadvse zlato in srebro; | v | hišah imajo posebne prostore in zakladnice, |
postavljajo obzidje in jih tako spremenijo | v | prava gnezda; tu lahko z ženskami in drugimi |
pridobivajo, nasprotno pa radi trošijo tuj denar | v | želji po uživanju. |
Zelo dobro si opisal državno ureditev, | v | kateri se prepleta dobro in slabo.« |
»Vsekakor je | v | njej oboje združeno. |
Ker pa | v | njej prevladujeta volja in pogum, prihajata |
samo na temeljne poteze in se ne spuščamo | v | podrobnosti. |
se je vmešal | v | pogovor Adeimant, |
»Morda | v | njej,« |
»Toda | v | drugih lastnostih mu ni podoben.« |
» | V | katerih?« |
»Timokratični človek mora biti samozavestnejši | v | bistvu manj izobražen; čeprav ljubi muze |
» | V | mladosti prezira tudi denar, toda čim starejši |
V | njegovi naravi je tudi nekaj lakomnosti, | |
tak mladenič sin odličnega očeta, ki živi | v | slabo upravljani državi ter se zato izogiba |
podobnih zaposlitev; ljubše mu je življenje | v | samoti kakor z javnim delom združene nevšečnosti.« |
ker njen mož ne spada k tistim, ki vladajo | v | državi, in se zato sama čuti zapostavljeno |
državi, in se zato sama čuti zapostavljeno | v | primeri z drugimi ženami. |
premalo poteguje za denar, da se spušča | v | spore in boje ne v zasebnih zadevah pred |
za denar, da se spušča v spore in boje ne | v | zasebnih zadevah pred sodiščem in ne v javnem |
ne v zasebnih zadevah pred sodiščem in ne | v | javnem življenju, temveč je do vsega tega |
Skratka, pritožuje se mu o vsem, kar imajo | v | takih primerih žene na srcu.« |
nanj, se pod obojim vplivom znajde nekje | v | sredini: svojo dušo prepusti sili sredine, |
Ali pa morda raje, | v | skladu z našim dosedanjim postopkom, najprej |
»Tisto, ki temelji na oceni premoženja, ki | v | njej vladajo bogati in ki v njej reveži |
premoženja, ki v njej vladajo bogati in ki | v | njej reveži nimajo pravice do vladanja.« |
moramo razpravljati o prehodu timarhije | v | oligarhijo. |
In za čim bolj častno velja biti bogat, | v | tem manjši časti je krepost. |
Kajti bogastvo in krepost sta si | v | takem nasprotju, da bi se nujno ena skodelica |
»Kjer so | v | državi v časteh bogastvo in bogataši, tam |
»Kjer so v državi | v | časteh bogastvo in bogataši, tam ne cenijo |
ljudje se potemtakem nazadnje razvijejo | v | dobička željne grabežljivce. |
občudujejo, zaupajo jim najvišje položaje | v | državi, siromake pa zaničujejo.« |
7. »Prva napaka tiči že | v | samem temeljnem zakonu o višini premoženja. |
države revežev, ki živita druga ob drugi | v | stalnem sovraštvu.« |
široke množice, če jo popeljejo oboroženo | v | boj, ali pa se morajo sami in maloštevilni, |
»Največja napaka, ki se | v | oligarhiji najprej srečamo z njo, pa je |
drug pa ga kupi; da po prodaji lahko živi | v | državi, ne da bi bil njen dejavni član: |
»Oligarhija je prva država, | v | kateri prihaja do takih stvari.« |
Sicer ne bi bilo | v | njej pretirano bogatih in skrajnje revnih |
In med vladajoče ljudi | v | državi sodi samo po imenu, v resnici pa |
vladajoče ljudi v državi sodi samo po imenu, | v | resnici pa ni v državi ne vladar ne hlapec, |
državi sodi samo po imenu, v resnici pa ni | v | državi ne vladar ne hlapec, temveč človek, |
Po imenu je eden izmed vladajočih, | v | resnici pa zapravljivec.« |
»Lahko bi ga primerjali s trotom | v | čebeljem panju. |
Kakor | v | satovju nastane trot kot bolezen panja, |
nastane trot kot bolezen panja, tako nastane | v | hiši drug trot kot bolezen države.« |
mogočnimi želi; tisti brez žela postanejo | v | starosti berači, iz vseh tistih, ki imajo |
»Če potemtakem vidiš | v | kaki državi berače, potem je gotovo, da |
tatovi, žeparji, skrumilci svetišč in mojstri | v | vseh drugih zločinih.« |
»No, in kako je | v | oligarhičnih državah? |
Naletiš | v | njih na berače?« |
»da je | v | njih tudi mnogo zločincev z želi, ki jih |
za to, da tam postanejo ljudje takšni, je | v | pomanjkljivi izobrazbi, slabi vzgoji in |
8. »Preobrazba timokratičnega človeka | v | oligarhičnega poteka nekako takole.« |
na vrat na nos s prestola svoje duše, ves | v | strahu, častiljubje in dejavno voljo. |
ljudi in mora vse svoje častihlepje usmeriti | v | pridobivanje denarja in stvari, ki pripomorejo |
najhitrejša preobrazba častiljubnega mladeniča | v | dobičkaželjnega.« |
9. »Podoben je oligarhiji, prvič | v | tem, da denar nadvse ceni.« |
»Dalje | v | tem, da je skop in posloven. |
druge želje se mu zdijo puhle in jih zato | v | sebi potlači.« |
denar je pri državi in ljudeh takšne vrste | v | velikih časteh.« |
nekaj poželenjem zločincev, ki jih lahko | v | sebi potlači le s silo in le zaradi drugih |
so slaba, temveč jih utiša le s silo in | v | strahu za svoje premoženje, ki ga ima.« |
obstaja iz ene osebe, temveč iz dveh, vendar | v | njem praviloma obvladujejo plemenitejši |
»In | v | tekmovanjih navadno odpove, ker je skop, |
dvoma, da skopi in dobičkaželjni človek sodi | v | oligarhično državno ureditev in njej vseskozi |
»Ali ni | v | bistvu to, kar vodi k preobrazbi iz oligarhije |
to, kar vodi k preobrazbi iz oligarhije | v | demokratijo, nič drugega kakor nenasitna |
»Ker se oblast vladajočih | v | oligarhiji opira na njihovo premoženje, |
od zapravljanja, temveč dopuščajo, da si | v | svoji razbrzdanosti uničujejo premoženje; |
»Ker | v | oligarhijah ničesar ne ukrepajo zoper razbrzdanost |
potomke očeta denarja, in s tem pomnožujejo | v | državi trote in berače.« |
premoženja in tudi ne odpravijo zla z drugim | v | ta namen izdanim zakonom.« |
spravljajo s takim ravnanjem podložnike | v | opisani položaj. |
in njihovi svojci živijo že od mladih nog | v | razkošju in se izogibajo telesnega in duševnega |
takšni podložniki pridejo drug z drugim | v | stik, na popotovanjih ali ob drugih priložnostih, |
popotovanjih ali ob drugih priložnostih, | v | slavnostnih odposlanstvih ali na bojnih |
Če suhi, od sonca ožgani revež stoji | v | bitki poleg bogataša, odraslega v senci |
stoji v bitki poleg bogataša, odraslega | v | senci in z odvečno telesno težo na sebi, |
zboli, in kakor celo brez tega lahko pride | v | navzkrižje s samim s seboj, tako se lahko |
vojno; pogosto utegne priti do navzkrižja | v | državi celo brez zunanje pobude.« |
preženejo, ostanku pa dado enake pravice | v | državi in mu ponudijo udeležbo pri vladanju, |
11. »Kako poteka življenje | v | demokratiji? |
»Predvsem vlada | v | državi svoboda, tako v dejanjih kakor besedi. |
»Predvsem vlada v državi svoboda, tako | v | dejanjih kakor besedi. |
»Zato mislim, da | v | taki državi nujno živijo najrazličnejši |
Država se blešči | v | siju vseh mogočih človeških značajev kakor |
mogočih človeških značajev kakor pisana, | v | vseh barvah se svetleča obleka. |
» | V | njej se je mogoče seznaniti z različnimi |
»Ker vlada | v | njej neomejena svoboda, skriva v sebi vse |
»Ker vlada v njej neomejena svoboda, skriva | v | sebi vse mogoče oblike ustav. |
kakor smo malo prej mi to storili, mora iti | v | demokratično državo in si tam kot v kakšni |
iti v demokratično državo in si tam kot | v | kakšni trgovini z ustavami izbrati tisto, |
» | V | demokratiji te nihče ne sili, da prevzameš |
Ni ti treba iti | v | vojno, če pride do nje, in ni se ti treba |
zakon ne dopušča, da zasedeš določeno mesto | v | državni upravi ali sodstvu, lahko postaneš |
Gotovo si videl | v | teh državah, da ljudje, ki so obsojeni na |
na smrt ali izgnanstvo, ostanejo tam, se | v | javnosti svobodno gibljejo, kakor da jih |
ne seznanja z lepimi stvarmi in se ne uri | v | lepoti. |
»Da, | v | resnici plemenita država!« |
»To in kar je s tem | v | zvezi, označuje torej demokratijo. |
oligarhični mož ima sina, ki ga oče vzgaja | v | svojem duhu in v svojih navadah.« |
sina, ki ga oče vzgaja v svojem duhu in | v | svojih navadah.« |
da pri našem razpravljanju ne bi tavali | v | temi, bi kazalo najprej pojasniti razloček |
»Zahteva po kruhu je | v | vsakem pogledu potrebna: koristna in nepogrešljiva |
moč pri večini ljudeh s strogo vzgojo že | v | mladih letih zatreti. |
obravnavanju preobrazbe oligarhičnega človeka | v | demokratičnega. |
»Mladenič odraste, kakor smo pravkar rekli, | v | varčnosti in brez globje izobrazbe. |
Ko zdaj okusi trotji med in pride | v | stik s sijočimi in nevarnimi živalcami, |
najraznovrstnejše užitke, se začne njegova preobrazba | v | demokratičnega človeka.« |
na pomoč podobnim in sorodnim poželenjem | v | njegovi notranjščini.« |
priskočijo na pomoč oligarhičnim prvinam | v | njem oče ali drugi sorodniki, s tem da ga |
sorodniki, s tem da ga zmerjajo in svarijo, pride | v | njem do notranje razklanosti: do boja med |
Mladenič poželenja | v | sebi deloma zatre deloma jih prežene. |
V | dušo se mu povrne sramežljivost. | |
»Le‐ta potegnejo mladeniča | v | staro družbo, in v skrivni skupnosti s tujimi |
»Le‐ta potegnejo mladeniča v staro družbo, in | v | skrivni skupnosti s tujimi strastmi se rodi |
»Nazadnje zavzamejo trdnjavo | v | mladeničevi duši, ker vidijo, da je duša |
misli, torej brez najboljše straže in posadke | v | miselnem svetu bogu ljubih ljudi.« |
»Njihov prostor | v | mladeničevi duši pa zasedejo lažne in bahave |
onim Lotofagom in pred očmi vseh ljudi živi | v | njihovi družbi. |
če sorodniki pošljejo pomoč varčnemu delu | v | njegovi duši, zapro bahave puhlice vrata |
puhlice vrata pred njo in je ne pustijo | v | trdnjavo, kakor tudi ne sprejmejo poslancev, |
tudi ne sprejmejo poslancev, ki pridejo | v | obliki pametnih nasvetov starejših ljudi. |
V | boju vztrajajo in zmagajo. | |
Sramežljivost, ki ji pravijo omejenost, poženejo | v | sramotno izgnanstvo. |
očiščena vseh teh kreposti in posvečena | v | zadnje skrivnosti, potem se vrnejo iz pregnanstva |
skrivnosti, potem se vrnejo iz pregnanstva | v | dolgem sprevodu ošabnost, samovoljnost, |
samovoljnost, potratnost in nesramnost, | v | slovesnih oblačilih in z venci na glavah, |
Ošabnost preimenujejo zdaj | v | dobro vzgojenost, samovoljnost v svobodo, |
preimenujejo zdaj v dobro vzgojenost, samovoljnost | v | svobodo, potratnost v velikopoteznost in |
vzgojenost, samovoljnost v svobodo, potratnost | v | velikopoteznost in nesramnost v pogum. |
potratnost v velikopoteznost in nesramnost | v | pogum. |
Tako nekako preide torej mladenič, vzgojen | v | svetu potrebnih poželenj, v razbrzdano svobodo |
mladenič, vzgojen v svetu potrebnih poželenj, | v | razbrzdano svobodo nekoristnih in pogrešljivih |
naklonjena in ne zabrede predaleč, potem | v | starejših letih, ko je prvi vihar za njim, |
»Tako mu poteka življenje iz dneva | v | dan. |
Zvest | v | vsakem pogledu je samo lepemu, svobodnemu |
je, menim, zelo mnogostranski in združuje | v | sebi najrazličnejše nravi; lep je in pester |
» | V | oligarhiji je veljalo za največje dobro |
Le‐ta je - kakor lahko slišiš | v | demokratični državi - njeno največje dobro, |
lahko po naravi svoboden človek živi samo | v | njej.« |
»Če ima demokratska država | v | svoji želji po svobodi slabe točaje za voditelje |
V | taki državi mora želja po svobodi zajeti | |
»In anarhija mora prodreti tudi | v | posamične hiše in se slednjič zakoreniniti |
Učitelj se | v | takšnih okoliščinah boji učencev in se jim |
izenačujejo s starejšimi in z njimi tekmujejo | v | besedah in dejanjih, medtem ko stari postajajo |
»Splošna svoboda, ki se | v | takšni državi razvije, doseže svoj vrhunec, |
daleč pa segata enakopravnost in svoboda | v | razmerju žene do moža in moža do žene, pa |
oligarhije in jo uničila, se pojavi tudi | v | demokratiji, le da je zaradi neomejene svobode |
V | resnici: vsako pretiravanje se praviloma | |
vsako pretiravanje se praviloma sprevrže | v | svoje nasprotje; to velja tako za vreme |
se tako državi kakor posamezniku sprevrže | v | pretirano hlapčevstvo.« |
tem, marveč po bolezni, ki se pojavi tako | v | oligarhiji kakor demokratiji in nazadnje |
»Tidve vrsti ljudi ustvarjata | v | vsaki državi, v kateri se pokažeta, zmedo, |
»Tidve vrsti ljudi ustvarjata v vsaki državi, | v | kateri se pokažeta, zmedo, kakor to delata |
pokažeta, zmedo, kakor to delata sluz in žolč | v | telesu. |
» | V | mislih si razdelimo demokratično državo |
mislih si razdelimo demokratično državo | v | tri dele, iz katerih je ruda dejansko sestavljena. |
neomejene svobode nič manj ne uspevajo kakor | v | oligarhiji.« |
» | V | demokratiji stopajo celo še bolj v ospredje.« |
»V demokratiji stopajo celo še bolj | v | ospredje.« |
» | V | oligarhiji ne uživajo spoštovanja, javnih |
telesno se ne utrjujejo in so zato brez moči, | v | demokratiji pa, narobe, stoji ta del, z |
ta del, z nekaj dobrimi izjemami, čisto | v | ospredju: najhujši med njimi javno govorijo |
vodstvo demokratične države skoraj izključno | v | rokah takšnih ljudi.« |
» | V | nadaljnjem se iz ljudstva izloči drugi del.« |
Ta skupina je | v | demokratiji najštevilnejša in tudi najodločilnejša, |
morajo pred ljudstvom in storiti vse, kar je | v | njihovih močeh.« |
obrekovalcev, postanejo hote ali nehote | v | resnici oligarhi: prisiljeni in proti svoji |
začenja ta voditelj ljudstva spreminjati | v | tirana? |
takrat, kadar začenja delati isto kakor mož | v | zgodbi, ki jo pripovedujejo o svetišču likejskega |
pripovedujejo o svetišču likejskega Zevsa | v | Arkadiji.« |
» | V | kateri zgodbi?« |
» | V | tejle : kdor pokusi človeško drobovino, |
usti pije njihovo kri; državljane pošilja | v | pregnanstvo in jih daje ubijati, pri tem |
zemlje; tak človek mora postati, ker ga | v | to sili usoda, ali žrtev svojih sovražnikov |
odvrnili ljudstvo od njega, njega pa pognali | v | pregnanstvo ali smrt, potem skrivaj prežijo |
»Oglejmo si zdaj srečo moža in države, ki se | v | njej tak mož uveljavi.« |
» | V | prvih dneh in prvem času se vsem smehlja; |
»Mislim, da se spušča | v | vojne tudi zato, ker ima nekatere svobodoumno |
utegnili nastopiti proti njegovemu gospostvu; | v | vojnah pa se le‐teh lahko znebi, s tem da |
kajne, se mora tiran zmerom znova zapletati | v | vojne?« |
»Če hoče ostati tiran gospodar | v | deželi, mora vse te odstraniti. |
plemenit, razumen ali bogat; njegova sreča pa je | v | tem, da mora, hoče ali noče, vse te sovražiti |
državljanom sužnjev, jih osvobaja in uvršča | v | svojo telesno stražo?« |
»In ti ga občudujejo; | v | njegovem spremstvu so novi državljani, pošteni |
kot občudovalce tiranide nočemo sprejeti | v | svojo državo.« |
prepričljivimi glasovi ter zvabljajo države | v | demokratijo in tiranido.« |
»Dokler so | v | državi sveti zakladi, bo te uporabljal, |
ljudstvo postane nezadovoljno in reče, da ni | v | redu, če mora oče preživljati odraslega |
hlapčevanja svobodnim, pade, kakor pravi pregovor, | v | ogenj hlapčevanja sužnjem; čezmerno in neprimerno |
poželenji in nagoni so nekateri, tako se mi zdi, | v | hudem navzkrižju z navadami in redom; prirojeni |
»Tiste, ki se pojavljajo | v | spanju,« |
Ti veš, da je | v | takih okoliščinah vsega sposoben. |
Ne pomišlja se | v | sli objemati lastne matere, drugih ljudi, |
» | V | tem imaš prav.« |
Če se tako prepušča spanju, potem | v | sanjah gotovo najde, kakor veš, resnico |
Kar smo hoteli spoznati, pa je samo to : | v | vsakem človeku biva strahotna, divja in |
strahotna, divja in anarhična vrsta gonov, tudi | v | marsikaterem izmed nas, ki se zdimo zelo |
V | spanju to izbija na dan. | |
»Ko je prišel | v | stik z imenitnejšimi ljudmi, polnimi prej |
ki ni nevredno svobodnega človeka, in ni | v | navzkrižju z zakoni: tako je iz oligarhičnega |
postara in ima mladega sina, ki odrašča | v | očetovih navadah.« |
morejo drugače pridobiti, potem skušajo | v | njem zbuditi ljubezensko strast, ki naj |
Če | v | duši naleti na umerjene in sramežljive misli |
potemtakem tiranski človek, dragi prijetelj, | v | tistem trenutku, ko postane po svoji navadi |
»Kdor vpraša, naj tudi odgovori - kakor | v | igri.« |
Ljudje, | v | katerih notranjosti biva Eros in vlada njihovi |
vpijejo številne močne strasti, ki so se | v | njem vgnezdile, po hrani. |
»In kakor | v | njem zagospodarijo nove strasti nad starimi, |
ko porabi očetovo in materino premoženje, | v | njem pa je zbran mogočen roj strasti? |
stražarji; pogledi, ki so se prej sproščali samo | v | spanju kot sanje, takrat, ko je še sam živel |
sam živel kot notranje demokratičen človek | v | pokorščini zakonom in očetu. |
podnevi to, kar je bil prej redkokdaj samo | v | sanjah; ni ga strah še tako strašnega umora, |
Eros, ki kot tiran živi | v | njem, v popolni anarhiji in brezzakonju, |
Eros, ki kot tiran živi v njem, | v | popolni anarhiji in brezzakonju, ga ima |
vplivov od zunaj vdrla vanj, deloma pa se | v | njem samem zaradi njegovega načina življenja |
»Če je | v | državi malo takih ljudi in ostane množica |
Če pa povsod vlada mir, potem ostanejo | v | državi in povzročajo številne majhne škode.« |
» | V | primeri z velikimi škodami so te vsekakor |
neumnost ljudstva, postavijo za tirana tistega, | v | čigar duši se skriva največje in najmočnejše |
kakor pravijo Krečani -, svojo domovino, | v | varstvo in suženjstvo. |
V | začetku občujejo z ljudmi, ki se jim dobrikajo | |
» | V | vsem življenju nimajo nobenega prijatelja, |
buden prav tak, kakršen je po našem opisu | v | sanjah.« |
cel tiran in se potem še povzpne na oblast | v | državi, in čim dalje živi kot tiran, tem |
je rekel Glavkon, ko mi je segel | v | besedo. |
in najdosledneje vlada kot tiran, ali ni | v | resnici tudi najdlje in najbolj nesrečen? |
»Potemtakem je tiranski človek | v | istem razmerju do tiranske države kakor |
» | V | kakršnem razmerju je glede na krepost in |
na krepost in srečo ena država do druge, | v | takšnem razmerju je en mož do drugega.« |
» | V | kakšnem razmerju je potemtakem, če gre za |
»Državi sta si | v | skrajnem nasprotju. |
okolico; ob upoštevanju nujnosti, da gremo | v | notranjost države in si jo temeljito ogledamo, |
bomo svoje sodbe izrekli prej, dokler si je | v | celoti ne ogledamo.« |
tisti, ki lahko z ostrino svojega duha prodre | v | človekov značaj in ga spregleda, ki ne sodi |
tiranovega življenja, temveč zna prodreti | v | njegovo jedro. |
do svojcev in ga potemtakem lahko spoznal | v | okoliščinah, ko ni mogel igrati, in ki ga |
naposled lahko opazoval, ko je bila država | v | nevarnosti. |
tiranova sreča in kakšna je tiranova nesreča | v | primeri z drugimi ljudmi...« |
Pokličiva si | v | spomin najprej podobnost države in človeka, |
»In vendar vidiš | v | njej gospodarja in svobodne ljudi.« |
potemtakem človek podoben državi, mora biti tudi | v | njem enako stanje: njegova duša mora biti |
»Tako tudi tiranska duša, mislim dušo | v | celoti, lahko zelo malo uveljavlja svojo |
»Ali ne živita taka država in tak človek | v | nenehnem strahu?« |
»Misliš, da lahko | v | kaki drugi državi naletimo na več tožb, |
tožb, vzdihovanja, vpitja in jokanja kakor | v | tej?« |
In kako sodiš | v | tem pogledu o tiranskem človeku?« |
» | V | tem nimaš prav.« |
ima nesrečo, da ga je usoda povzdignila | v | tirana (vladarja).« |
» | V | spomin si moramo poklicati bogate ljudi |
spomin si moramo poklicati bogate ljudi | v | državi, ki imajo mnogo sužnjev. |
Le | v | številu je tu razlika.« |
Ker je vsakemu posameznemu državljanu | v | pomoč vsa država.« |
njegovim premoženjem iz države in ga odloži | v | puščavi, kjer mu predvidoma ne more pomagati |
V | kakšnem strahu je zdaj zase, za svoje otroke | |
»Ali ne živi tiran | v | podobni ječi, če je njegova narava takšna, |
državljani, temveč se mora zvečine skrivati | v | svoji hiši in živeti kakor ženska; pri tem |
tem zavida drugim državljanom, če potujejo | v | tujino in si ogledajo lepe stvari.« |
tiran, čeprav marsikdo ne mara verjeti, | v | resnici suženj, ki hlapčuje, služi in se |
ostane večina želja neizpolnjenih, ki živi | v | nenehnem strahu, nemiru in mukah; tako mora |
» | V | tem ti ni moč ugovarjati.« |
Kakor zbore jih razvrščam | v | istem zaporedju, kakor si jih ti navedel, |
»Ker je duša vsakega človeka razdeljena | v | tri dele, kakor je država razdeljena v tri |
razdeljena v tri dele, kakor je država razdeljena | v | tri stanove, dopušča, kakor se mi zdi, zdravi |
pijači, po ljubezni in po vsem, kar je z njo | v | zvezi, ali tudi ’lakomni‘ del, ker je te |
» | V | dušah pa vlada zdaj ta, zdaj oni del, kakor |
da užitek, ki izvira iz slave ali učenja, | v | primeri z dobičkom ne pomeni nič, ker ne |
ljubitelj modrosti o drugih oblikah naslad | v | primerjavi s svojo, ki mu jo pripravlja |
njihovim načinom življenja, in sicer ne | v | tem, kdo lepše ali grše, boljše ali slabše |
Kateri od teh treh ljudi ima | v | vseh omenjenih nasladah največje izkušnje? |
hoče spoznati bistvo resnice, izkušenejši | v | nasladi, ki jo prinaša znanje, kakor filozof |
nasladi, ki jo prinaša znanje, kakor filozof | v | nasladi, ki jo prinaša dobiček?« |
jo prinaša to spoznanje, pa tudi izkušenj | v | tem si mu ni treba pridobiti. |
»Potemtakem filozof daleč prekaša po izkušnjah | v | obeh vrstah naslade ljubitelja bogastva?« |
Ali pa je manj izkušen | v | nasladi, ki jo prinaša čast, kakor oni v |
v nasladi, ki jo prinaša čast, kakor oni | v | nasladi, ki jo prinaša spoznanje?« |
najprijetnejše življenje tistega človeka, | v | katerem ta del vlada.« |
» | V | tem in v mnogih drugih primerih lahko vidiš, |
»V tem in | v | mnogih drugih primerih lahko vidiš, da ljudem, |
nasledek bolečin, ker sicer lahko zaidemo | v | zmoto, da je naslada po svoji naravi prenehanje |
»Občutki naslade pa, ki prihajajo prek čutil | v | dušo, sodijo skoraj vsi in ravno najmočnejši |
naslade in predhodne bolečine, ki nastajajo | v | pričakovanju teh občutkov.« |
»Kakor veš, | v | naravi je lahko nekaj ali zgoraj ali spodaj |
je lahko nekaj ali zgoraj ali spodaj ali | v | sredini.« |
se vrača, misli, da se premika navzdol, | v | čemer ima seveda prav.« |
pozna pravih razmerij med: zgoraj, spodaj in | v | sredini.« |
premikajo proti bolečini, potem se ne motijo | v | svojem mnenju in resnično občutijo bolečino; |
toda prav tako, kakor nekomu velja sivo | v | primerjavi s črnim za belo, če ne pozna |
druge podobne stvari kažejo na neko praznino | v | našem telesu.« |
nespametnost in nevednost neko praznino | v | naši duši.« |
stvari so po tvojem mnenju bolj udeležene | v | čistem bitnem stanju: stvari kot kruh, pijača, |
sence se zasvetijo in navidezno oživijo le | v | razmerju druge do druge, tako da zbude nespametnim |
ljudem blazno poželenje in se ti spustijo | v | boj zanje kakor za Helenin privid, za katerega |
»Če sledi vsa duša filozofskemu delu in ni | v | sporu z njim, potem lahko vsak del izpolni |
»In to seveda velja za tisti del, ki je | v | najostrejšem nasprotju z zakonom in redom?« |
zdaj, narobe, izračunamo, za koliko je kralj | v | pravi nasladi oddaljen od tirana, vidimo |
»Čudovito si izračunal, | v | kakšnem razmerju sta pravični in nepravični |
pravični presega slabega in nepravičnega že | v | nasladi tako zelo, potem ga še neskončno |
zelo, potem ga še neskončno bolj presega | v | spodobnosti, lepoti in kreposti.« |
Ker smo prišli | v | svoji razpravi tako daleč, se zdaj povrnimo |
»Tako, da si | v | mislih ustvarimo podobo duše, ob njej naj |
»Takšno, na kakršno naletimo | v | mitih o starih bitjih, kakor so Himera, |
pripovedujejo, da je vsako zase sestavljeno iz več | v | eno zraščenih postav.« |
Toda ker je | v | duhu laže oblikovati kakor v vosku in podobnem |
Toda ker je v duhu laže oblikovati kakor | v | vosku in podobnem materialu, je oblikovanje |
vse tri tako, da se bodo zdela zraščena | v | eno.« |
popolnoma zaobjame; kdor ne more videti | v | notranjščino, temveč vidi samo vnanjo oblogo, |
gleda, kako se spopadata in druga drugo | v | boju razžirata.« |
Ali ni plemenito to, kar žival | v | nas podreja človekovi oblasti, ali bolje |
bolje rečeno tistemu, kar je božanskega | v | nas? |
suženjsko podreja to, kar je najplemenitejše | v | njem, temu, kar je najslabše. |
Če proda sina ali hčer | v | suženjstvo divjim in malopridnim ljudem, |
»Prevzetnost in drznost grajamo, ker se z njima | v | nas nesorazmerno močno okrepita in razrasteta |
ta del, to je volja, mnogoglavi pošasti | v | nas? |
naravi tako slab, da ne more obvladati živali | v | sebi, temveč se jim da zasužnjiti in misli |
podložnik tega najplemenitejšega človeka, | v | katerem prevladuje božanska moč. |
bitju, najboljše seveda tistemu, ki ga nosi | v | sebi, sicer pa takemu, ki je zunaj njega. |
» | V | tem imaš prav.« |
postavimo čuvarjev in vladarjev, kakršne imamo | v | samih sebi ; šele potem postanejo svobodni.« |
je koristno, če delamo krivico, če živimo | v | razuzdanosti in če počnemo nečastna dejanja, |
odkrijejo in kaznujejo, se živalski del | v | njem pomiri in ukroti, plemeniti del pa |
živalskim, nespametnim gonom in tudi ne išče | v | njih svojega življenskega cilja, kadar ne |
»In pri tem zmeraj gleda na red | v | svoji duši. |
lahko omajajo duševno stanje, zavrača tako | v | zasebnem kakor v javnem življenju.« |
duševno stanje, zavrača tako v zasebnem kakor | v | javnem življenju.« |
»Posveča se mu lahko | v | svoji državi, v svoji zdajšnji domovini |
»Posveča se mu lahko v svoji državi, | v | svoji zdajšnji domovini najbrž ne, razen |
»Razumem: | v | državi, ki smo jo malo prej ustanovili in |
smo jo malo prej ustanovili in opisali; | v | duhu seveda, ker take države, mislim, ni |
» | V | nebesih morda obstaja njena prapodoba za |
»Ni pomembno, ali taka država | v | resnici obstaja in ali bo kdaj obstajala. |
Da mu nikakor ne smemo odpreti vrat | v | našo državo, kakor se mi zdi, še jasneje, |
smo človeško dušo razčlenili in razdelili | v | njene dele.« |
neba in bogov ter vsega, kar je na nebu in | v | Hadu pod zemljo.« |
obstajati, ali pa misliš, da je lahko samo | v | določenem smislu stvarnik vseh teh stvari, |
določenem smislu stvarnik vseh teh stvari, | v | določenem pa ne? |
Ali ne vidiš, da | v | določenem smislu tudi ti vse to lahko ustvariš?« |
» | V | katerem smislu?« |
Na neki način, | v | določenem smislu pa tudi on izdeluje stole. |
»Potemtakem se ne čudimo, da je njihovo delo | v | primerjavi z resničnostjo slabo in nepopolno.« |
»Potemtakem gre za tri vrste stolov: eden | v | resnici obstaja; ustvaril ga je, mislim, |
»Kako ga naj potem imenujemo | v | njegovem razmerju do stola?« |
posnemovalci, in z njimi vsi drugi posnemovalci | v | razmerju do kralja in resnice na tretjem |
V | kakšnem razmerju je slikarstvo do posamičnih | |
Ali jih posnema takšne, kakršne | v | resnici so, ali takšne, kakršne se zdijo? |
nerazumne ljudi, da mu verujejo, da je to | v | resnici mizar.« |
posamični strokovnjaki, potem mu moramo seči | v | besedo in mu povedati da je lahkoveren bedak, |
posnemovalci ne varajo teh ljudi, ki jim pridejo | v | pest in ob pogledu na njihova dela ne opazijo, |
resničnega - ali pa imajo prav in pesniki | v | resnici poznajo stvari, o katerih znajo |
pač ne bo ukvarjal z izdelavo posnetkov in | v | tej dejavnosti ne bo videl svoje življenske |
spoznati, ob kakšnem prizadevanju postane človek | v | javnem in zasebnem življenju boljši ali |
Katera država vidi | v | tebi svojega odličnega ustanovitelja in |
»Če se Homer ni uveljavil | v | javnem življenju, pa se je morda proslavil |
4. » | V | resnici o tem pripoveduje,« |
Abdere, Prodik s Keosa in mnogi drugi so lahko | v | osebnem stiku prepričali svoje sodobnike, |
njegove upodobitve čevljarstva in poveljevanja | v | vojski ali česa drugega, podane v verzih, |
poveljevanja v vojski ali česa drugega, podane | v | verzih, ritmih in tonih. |
imeniten poznavalec stvari, ki jih prikazuje | v | svojih delih, mora biti šele pesniški posnemovalec« |
se ukvarjajo s tragično poezijo, bodisi | v | jambih ali heksametrih, so vseskozi posnemovalci.« |
nanj zunaj vode, in kriv, če ga opazujemo | v | vodi. |
Vse to kaže na zmedenost | v | naši duši. |
nismo rekli, da isti deli duše ne morejo | v | istem času imeti o istih stvareh različnih |
»In njegovo nasprotje sodi k slabemu delu | v | naši duši?« |
umetnost in na sploh vsaka posnemajoča umetnost | v | svojih delih zelo oddaljeni od resnice in |
umetnosti s čutnostjo je vse prej kot dober in | v | skladu z resnico.« |
»Ti ljudje pa niso | v | harmoniji sami s sabo. |
Kdor opravlja kako delo, je prav tako | v | sporu in nesoglasju s seboj kakor tisti, |
tisti, ki opazuje kak predmet in ima o njem | v | istem času nasprotne čutne vtise. |
že obširno govorili in ugotovili, da je | v | naši duši mnogo takšnih protislovij.« |
smo takrat prešli, to moramo zdaj vzeti | v | pretres.« |
»Če pa človek čuti, da ga | v | istem času in zaradi iste stvari vleče v |
v istem času in zaradi iste stvari vleče | v | dve nasprotni smeri, potem morata v njem |
vleče v dve nasprotni smeri, potem morata | v | njem delovati dve različni sili.« |
»Zakon pravi: najlepše je, če človek | v | nesreči ohrani mir in ravnodušnost; kajti |
bolečini, preprečujemo s tem to, kar nam je | v | takih priložnostih najbolj potrebno.« |
»Tako se je treba ravnati | v | nesreči.« |
»Ta upirajoči se del | v | nas daje snov za bogato in raznolično posnemanje. |
Mirna in preudarna narava, drugi del | v | nas, ki ostane zmeraj enaka, pa se ne da |
množico kakor tudi ne za vse mogoče ljudi | v | gledališču. |
Podoben mu je namreč | v | tem, da njegovi izdelki nimajo ničesar skupnega |
so brez vrednosti, podoben pa mu je tudi | v | tem, da se obrača na slabši in ne najboljši |
Zavoljo tega mu je tudi zaprt vstop | v | našo državo prihodnosti, v kateri naj vladata |
tudi zaprt vstop v našo državo prihodnosti, | v | kateri naj vladata red in zakonitost, saj |
k tlom, tako ustvarja posnemajoči pesnik | v | človeški duši napačni red. |
po naravi najplemenitejši del pa popušča | v | budnosti nasproti solzavemu delu, ker ni |
bi hoteli veljati za prave može; narobe, | v | veselju nad tem vidi celo korist, zato ne |
ljudi si je na jasnem o tem, da uživanje | v | tuji bolečini nujno vpliva na lastna čustva; |
Če | v | gledališču ob uprizoritvi komedije ali v |
v gledališču ob uprizoritvi komedije ali | v | zasebnem krogu poslušaš burkaste šale, katerih |
popolnoma vajeti; kakor hitro pa se to nagnjenje | v | tebi zasidra, postaneš nujno tudi v svojem |
nagnjenje v tebi zasidra, postaneš nujno tudi | v | svojem zasebnem življenju burkež.« |
prvi med tragiki; pri tem moraš vedeti, da | v | svojo državo lahko sprejmemo izmed vseh |
lirskimi in epskimi pesmimi dovoliš vstop | v | državo tudi zabavni muzi, potem nujno zavladata |
tudi zabavni muzi, potem nujno zavladata | v | njej veselje in žalost namesto zakona in |
8. »To bodi torej povedano | v | opravičilo, da smo pesništvo, dokler je |
psica, ki laja na gospodarja‘, ’veliki so | v | svojem neumnem in praznem čvekanju‘, ’razsajajoča |
zabavno in posnemajoče pesništvo dokaže, da je | v | dobro urejeni državi nepogrešljivo, potem |
pregnanstva takoj, ko najdemo za to opravičilo | v | kaki lirski ali pripovedni pesmi?« |
samo njihovi ljubitelji, lahko dovolimo, da | v | prozi govorijo v prid poezije in dokažejo, |
ljubitelji, lahko dovolimo, da v prozi govorijo | v | prid poezije in dokažejo, da ni samo prijetna, |
Nam je lahko samo | v | korist, če se pokaže, da pesništvo ni samo |
svojo ljubezen do poezije, ki nam jo je | v | naših lepih državah vcepila vzgoja, potlačili, |
Paziti moramo, da ne zapademo | v | otroško ljubezen, ki jo mnogi gojijo do |
»Kaj le lahko | v | kratkem času postane veliko! |
otroštva do starosti je vendar zelo kratek | v | primeri z večnostjo.« |
Ali ne misliš, da je nesmrtni del | v | nas dolžan, da skrbi za večnost in ne za |
»Misliš, da je | v | vsaki stvari nekaj dobrega in nekaj slabega? |
in druge slabe lastnosti, ki so ugnezdene | v | njej, prav tako uničujejo, da ta na koncu |
temveč zato, ker pokvarjene jedi izzovejo | v | telesu slabost; in tako pravimo, da telo |
more trditi, da tuje zlo, da zlo, ki je | v | nekem tujem predmetu, lahko uniči dušo ali |
lahko uniči dušo ali kako drugo stvar, če | v | njiju samih ne nastane njima lastno zlo.« |
za njo umreti ali prej ali pozneje, pač | v | skladu s tem, ali se ji bolj ali manj vda; |
nepravični ljudje ne umirajo, kakor se to | v | resnici dogaja, zato, ker jim je zaradi |
»To pa se ne zdi verjetno in je tudi | v | nasprotju z zdravo pametjo. |
sestavljeno iz mnogih delov, ki niso drug z drugim | v | najlepši harmoniji, kar torej ni takšno, |
in drugimi napakami, temveč si jo moramo | v | duhu predstavljati takšno, kakršna je v |
v duhu predstavljati takšno, kakršna je | v | svoji prvotni čistosti. |
takšna, kakršna se nam zdaj kaže; to stanje, | v | katerem jo poznamo, je podobno stanju, v |
v katerem jo poznamo, je podobno stanju, | v | katerem mornarji pogosto vidijo morskega |
bolj podoben kaki živali kakor samemu sebi | v | svoji prvotni postavi. |
božanski biti, se po njej vzdigne iz morja, | v | katerem zdaj živi, ter odvrže kamenje in |
12. » | V | svojem razpravljanju,« |
pustili vse drugo vnemar, zlasti pa smo, | v | nasprotju s Heziodovim in Homerjevim načinom, |
V | pravičnosti sami po sebi smo spoznali največje | |
ljudem, ste vendar bili mnenja, da je treba | v | to zaradi samega razpravljanja privoliti, |
njih osovražen, kakor smo se o tem že takoj | v | začetku sporazumeli.« |
nepravični ljudje ravnajo kakor tekači, ki | v | začetku dobro tečejo, sredi proge pa začnejo |
najprej so na čelu, na koncu pa so vsem | v | zasmeh; ušesa se jim povesijo do ramen in |
povedati: ko se pravičniki postarajo, so jim | v | državi na voljo - če si želijo - najvišje |
Nepravičnike pa, narobe, četudi se znajo | v | mladosti prikriti, navadno proti koncu njihove |
navadno proti koncu njihove življenske tekme | v | teku drugi prehitijo in jih zasmehujejo. |
V | vsem imaš prav.« | |
to ni nič ne po velikosti ne po količini | v | primeri z darovi, ki čakajo pravičnega in |
Povedati moramo obema, kaj ju tam čaka, da jima | v | našem razpravljanju ne ostanemo ničesar |
Er je padel | v | bitki; ko so po desetih dneh pobirali že |
grmadi, oživi in pripoveduje kaj je videl | v | onostranstvu. |
mnogimi drugimi odpravila na pot in prišla | v | ljudem nepristopen kraj, kjer sta bili v |
v ljudem nepristopen kraj, kjer sta bili | v | zemlji dve odprtini, druga blizu druge, |
stopijo na desno stran in krenejo navzgor | v | nebo, potem ko so si na prsi pripeli znamenja |
videl, kako so duše izginjale skozi odprtini | v | zemlji in na nebu, potem ko jim je bila |
si druga drugi, prve tožeč in s solzami | v | očeh, ker so se spominjale, kaj in koliko |
je izdal državo ali vojsko, prodal ljudi | v | suženjstvo ali zakrivil kak drug zločin, |
bili pošteni in pravični, so prejeli za to | v | istem razmerju ustrezno nagrado. |
Ta Ardiaj je bil pred tisoč leti tiran | v | nekem mestu v Pamfiliji; ubil je svojega |
bil pred tisoč leti tiran v nekem mestu | v | Pamfiliji; ubil je svojega starega očeta |
delajo, in izjavljali, da bodo vsi ti vrženi | v | Tartar. - |
Po štirih dneh so prišli | v | kraj, od koder so zagledali svetlobo, ki |
trajajočem popotovanju so prišli do nje, in tam, | v | sredini svetlobe, so videli konca njenih |
besedah predstavljati tako, kakor da je | v | velikem in izvotljenem vretencu še drugo |
Celotno vreteno se vrti | v | krogu, pri čemer pa se sedem notranjih vretenc |
čemer pa se sedem notranjih vretenc vrti | v | nasprotni smeri. |
Samo vreteno pa se vrti | v | naročju Nujnosti. |
in isti ton; vseh osem tonov se združuje | v | simfonijo. |
V | enakih razmakih sedijo na prestolih tri | |
sedijo na prestolih tri hčerke Nujnosti Moire | v | belih oblačilih, s svetimi prevezami okoli |
zunanje kroženje, Atropos dela isto z levico | v | notranjščini, Lahesis pa se izmenoma posveča |
Božji glasnik jih je postavil | v | vrsto, potem je vzel iz naročja Lahese žrebne |
vse njihovo življenje, druge pa so bile | v | resnici pretrgane in so se končale v revščini, |
bile v resnici pretrgane in so se končale | v | revščini, begu in prosjaštvu; bile so tu |
krepost ter dobro vedeti, kaj prinaša lepota | v | družbi z revščino in bogastvom in ob kakšnem |
slabše življenje velja tisto, ki vodi dušo | v | nepravičnost, za boljše pa tisto drugo, |
nepravičnost, za boljše pa tisto drugo, ki vodi | v | pravičnost, vse drugo pa pušča vnemar. |
trdna ta vera, da človeka, četudi pride | v | Hades, ne zaslepijo bogastvo in druga zla, |
življensko pot in se izogne obeh skrajnosti | v | tem, kolikor je to mogoče, pa tudi v onostranskem |
skrajnosti v tem, kolikor je to mogoče, pa tudi | v | onostranskem življenju. |
Ko je nato | v | miru pregledal, kaj je bil izbral, se je |
neba, in je svoje prejšnje življenje prebil | v | urejeni državi ter bil kreposten iz navade |
Kdor se pri vsakem novem vstopu | v | življenje odloča v skladu s filozofijo in |
pri vsakem novem vstopu v življenje odloča | v | skladu s filozofijo in mu pri izbiri ne |
Tudi njegovo popotovanje od tod | v | onostranstvo in spet nazaj ga ne vodi skozi |
postati človek, ker mu je bila še vedno | v | spominu sodba v sporu zaradi orožja. |
ker mu je bila še vedno v spominu sodba | v | sporu zaradi orožja. |
V | sredini je prišla na vrsto Atalantina duša. | |
velike časti, ki jih je deležen zmagovalec | v | igrah, ni se mogla vzdržati in si je izbrala |
Epeja, Panopejevega sina, kako je prešla | v | življenje neke umetnost ljubeče ženske. |
zagledal Terzitovo dušo, kako je šinila | v | opico. |
Duše živali so nasploh prehajale nekaj | v | ljudi, nekaj v druge živali, nepravične |
so nasploh prehajale nekaj v ljudi, nekaj | v | druge živali, nepravične v divje, pravične |
ljudi, nekaj v druge živali, nepravične | v | divje, pravične v krotke; tako je prihajalo |
druge živali, nepravične v divje, pravične | v | krotke; tako je prihajalo do najrazličnejših |
streslo, duše pa je zajel vrtinec in jih | v | trenutku odnesel v višave, eno sem, drugo |
zajel vrtinec in jih v trenutku odnesel | v | višave, eno sem, drugo tja, v novo rojstvo, |
trenutku odnesel v višave, eno sem, drugo tja, | v | novo rojstvo, v novo življenje; bilo je, |
višave, eno sem, drugo tja, v novo rojstvo, | v | novo življenje; bilo je, kakor da bi se |
to vodo; ne ve pa, kako se je znova vrnil | v | svoje telo. |
Nenadoma je odprl oči in videl, da leži | v | jutranjem somraku na grmadi. - |
In tako se je mit ohranil in ni prišel | v | pozabo, dragi Glavkon. |
Če bomo vsi, | v | veri v nesmrtnost duše in njeno moč, da |
Če bomo vsi, v veri | v | nesmrtnost duše in njeno moč, da prenese |
pripadejo nagrade, kakor jih dobivajo zmagovalci | v | tekmah; hkrati bomo uživali srečo tu in |
Jojahín in njegovi bratje ob preselitvi | v | Babilon. |
Po preselitvi | v | Babilon se je Jojahínu rodil Šealtiél, Šealtiélu |
štirinajst rodov, od Davida do preselitve | v | Babilon štirinajst rodov, od preselitve |
Babilon štirinajst rodov, od preselitve | v | Babilon do Kristusa štirinajst rodov. |
Ko je to premišljeval, se mu je | v | spanju prikazal Gospodov angel in rekel: |
Ko je bil Jezus rojen | v | Betlehemu v Judeji pod kraljem Heródom, |
Ko je bil Jezus rojen v Betlehemu | v | Judeji pod kraljem Heródom, so prišli modri |
kraljem Heródom, so prišli modri z Vzhoda | v | Jeruzalem in spraševali: |
» | V | Betlehemu v Judeji, kajti takóle je zapisal |
»V Betlehemu | v | Judeji, kajti takóle je zapisal prerok: |
‘Ti, Betlehem, | v | Judovi deželi! |
Nato jih je poslal | v | Betlehem z naročilom: |
Stopili so | v | hišo in našli dete z Marijo, njegovo materjo. |
Ker so bili | v | spanju opomnjeni, naj ne hodijo nazaj k |
nazaj k Heródu, so se po drugi poti vrnili | v | svojo deželo. |
Beg | v | Egipt |
Ko so odšli, se je Jožefu | v | spanju prikazal Gospodov angel in mu rekel: |
»Vstani, vzemi dete in njegovo mater in béži | v | Egipt! |
vzel dete in njegovo mater in se umaknil | v | Egipt. |
Poslal je svoje ljudi in dal | v | Betlehemu in v vsej njegovi okolici pomoriti |
Poslal je svoje ljudi in dal v Betlehemu in | v | vsej njegovi okolici pomoriti vse dečke, |
»Krik se je slišal | v | Rami, jok in bridko zdihovanje. |
Ko je Heród umrl, se je | v | Egiptu prikazal Gospodov angel Jožefu v |
v Egiptu prikazal Gospodov angel Jožefu | v | spanju in rekel: |
»Vstani, vzemi otroka in njegovo mater in pojdi | v | izraelsko deželo, kajti pomrli so, kateri |
vzel otroka in njegovo mater in se vrnil | v | izraelsko deželo. |
Ko je zvedel, da vlada | v | Judeji Arheláj namesto svojega očeta Heróda, |
Ker je bil | v | spanju opomnjen, se je umaknil v galilejsko |
je bil v spanju opomnjen, se je umaknil | v | galilejsko deželo. |
Ko je prišel tja, se je naselil | v | mestu, ki se imenuje Nazaret, da se je spolnilo, |
Tiste dni nastopi Janez Krstnik | v | Judejski puščavi in pridiga: |
‘Glas vpijočega | v | puščavi: |
Dajali so se mu krstiti | v | reki Jórdan in se spovedovali svojih grehov. |
ne rodi dobrega sadu, posekajo in vržejo | v | ogenj. |
On vas bo krstil | v | Svetem Duhu in ognju. |
Velnico ima | v | roki in počistil bo svoj skedenj. |
Svoje žito bo spravil | v | kaščo, pleve pa sežgal v ognju, ki nikoli |
žito bo spravil v kaščo, pleve pa sežgal | v | ognju, ki nikoli ne ugasne.« |
Tedaj je Duh odvedel Jezusa | v | puščavo, da bi ga hudič skušal. |
Nato ga hudič vzame s seboj | v | sveto mesto in ga postavi vrh templja ter |
Jezus začne delovati | v | Galileji |
Ko je zvedel, da so Janeza vrgli | v | ječo, se je umaknil v Galilejo. |
da so Janeza vrgli v ječo, se je umaknil | v | Galilejo. |
Zapustil je Nazaret in se nastanil | v | Kafarnáumu, ki leži ob jezeru, v Zábulonovi |
nastanil v Kafarnáumu, ki leži ob jezeru, | v | Zábulonovi in Néftalijevi pokrajini, da |
Ljudstvo, ki je sedelo | v | temi, je zagledalo veliko luč; in njim, |
zagledalo veliko luč; in njim, ki so prebivali | v | deželi smrtne sence, je zasvetila luč.« |
njegovega brata Andreja, ko sta metala mrežo | v | jezero; bila sta namreč ribiča. |
Janeza, ko sta s svojim očetom Zebedéjem | v | čolnu popravljala mreže. |
»Blagor ubogim | v | duhu, ker njihovo je nebeško kraljestvo. |
Blagor čistim | v | srcu, ker bodo Boga gledali. |
Veselite se in vriskajte, ker je vaše plačilo | v | nebesih veliko. |
temveč na podstavek, da sveti vsem, ki so | v | hiši. |
dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je | v | nebesih.« |
zapovedi, in bo tako ljudi učil, bo najmanjši | v | nebeškem kraljestvu. |
Kdor pa jih bo spolnjeval in učil, bo velik | v | nebeškem kraljestvu. |
pismoukov in farizejev, nikoli ne pridete | v | nebeško kraljestvo.« |
kdor mu reče ‘brezverec’, zasluži, da pride | v | peklenski ogenj! |
sodniku, sodnik pa pazniku in te ne vržejo | v | ječo. |
pravim: kdorkoli gleda žensko s poželenjem, je | v | srcu že prešuštvoval z njo. |
kakor da bi bilo célo tvoje telo vrženo | v | pekel. |
en ud, kakor da bi célo tvoje telo prišlo | v | pekel.« |
preganjajo, da boste otroci svojega Očeta, ki je | v | nebesih. |
boste imeli plačila pri svojem Očetu, ki je | v | nebesih. |
Kadar pa ti moliš, pojdi | v | svojo sobo, zapri vrata in môli k svojemu |
Oče naš, ki si | v | nebesih, posvečuje naj se tvoje |
Zgôdi se tvoja volja kakor | v | nebesih tako na zemlji. |
dolžnikom; ne daj, da pademo | v | skušnjavo, temveč reši nas hudega. |
Zaklad | v | nebesih |
zidove in kradejo; nabirajte pa si zaklade | v | nebesih, kjer jih ne uničujeta ne molj ne |
Če pa je tvoje oko bolno, bo | v | temi vse tvoje telo. |
Kako velika bo tema, če luč, ki je | v | tebi, postane tema!« |
»Zato vam pravim: ne bodite | v | skrbeh za svoje življenje, kaj boste jedli |
sejejo in ne žanjejo niti ne spravljajo | v | žitnice, in vendar jih vaš nebeški Oče živi. |
In za obleko, kaj ste | v | skrbeh? |
ne predejo, toda povem vam, še Sálomon | v | vsem svojem sijaju ni bil oblečen kakor |
travo, ki je danes na polju in jo jutri | v | peč vržejo, mar ne bo veliko bolj vas, maloverni? |
Ne bodite torej | v | skrbeh in ne sprašujte: ‘ |
Kaj gledaš iver | v | očesu svojega brata, bruna v svojem pa ne |
gledaš iver v očesu svojega brata, bruna | v | svojem pa ne opaziš? |
iz tvojega očesa,’ če imaš pa sam bruno | v | očesu? |
dobre darove, koliko bolj bo vaš Oče, ki je | v | nebesih, dajal dobro tem, ki ga prosijo.« |
široka so vrata in prostorna je pot, ki vodi | v | pogubo in veliko jih hodi po njej. |
Kako ozka so vrata in tesna je pot, ki vodi | v | življenje, in malo jih je, ki jo najdejo.« |
»Varujte se lažnih prerokov, ki prihajajo k vam | v | ovčji obleki, znotraj pa so grabežljivi |
ne rodi dobrega sadu, posekajo in vržejo | v | ogenj. |
»Ne pojde | v | nebeško kraljestvo vsak, ki mi pravi: ‘ |
kdor spolnjuje voljo mojega Očeta, ki je | v | nebesih. |
Gospod, Gospod, ali nismo | v | tvojem imenu prerokovali in v tvojem imenu |
ali nismo v tvojem imenu prerokovali in | v | tvojem imenu izganjali hudih duhov in v |
v tvojem imenu izganjali hudih duhov in | v | tvojem imenu storili veliko čudežev?’ |
nalivi in privršijo vetrovi ter butnejo | v | to hišo, vendar se ne zruši, ker ima temelje |
nalivi in privršijo vetrovi ter butnejo | v | to hišo in hiša se zruši v veliko podrtijo.« |
vetrovi ter butnejo v to hišo in hiša se zruši | v | veliko podrtijo.« |
prinesi dar, ki ga je zapovedal Mojzes, njim | v | pričevanje.« |
Ko je prišel | v | Kafarnáum, je stopil k njemu stotnik in |
povem: tolike vere nisem našel pri nikomer | v | Izraelu! |
sedli za mizo z Abrahamom, Izakom in Jakobom | v | nebeškem kraljestvu. |
izvoljeni za kraljestvo, bodo vrženi ven | v | temo; tam bo jok in škripanje z zobmi.« |
Ko je Jezus prišel | v | Petrovo hišo, je videl, da njegova tašča |
Ko je stopil | v | čoln, so šli njegovi učenci za njim. |
Jezus ozdravi obsedene | v | Gadári |
Ko je prišel na drugo stran, | v | gadársko deželo, sta mu iz votlin opuščenih |
»Če nas hočeš izgnati, nas pošlji | v | to čredo svinj!« |
Tedaj je čreda svinj planila po bregu | v | jezero in v vodi utonila. |
čreda svinj planila po bregu v jezero in | v | vodi utonila. |
Pastirji pa so zbežali | v | mesto in pripovedovali vse, tudi o obsedencih. |
Stopil je | v | čoln in se prepeljal na drugo stran. |
Prišel je | v | svoje mesto. |
Medtem ko je bil | v | hiši pri mizi, je prišlo precéj cestninarjev |
Novega vina tudi ne vlivajo | v | stare mehove, sicer mehovi počijo in vino |
Novo vino vlivajo | v | nove mehove in se oboje ohrani.« |
Ko je Jezus prišel | v | predstojnikovo hišo in videl piskače in |
Ko je stopil | v | hišo, sta slepa prišla k njemu. |
»Nikoli se kaj takega ni videlo | v | Izraelu.« |
»K poganom ne hodíte in | v | samaríjska mesta ne vstopajte! |
zlatim ne s srebrnim ne z bakrenim denarjem | v | pasovih, ne s popotno torbo, dvema suknjama, |
V | katerokoli mesto ali vas pridete, pozvedite, | |
Ko stopite | v | hišo, jo pozdravite. |
Izdajal pa bo | v | smrt brat brata in oče sina. |
bodo vstajali zoper starše in jih izročali | v | smrt. |
Kadar vas bodo preganjali | v | enem mestu, bežite v drugo. |
vas bodo preganjali v enem mestu, bežite | v | drugo. |
Kar vam pravim | v | temi, povejte pri belem dnevu; in kar slišite |
rajši tistega, ki more dušo in telo pogubiti | v | pekel! |
tudi jaz priznal pred svojim Očetom, ki je | v | nebesih. |
tudi jaz zatajil pred svojim Očetom, ki je | v | nebesih.« |
Ko je Janez | v | ječi slišal o Kristusovih delih, ga je vprašal |
»Kaj ste šli gledat | v | puščavo? |
Tisti, ki se mehko oblačijo, živijo vendar | v | kraljevskih hišah. |
Janeza Krstnika, in vendar je najmanjši | v | nebeškem kraljestvu večji od njega. |
grešnikov;’ in vendar se je modrost potrdila | v | svojih delih.« |
Tedaj je začel grajati mesta, | v | katerih se je zgodilo največ njegovih čudežev, |
Če bi se bili | v | Tiru in Sídonu zgodili čudeži, ki so se |
Sídonu zgodili čudeži, ki so se zgodili | v | vama, bi se že zdavnaj spreobrnila v raševini |
zgodili v vama, bi se že zdavnaj spreobrnila | v | raševini in pepelu. |
Če bi se bili | v | Sódomi zgodili čudeži, ki so se zgodili |
Sódomi zgodili čudeži, ki so se zgodili | v | tebi, bi še danes stala. |
Učenci | v | soboto smukajo klasje |
V | tistem času je šel Jezus v soboto skozi | |
V tistem času je šel Jezus | v | soboto skozi žitna polja. |
»Poglej, tvoji učenci počno, kar ni dovoljeno | v | soboto.« |
Kako je stopil | v | božjo hišo in so jedli daritveni kruh, ki |
Mar niste brali | v | postavi, da duhovniki ob sobotah v templju |
brali v postavi, da duhovniki ob sobotah | v | templju prelamljajo sobotni počitek in so |
Šel je od tam in prispel | v | njihovo shodnico. |
»Ali se sme | v | soboto zdraviti?« |
izmed vas, ki bi imel eno samo ovco in bi mu | v | soboto padla v jamo, bi je ne prijel in |
imel eno samo ovco in bi mu v soboto padla | v | jamo, bi je ne prijel in izvlekel? |
Torej se sme | v | soboto dobro delati.« |
opustoši in nobeno mesto ali hiša, ki je | v | sebi razdvojena, ne bo obstala. |
Če torej satan izganja satana, je | v | sebi razdeljen, kako bo potem obstalo njegovo |
Ali: kako more kdo vdreti | v | hišo močnega in mu odnesti opremo, če prej |
Svetega Duha, mu ne bo odpuščeno ne na tem svetu ne | v | prihodnjem.« |
Kakor je bil namreč Jona tri dni in tri noči | v | trebuhu velike ribe, tako bo Sin človekov |
tako bo Sin človekov tri dni in tri noči | v | osrčju zemlje. |
Vrnil se bom | v | svojo hišo, iz katere sem odšel.’ |
duhov, hujših od sebe, in vstopijo vanjo ter | v | njej prebivajo. |
namreč spolni voljo mojega Očeta, ki je | v | nebesih, mi je brat in sestra in mati.« |
velike množice, tako da je moral stopiti | v | čoln. |
Takrat jim je veliko povedal | v | prilikah. |
»Zakaj jim govoriš | v | prilikah?« |
Zato jim govorim | v | prilikah, ker gledajo, pa ne vidijo; poslušajo, |
oči, da ne bi videlo in ne bi slišalo in | v | srcu ne razumelo ter se ne spreobrnilo, |
hudobni duh in mu ugrabi, kar je vsejano | v | njegovo srce. |
in jo takoj z veseljem sprejme, nima pa | v | sebi korenine in je nestanoviten. |
Katero pa je vsejano | v | dobro zemljo, je tisti, ki besedo posluša |
Ko je setev zrasla in šla | v | klasje, se je pokazala tudi ljuljka. |
Poberite najprej ljuljko in jo povežite | v | snope, da jo sežgemo; pšenico pa spravite |
snope, da jo sežgemo; pšenico pa spravite | v | mojo žitnico.’« |
podobno kvasu, ki ga je vzela žena in umesila | v | tri merice moke, dokler se ni vse prekvasilo.« |
Zakaj | v | prilikah |
Vse to je Jezus govoril množicam | v | prilikah. |
Govoril jim je sploh samo | v | prilikah, da se je spolnilo, kar je bilo |
»Odprl bom svoja usta | v | prilikah, oznanjal bom, kar je bilo skrito |
Tedaj je odpustil množice in šel | v | hišo. |
Vrgli jih bodo | v | ognjeno peč, kjer bo jok in škripanje z |
Takrat se bodo pravični zasvetili kakor sonce | v | kraljestvu svojega Očeta. |
nebeško kraljestvo podobno mreži, ki jo vržejo | v | morje in zajame vse vrste rib. |
potegnejo na obrežje, sedejo in odberejo dobre | v | posodo, slabe pa pomečejo proč. |
Pahnili jih bodo | v | ognjeno peč, kjer bo jok in škripanje z |
V | Nazaretu Jezusa zavržejo | |
povedal te prilike, je šel od tam in dospel | v | domači kraj. |
Učil je | v | njihovi shodnici, da so se zelo čudili in |
»Ni prerok brez časti, razen | v | domačem kraju in v domači hiši.« |
prerok brez časti, razen v domačem kraju in | v | domači hiši.« |
Vstal je od mrtvih in zato delujejo | v | njem čudežne moči.« |
dal Janeza prijeti, ga vkleniti in vreči | v | ječo zaradi Herodiáde, žene svojega brata |
Poslal je obglavit Janeza | v | ječi. |
Ko je Jezus to slišal, se je | v | čolnu umaknil od tam v samoten kraj, da |
to slišal, se je v čolnu umaknil od tam | v | samoten kraj, da bi bil sam. |
ura je že pozna; odpústi ljudi, da gredo | v | vasi in si kupijo živeža.« |
je tistih pet hlebov in dve ribi, se ozrl | v | nebo, jih blagoslovil, razlomil in dal kruh |
In takoj je primoral učence, da so šli | v | čoln in se pred njim peljali na nasprotni |
Ko sta stopila | v | čoln, je veter ponehal. |
Oni pa, ki so bili | v | čolnu, so padli predenj in rekli: |
Jezus ozdravlja | v | genezaréški deželi |
se prepeljali na drugo stran, so prišli | v | genezaréško deželo. |
Človeka ne omadežuje to, kar gre | v | usta, ampak kar prihaja iz ust, to ga omadežuje.« |
Če pa slepi vodi slepega, oba padeta | v | jamo.« |
Ali ne razumete, da gre vse, kar prihaja | v | usta, v želodec in se izloča v blato? |
razumete, da gre vse, kar prihaja v usta, | v | želodec in se izloča v blato? |
kar prihaja v usta, v želodec in se izloča | v | blato? |
Jezus je zapustil tisti kraj in se umaknil | v | tirsko in sídonsko pokrajino. |
»Kje naj | v | puščavi vzamemo toliko kruha, da nasitimo |
Ko je množice odpustil, je stopil | v | čoln in prispel v magadánsko pokrajino. |
množice odpustil, je stopil v čoln in prispel | v | magadánsko pokrajino. |
Ko je Jezus prišel | v | pokrajino Cezaréje Filípove, je spraševal |
nista tega odkrila, ampak moj Oče, ki je | v | nebesih. |
karkoli boš zavezal na zemlji, bo zavezano | v | nebesih; in karkoli boš razvezal na zemlji, |
karkoli boš razvezal na zemlji, bo razvezano | v | nebesih.’« |
svojim učencem razodevati, da bo moral iti | v | Jeruzalem in veliko pretrpeti od starešin, |
V | spotiko si mi, ker ne misliš po božje, ampak | |
Ali kaj bo dal človek | v | zameno za svoje življenje? |
Sin človekov bo namreč prišel | v | slavi svojega Očeta s svojimi angeli in |
bodo videli Sina človekovega, kako prihaja | v | svojem kraljevskem sijaju.« |
Večkrat pade | v | ogenj in večkrat v vodo. |
Večkrat pade v ogenj in večkrat | v | vodo. |
Ko so bili zbrani | v | Galileji, jim je Jezus rekel: |
»Sin človekov bo kmalu izdan | v | roke ljudem in ga bodo umorili, toda tretji |
Ko so prispeli | v | Kafarnáum, so prišli k Petru pobiralci tempeljskega |
Ko pa je prišel | v | hišo, ga je Jezus prehitel z vprašanjem: |
Največji | v | nebeškem kraljestvu |
»Kdo je potemtakem največji | v | nebeškem kraljestvu?« |
in ne postanete kakor otroci, ne pojdete | v | nebeško kraljestvo! |
poniža, da bo kakor ta otrok, bo največji | v | nebeškem kraljestvu, in kdor sprejme takega |
kraljestvu, in kdor sprejme takega otroka | v | mojem imenu, mene sprejme.« |
Skušnjave vodijo | v | greh |
obesijo mlinski kamen na vrat in se potopi | v | globino morja. |
je zate, da prideš pohabljen ali kruljav | v | življenje, kakor da bi imel obe roki ali |
bi imel obe roki ali nogi in bi bil vržen | v | večni ogenj. |
Bolje je zate, da prideš z enim očesom | v | življenje, kakor da bi imel obe očesi in |
kakor da bi imel obe očesi in bi bil vržen | v | peklenski ogenj. |
Povem vam, njihovi angeli | v | nebesih vedno gledajo obličje mojega nebeškega |
Tako noče vaš Oče, ki je | v | nebesih, da se zgubi kdo od malih.« |
karkoli boste zavezali na zemlji, bo zavezano | v | nebesih, in karkoli boste razvezali na zemlji, |
boste razvezali na zemlji, bo razvezano | v | nebesih.« |
povem: če se dva izmed vas na zemlji združita | v | katerikoli prošnji, ju bo uslišal moj Oče, |
katerikoli prošnji, ju bo uslišal moj Oče, ki je | v | nebesih. |
Kjer sta namreč dva ali so trije zbrani | v | mojem imenu, tam sem jaz sredi med njimi.« |
Oni pa ni hotel, ampak je šel in ga vrgel | v | ječo, dokler mu ne bi povrnil dolga. |
Galileje in po drugi strani Jórdana prišel | v | judejsko pokrajino. |
Če pa hočeš priti | v | življenje, spolnjuj zapovedi!« |
imaš, in daj revežem, pa boš imel zaklad | v | nebesih! |
»Resnično vam povem: bogatin bo težkó prišel | v | nebeško kraljestvo. |
kamela skozi šivankino uho kakor bogatin | v | nebeško kraljestvo.« |
zaradi mene, bo prejel stokratno in dobil | v | dediščino večno življenje. |
Delavci | v | vinogradu |
pogodil za en denar na dan in jih poslal | v | vinograd. |
Pojdite tudi vi | v | vinograd, in kar je prav, vam bom dal.’ |
Pojdite tudi vi | v | vinograd!’ |
V | Jeruzalem gremo in Sin človekov bo izdan | |
»Reci, naj ta dva moja sinova sedita | v | tvojem kraljestvu, eden na tvoji desnici |
ampak da bi stregel in dal svoje življenje | v | odkupnino za mnoge.« |
MESIJANSKI VHOD | V | JERUZALEM |
Množica spremlja Jezusa | v | Jeruzalem |
»Pojdita | v | vas, ki je pred vama, in takoj bosta našla |
Blagoslovljen, ki prihaja | v | Gospodovem imenu! |
Ko je prišel | v | Jeruzalem, se je vse mesto zganilo in spraševalo: |
»To je prerok, Jezus iz Nazareta | v | Galileji.« |
Jezus je stopil | v | tempelj in izgnal vse, ki so v templju prodajali |
je stopil v tempelj in izgnal vse, ki so | v | templju prodajali in kupovali. |
V | templju so se mu približali slepi in hromi | |
kakšne čudeže je storil, in otroke, ki so | v | templju vzklikali: |
Iz mesta je šel | v | Betánijo in tam prenočil.« |
Ko se je Jezus zjutraj vračal | v | mesto, je bil lačen. |
Vzdigni se in se vrzi | v | morje,’ se bo to zgodilo. |
Vse boste prejeli, kar boste prosili | v | molitvi, če boste verovali.« |
Prišel je | v | tempelj, in medtem ko je učil, so stopili |
Sin, pojdi danes delat | v | vinograd!’ |
cestninarji in nečistnice pojdejo pred vami | v | božje kraljestvo. |
zasadil vinograd, ga obdal z ograjo, izkopal | v | njem stiskalnico in sezidal stolp, nato |
stiskalnico in sezidal stolp, nato ga je dal | v | najem viničarjem in odpotoval. |
»Hudobneže bo kruto pokončal, vinograd pa dal | v | najem drugim viničarjem, ki mu bodo ob svojem |
»Ali niste nikoli brali | v | knjigah Svetega pisma: |
Gospod je to storil in je čudovito | v | naših očeh.’ |
Jezus jim je spet spregovoril | v | prilikah. |
Zvežite mu noge in roke in ga vrzite ven | v | temo, tam bo jok in škripanje z zobmi.’ |
odšli in se posvetovali, kako bi ga ujeli | v | besedi. |
ženili ne možile, temveč bodo kakor angeli | v | nebesih. |
»Učitelj, katera je največja zapoved | v | postavi?« |
imajo častna mesta na gostijah, prve sedeže | v | shodnicah, pozdrave na cestah in da jim |
‘oče’, kajti eden je vaš Oče, ta, ki je | v | nebesih. |
templju, priseže pri njem in pri tem, ki | v | njem prebiva. |
kumine, opustili pa ste, kar je pomembnejše | v | postavi: pravičnost, usmiljenje in zvestobo. |
Če bi mi živeli | v | dneh naših očetov, ne bi sodelovali z njimi |
boste pobili in križali, druge boste bičali | v | svojih shodnicah in preganjali od mesta |
Blagoslovljen, ki prihaja | v | Gospodovem imenu!’« |
kraljestva bodo oznanjali po vsem svetu | v | pričevanje vsem narodom, in takrat pride |
kdor bere, naj razume - takrat naj beže | v | hribe, kateri so v Judeji. |
razume - takrat naj beže v hribe, kateri so | v | Judeji. |
Gorje pa nosečim in doječim | v | tistih dneh! |
V | puščavi je,’ ne hodíte tja; ali ‘V hiši | |
V puščavi je,’ ne hodíte tja; ali ‘ | V | hiši je,’ ne verjemite. |
tisti dan in uro pa ne vé nihče, ne angeli | v | nebesih ne Sin, ampak samo Oče. |
Kakor je bilo namreč | v | Nóetovih dneh, tako bo tudi ob prihodu Sina |
Kakor so namreč | v | dneh pred potopom jedli in pili, se ženili |
ženili in se možile do dne, ko je šel Nóe | v | ladjo, in niso ničesar zaslutili, dokler |
Pametne pa so s svetilkami vred vzele olja | v | posodicah. |
V | malem si bil zvest, čez veliko te bom postavil. | |
Pojdi | v | veselje svojega gospodarja!’ |
V | malem si bil zvest, čez veliko te bom postavil. | |
Pojdi | v | veselje svojega gospodarja!’ |
sem se in sem šel ter svoj talent zakopal | v | zemljo. |
Zato bi moral dati moj denar | v | hranilnico in ob vrnitvi bi jaz prejel svojo |
Neporabnega služabnika pa vrzite ven | v | temo, kjer bo jok in škripanje z zobmi.’« |
»Ko pride Sin človekov | v | svoji slavi in vsi angeli z njim, takrat |
Prejmite | v | posest kraljestvo, ki vam je pripravljeno |
oblekli, bolan sem bil in ste me oskrbeli, | v | ječi sem bil in ste prišli k meni.’ |
Kdaj smo te videli bolnega ali | v | ječi in smo prišli k tebi?’ |
Proč izpred mene, prekleti, | v | večni ogenj, ki je pripravljen hudiču in |
bil in me niste oblekli, bolan sem bil in | v | ječi in me niste oskrbeli.’ |
žejnega ali tujca ali nagega ali bolnega ali | v | ječi in ti nismo postregli?’ |
Žena | v | Betániji mazili Jezusa |
Ko je bil Jezus | v | Betániji v hiši Simona Gobavca, se mu je |
Ko je bil Jezus v Betániji | v | hiši Simona Gobavca, se mu je približala |
pripovedovali tudi to, kar je ona storila, njej | v | spomin.« |
»Pojdite | v | mesto k temu in temu in mu recite: ‘ |
»Kateri je z menoj pomočil roko | v | skledo, ta me bo izdal. |
kri, kri zaveze, ki se za mnoge preliva | v | odpuščanje grehov. |
do tistega dne, ko bom pil z vami novega | v | kraljestvu svojega Očeta.« |
Ko bom pa vstal, pojdem pred vami | v | Galilejo.« |
Peter je posegel | v | besedo in mu rekel: |
Čujte in molíte, da ne zaidete | v | skušnjavo! |
Pustil jih je, spet odšel in | v | tretje molil z istimi besedami. |
se je ura, ko izročajo Sina človekovega | v | roke grešnikov. |
Dan na dan sem sedèl | v | templju in učil, pa me niste prijeli.« |
Božji tempelj morem podreti in ga | v | treh dneh postaviti.’« |
Nato so mu pljuvali | v | obraz in ga bíli s pestmi. |
Ko je šel | v | vežo, ga je na pragu zagledala druga in |
»Ne smemo jih dati | v | tempeljsko zakladnico, ker so cena krvi.« |
ne imej s tem pravičnim, kajti danes sem | v | sanjah veliko trpela zaradi njega.« |
Upraviteljevi vojaki so tedaj vzeli Jezusa s seboj | v | sodno hišo in zbrali okrog njega vso četo. |
spletli krono in mu jo dali na glavo in trst | v | njegovo desnico. |
zasmehovati, so mu slekli plašč in ga oblekli | v | njegovo obleko ter ga odvedli, da bi ga |
»Ti, ki podiraš tempelj in ga | v | treh dneh postavljaš, reši sam sebe! |
Zaupal je | v | Boga, naj ga zdaj reši, če hoče, saj je |
Tedaj se je zagrinjalo | v | templju pretrgalo na dvoje od vrha do tal. |
njegovem vstajenju so šli iz grobov in prišli | v | sveto mesto ter se mnogim prikazali. |
Jožef ga je vzel, zavil | v | čist platnen prt in položil v svoj novi |
vzel, zavil v čist platnen prt in položil | v | svoj novi grob, ki ga je bil vsekal v skalo. |
položil v svoj novi grob, ki ga je bil vsekal | v | skalo. |
Ko je zavalil velik kamen k vhodu | v | grob, je odšel. |
Pred vami pojde | v | Galilejo, tam ga boste videli.’ |
Pojdita in sporočita mojim bratom, naj gredo | v | Galilejo; tam me bodo videli.« |
na poti, so nekateri stražarji prispeli | v | mesto in sporočili vélikim duhovnikom vse, |
Enajst učencev se je odpravilo | v | Galilejo na goro, kamor jim je bil Jezus |
»Dana mi je vsa oblast | v | nebesih in na zemlji. |
Krščujte jih | v | imenu Očeta in Sina in Svetega Duha in |
Glas vpijočega | v | puščavi: |
Tako je nastopil Janez Krstnik | v | puščavi in oznanjal krst spreobrnjenja za |
Dajali so se mu krstiti | v | reki Jórdan in se spovedovali svojih grehov. |
sem vas krstil z vodo, on pa vas bo krstil | v | Svetem Duhu.« |
Tiste dni je prišel Jezus iz Nazareta | v | Galileji in Janez ga je krstil v Jórdanu. |
Nazareta v Galileji in Janez ga je krstil | v | Jórdanu. |
Takoj nato ga je Duh odvedel | v | puščavo. |
V | puščavi je ostal štirideset dni in satan | |
JEZUSOVO DELOVANJE | V | GALILEJI |
Ko pa so Janeza zaprli, je šel Jezus | v | Galilejo. |
Andreja, Simonovega brata, ko sta metala mreže | v | jezero; bila sta namreč ribiča. |
njegovega brata Janeza, ki sta bila tudi | v | čolnu in popravljala mreže. |
Pustila sta očeta Zebedéja z najemniki vred | v | čolnu in odšla za njim. |
Prišli so | v | Kafarnáum. |
Takoj | v | soboto je šel v shodnico in učil. |
Takoj v soboto je šel | v | shodnico in učil. |
V | njihovi shodnici je bil ravno tedaj človek | |
so se z Jakobom in Janezom takoj napotili | v | Simonovo in Andrejevo hišo. |
»Pojdimo drugam, | v | bližnja naselja, da bom tudi tam pridigal, |
Prihajal je | v | njihove shodnice po vsej Galileji, učil |
Gobe so | v | hipu zginile in bil je očiščen. |
očiščenje, kar je zapovedal Mojzes, njim | v | pričevanje.« |
zgodilo, tako da Jezus ni mogel več javno | v | mesto, ampak je bival zunaj v samotnih krajih. |
več javno v mesto, ampak je bival zunaj | v | samotnih krajih. |
Ko je čez nekaj dni spet prišel | v | Kafarnáum, se je razvedelo, da je v hiši. |
prišel v Kafarnáum, se je razvedelo, da je | v | hiši. |
Veliko se jih je nabralo, tako da še | v | veži ni bilo več prostora, in jim je oznanjal |
Sedelo pa je tam nekaj pismoukov, ki so | v | srcu premišljevali: |
Jezus | v | duhu takoj spozna, da pri sebi tako mislijo, |
»Kaj tako premišljujete | v | svojih srcih? |
Nekega dne je Jezus sedèl pri mizi | v | njegovi hiši. |
In nihče ne vliva novega vina | v | stare mehove, sicer vino mehove razžene |
Zato: novo vino | v | nove mehove!« |
Učenci | v | soboto smukajo klasje |
Primerilo se je, da je šel | v | soboto skozi žitna polja, in njegovi učenci |
»Vidiš, kaj delajo | v | soboto. |
brali, kaj je storil David, ko je zašel | v | stisko in postal lačen sam in tisti, ki |
šel ob času vélikega duhovnika Abjatárja | v | božjo hišo in jedel daritveni kruh, katerega |
Spet je šel | v | shodnico. |
Prežali so nanj, ali ga bo | v | soboto ozdravil, da bi ga lahko zatožili. |
»Vstani in stopi | v | sredo!« |
»Ali se sme | v | soboto delati dobro ali húdo, življenje |
namreč ozdravil, zato so vsi, ki so bili | v | težavah, tiščali za njim, da bi se ga dotaknili. |
Nato pride | v | hišo. |
Tedaj jih je poklical k sebi in jim | v | prispodobah dejal: |
Nihče ne more vdreti | v | hišo močnega in mu izropati imetja, če prej |
zbrala zelo velika množica, tako da je sédel | v | čoln in bil na jezeru, medtem ko je vsa |
Veliko jih je učil | v | prilikah in jim v duhu svojega nauka dejal: |
Veliko jih je učil v prilikah in jim | v | duhu svojega nauka dejal: |
kraljestva; tistim, ki so zunaj, pa se vse daje | v | prilikah, da strme gledajo, pa ne vidijo, |
sprejmejo, takoj ko jo slišijo, nimajo pa | v | sebi korenine, ampak so nestanovitni. |
V | dobro zemljo vsejano seme so tisti, ki besedo | |
kraljestvom je kakor s človekom, ki vrže seme | v | zemljo. |
sebe poraja bilko, nato klas in končno žito | v | klasu. |
gorčičnemu zrnu, ki je takrat, ko ga vsejemo | v | zemljo, manjše od vseh semen na svetu. |
tako da morejo ptice izpod neba prebivati | v | njegovi senci.« |
Zakaj | v | prilikah |
V | mnogih takih prilikah jim je oznanjal nauk, | |
odslovili množico, so ga odpeljali s čolnom, | v | katerem je bil. |
Nastal je velik vihar in valovi so pljuskali | v | čoln, tako da so ga že zalivali. |
Jezus ozdravi obsedenca | v | Gérasi |
Prispeli so na drugo stran jezera | v | géraško deželo. |
Bival je | v | zapuščenih grobnih votlinah in nihče ga |
Večkrat je bil namreč | v | okovih in zvezan z verigami, pa je verige |
Cele dneve in noči je prebil | v | grobnih votlinah in v hribih ter kričal |
in noči je prebil v grobnih votlinah in | v | hribih ter kričal in se tolkel s kamni. |
dva tisoč svinj, se je pognala po pobočju | v | jezero in v njem utonila. |
svinj, se je pognala po pobočju v jezero in | v | njem utonila. |
Ko je stopal | v | čoln, ga je ta, ki je bil prej obseden, |
»Moja hčerka je | v | zadnjih zdihljajih. |
V | gneči se mu je od zadaj približala in se | |
V | hipu se ji je kri ustavila in začutila je | |
hipu se ji je kri ustavila in začutila je | v | telesu, da je ozdravljena nadloge. |
Jezus je | v | sebi takoj zaznal, da je šla moč iz njega. |
Obrnil se je | v | množici in vprašal: |
vedela, kaj se je z njo zgodilo, je vsa | v | trepetu in strahu pristopila, se vrgla predenj |
Pojdi | v | miru in bodi ozdravljena svoje nadloge!« |
V | Nazaretu Jezusa zavržejo | |
Šel je od tam in prišel | v | svoj domači kraj. |
Ko je prišla sobota, je učil | v | shodnici. |
»Prerok ni brez časti, razen | v | domačem kraju, pri svojih sorodnikih in |
domačem kraju, pri svojih sorodnikih in | v | svoji hiši.« |
Obhodil je vasi | v | okolici in učil. |
pot, ne kruha ne popotne torbe ne denarja | v | pasu. |
»Kjerkoli stopite | v | hišo, ostanite tam, dokler ne odpotujete |
pojdite od tam in otresite prah s svojih nog | v | pričevanje proti njim.« |
Krstnik je vstal od mrtvih in zato delujejo | v | njem čudežne moči.« |
bil poslal po Janeza in ga dal prijeti ter | v | ječi ukleniti zaradi Herodiáde, žene svojega |
Kadar ga je slišal, je bil | v | veliki zadregi, vendar ga je rad poslušal. |
Ta je šel in ga | v | ječi obglavil. |
prišli, vzeli njegovo truplo in ga položili | v | grob. |
»Pojdite sami zase | v | samoten kraj in se nekoliko odpočijte!« |
Odrinili so s čolnom sami zase | v | samoten kraj. |
Odpústi jih, da gredo | v | bližnje zaselke in vasi ter si kupijo kaj |
Ko so posedli | v | gručah po sto in po petdeset, je vzel tistih |
takoj je primoral svoje učence, da so šli | v | čoln in se peljali pred njim na nasprotno |
Nato je stopil k njim | v | čoln in veter je ponehal; bili so vsi iz |
Jezus ozdravlja | v | Genezaréški deželi |
Kamorkoli je prihajal, | v | vasi ali v mesta ali v zaselke, povsod so |
Kamorkoli je prihajal, v vasi ali | v | mesta ali v zaselke, povsod so polagali |
Kamorkoli je prihajal, v vasi ali v mesta ali | v | zaselke, povsod so polagali na ceste bolnike. |
Ko se je od množice napotil | v | hišo, so ga njegovi učenci vprašali, kaj |
omadeževati, kar pride vanj od zunaj, ker ne pride | v | njegovo srce, ampak v želodec, in se nato |
zunaj, ker ne pride v njegovo srce, ampak | v | želodec, in se nato izloči?« |
Vstal je in šel od tam | v | pokrajino Tira. |
Stopil je | v | neko hišo. |
je domov in našla deklico, ko je ležala | v | postelji; hudi duh je šel iz nje. |
šel skozi Sídon proti Galilejskemu jezeru | v | notranjost dežele Deseteromestja. |
ga je od množice vstran, mu položil prste | v | ušesa in se s slino dotaknil njegovega jezika. |
»Kako jih bo mogel kdo tukaj | v | puščavi nasititi s kruhom?« |
odpustil; sam pa je z učenci takoj stopil | v | čoln in se odpeljal v dalmanútske kraje. |
učenci takoj stopil v čoln in se odpeljal | v | dalmanútske kraje. |
In pustil jih je, spet stopil | v | čoln ter odplul na drugo stran jezera. |
Pozabili so vzeti kruh; | v | čolnu so imeli en sam hleb s seboj. |
Jezus ozdravi slepega | v | Betsájdi |
Dospejo | v | Betsájdo. |
» | V | vas pa nikar ne hôdi!« |
Nato je šel Jezus s svojimi učenci | v | vasi Cezaréje Filípove. |
Kaj neki more človek dati | v | zameno za svoje življenje? |
sramoval tudi Sin človekov, ko bo prišel | v | slavi svojega Očeta s svetimi angeli.« |
Janeza in jih same povede na visoko goro | v | samoto. |
Večkrat ga je vrgel celo | v | ogenj in v vodo, da bi ga pokončal. |
Večkrat ga je vrgel celo v ogenj in | v | vodo, da bi ga pokončal. |
»Verujem, pomagaj mi | v | neveri!« |
Ko je prišel | v | hišo, so ga njegovi učenci na samem vprašali: |
»Sin človekov bo izdan ljudem | v | roke in ga bodo umorili, ko bo pa umorjen, |
Prišli so | v | Kafarnáum. |
Ko je bil | v | hiši, jih je vprašal: |
»Kdor sprejme katerega izmed takih otrok | v | mojem imenu, mene sprejme; kdor pa mene |
»Učitelj, nekoga smo videli, da je | v | tvojem imenu izganjal hude duhove, in smo |
Nihče namreč ne more storiti čudeža | v | mojem imenu in takoj o meni grdo govoriti. |
Skušnjave vabijo | v | greh |
obesijo mlinski kamen na vrat in ga vržejo | v | morje. |
Bolje je zate, da greš pohabljen | v | življenje, kakor da bi imel obe roki, pa |
kakor da bi imel obe roki, pa bi prišel | v | pekel, v neugasljivi ogenj. |
bi imel obe roki, pa bi prišel v pekel, | v | neugasljivi ogenj. |
Bolje je zate, da prideš kruljav | v | življenje, kakor da bi imel obe nogi, pa |
kakor da bi imel obe nogi, pa bi bil vržen | v | pekel. |
Bolje je zate, da greš z enim očesom | v | božje kraljestvo, kakor da bi imel obe očesi, |
kakor da bi imel obe očesi, pa bi bil vržen | v | pekel, kjer njihov črv ne umrje in ogenj |
Imejte sol | v | sebi in živite v miru med seboj!« |
Imejte sol v sebi in živite | v | miru med seboj!« |
Od tam je prišel | v | judejske kraje in na drugo stran Jórdana. |
Ko so bili | v | hiši, so ga učenci spet spraševali o tem. |
In jemal jih je | v | naročje, polagal nanje roke in jih blagoslavljal. |
kar imaš, in daj ubogim in imel boš zaklad | v | nebesih; potem pridi in hôdi za menoj!« |
»Kako težkó bodo prišli bogati | v | božje kraljestvo!« |
»Otroci, kako težkó je priti | v | božje kraljestvo! |
kamela skozi šivankino uho kakor bogatin | v | božje kraljestvo.« |
Tedaj je Peter posegel | v | besedo in rekel: |
»Glejte, | v | Jeruzalem gremo in Sin človekov bo izdan |
»Daj nama, da bova sedela | v | tvoji slavi, eden na tvoji desnici in eden |
ampak da bi stregel in dal svoje življenje | v | odkupnino za mnoge.« |
Dospeli so | v | Jêriho. |
JEZUSOVO DELOVANJE | V | JERUZALEMU |
Slovesni vhod | v | Jeruzalem |
»Pojdita | v | vas, ki je pred vama! |
Blagoslovljen, ki prihaja | v | Gospodovem imenu! |
In prišel je | v | Jeruzalem, v tempelj. |
In prišel je v Jeruzalem, | v | tempelj. |
že pozno, se je z dvanajsterimi napotil | v | Betánijo. |
Ko so prišli | v | Jeruzalem, je šel v tempelj. |
Ko so prišli v Jeruzalem, je šel | v | tempelj. |
Začel je izganjati tiste, ki so | v | templju prodajali in kupovali. |
»Imejte vero | v | Boga! |
Vzdigni se in se vrzi | v | morje’ in ne bo dvomil v svojem srcu, temveč |
Vzdigni se in se vrzi v morje’ in ne bo dvomil | v | svojem srcu, temveč verjel, da se bo zgodilo, |
kaj proti komu, da vam tudi vaš oče, ki je | v | nebesih, odpusti vaše pregreške.« |
In spet so prišli | v | Jeruzalem. |
In začel jim je govoriti | v | prilikah: |
Dal ga je | v | najem viničarjem in odpotoval. |
V | primernem času je poslal k viničarjem služabnika, | |
Ali niste brali tega | v | Svetem pismu: |
Gospod je to naredil in čudovito je | v | naših očeh’?« |
farizejev in heródovcev, da bi ga ujeli | v | besedi. |
ne oziraš, ker ne gledaš na osebo, temveč | v | resnici učiš božjo pot. |
ženili in ne možile, ampak bodo kakor angeli | v | nebesih. |
pa, da bodo umrli vstali, mar niste brali | v | Mojzesovi knjigi pripovedi o grmu, kako |
Ko je Jezus učil | v | templju, je povzel besedo in rekel: |
David sam je | v | Svetem Duhu dejal: |
»Varujte se pismoukov, ki radi hodijo okrog | v | dolgih haljah in želijo, da jih pozdravljajo |
Hočejo imeti prve sedeže | v | shodnicah in častna mesta na gostijah. |
vdova je vrgla več kot vsi, ki so metali | v | zakladnico. |
Izdajal bo | v | smrt brat brata in oče sina. |
vstajali proti staršem in jih pošiljali | v | smrt. |
razume - takrat naj prebivalci Judeje bežijo | v | hribe. |
je na strehi, naj ne hodi dol in ne stopa | v | svojo hišo, da bi iz nje kaj vzel, in kdor |
Gorje pa nosečim in doječim | v | tistih dneh! |
»Toda | v | tistih dneh, po tisti stiski, bo sonce otemnelo |
tisti dan ali uro pa ne vé nihče, ne angeli | v | nebesih ne Sin, ampak samo Oče. |
Žena | v | Betániji mazili Jezusa |
Ko je bil | v | Betániji in sedèl pri mizi v hiši Simona |
Ko je bil v Betániji in sedèl pri mizi | v | hiši Simona Gobavca, je prišla žena z alabastrno |
pripovedovali tudi to, kar je ona storila, njej | v | spomin.« |
»Pojdita | v | mesto in prišel vama bo nasproti moški, |
In pokazal vama bo | v | nadstropju veliko jedilnico, opremljeno |
Prišla sta | v | mesto in našla, kakor jima je bil povedal, |
»Eden izmed dvanajsterih, ki z menoj pomaka | v | skledo. |
vinske trte do tistega dne, ko bom novega pil | v | božjem kraljestvu.« |
Toda po svojem vstajenju pojdem pred vami | v | Galilejo.« |
Čujte in molíte, da ne pridete | v | skušnjavo! |
Zdaj izročajo Sina človekovega | v | roke grešnikom. |
Dan na dan sem učil pri vas | v | templju in me niste prijeli, vendar naj |
podrl ta tempelj, ki je narejen z rokami, in | v | treh dneh zgradil drugega, ki ne bo narejen |
A tudi | v | tem se njihovo pričevanje ni ujemalo. |
zapel, me boš trikrat zatajil,« in je planil | v | jok. |
so mu slekli škrlatni plašč in ga oblekli | v | njegova oblačila. |
»Aha, ti, ki podiraš tempelj in ga | v | treh dneh postavljaš, reši sam sebe in |
Zagrinjalo | v | templju se je pretrgalo na dvoje od vrha |
Spremljale so ga, ko je bil še | v | Galileji, in mu stregle. |
je še veliko drugih, ki so prišle z njim | v | Jeruzalem. |
kupil je platneno rjuho, ga snel, zavil | v | rjuho in položil v grob, ki je bil vsekan |
rjuho, ga snel, zavil v rjuho in položil | v | grob, ki je bil vsekan v skalo. |
rjuho in položil v grob, ki je bil vsekan | v | skalo. |
Nato je zavalil kamen na vhod | v | grob. |
Prvi dan | v | tednu so šle navsezgodaj, ko je sonce vzšlo, |
»Kdo nam bo odvalil kamen z vhoda | v | grob?« |
Stopile so | v | grob in zagledale mladeniča, ki je sedèl |
Pred vami pojde | v | Galilejo; tam ga boste videli, kakor vam |
Nato se je | v | drugi podobi prikazal dvema izmed njih med |
bodo verovali, bodo spremljala ta znamenja: | v | mojem imenu bodo izganjali hude duhove, |
Gospod Jezus govoril z njimi, je bil vzet | v | nebo in je sédel na božjo desnico. |
da se prepričaš o zanesljivosti nauka, | v | katerem si bil poučen. |
V | dneh Heróda, kralja v Judeji, je živel duhovnik, | |
V dneh Heróda, kralja | v | Judeji, je živel duhovnik, ki mu je bilo |
Elizabeta ni bila rodovitna, in sta bila že zelo | v | letih. |
bogoslužnem običaju zadel žreb, da je šel | v | Gospodovo svetišče zažigat kadilo; vsa |
V | radost in veselje ti bo in mnogi se bodo | |
Vina in opojne pijače ne bo pil in že | v | materinem telesu bo napolnjen s Svetim Duhom. |
Jaz sem namreč star in moja žena je | v | letih.« |
Zaharíja in se čudili, da se tako dolgo mudi | v | svetišču. |
Tedaj so spoznali, da je | v | svetišču videl prikazen. |
V | šestem mesecu je Bog poslal angela Gabriela | |
šestem mesecu je Bog poslal angela Gabriela | v | galilejsko mesto Nazaret k devici, zaročeni |
njegovega očeta Davida in kraljeval bo | v | Jakobovi hiši vekomaj; njegovemu kraljestvu |
tvoja sorodnica Elizabeta je spočela sina | v | starosti; in to je šesti mesec njej, ki |
Tiste dni se je Marija odpravila na pot | v | hriboviti svet. |
Hitela je | v | mesto na Judovem. |
Stopila je | v | Zaharíjevo hišo in pozdravila Elizabeto. |
Marijin pozdrav, se je dete veselo zganilo | v | njenem telesu. |
tvoj pozdrav, se je od veselja zganilo dete | v | mojem telesu. |
poveličuje Gospoda in moj duh se raduje | v | Bogu, mojem Rešitelju, ker se je ozrl na |
Zaharíja, toda njegova mati je posegla | v | besedo in rekla: |
»Nikogar ni | v | tvojem sorodstvu, ki bi mu bilo takó ime.« |
Obudil je mogočnega Rešitelja | v | hiši svojega služabnika Davida, kakor je |
nam dal, da mu bomo brez strahu služili | v | svetosti in pravičnosti pred njegovim obličjem |
daš njegovemu ljudstvu spoznati odrešenje | v | odpuščanju grehov po prisrčnem usmiljenju |
Vzhajajoči z višave, da razsvetli vse, ki sedé | v | temi in smrtni senci, in naravna naše noge |
Deček pa je rastel in se krepil | v | duhu. |
Živel je | v | puščavi do dne, ko je nastopil pred Izraelom. |
popisovanje, ko je bil Kvirínij cesarski namestnik | v | Siriji. |
Vsi so se hodili popisovat, vsak | v | svoj rodni kraj. |
Jožef je šel iz Galileje, iz mesta Nazareta, | v | Judejo, v Davidovo mesto, ki se imenuje |
iz Galileje, iz mesta Nazareta, v Judejo, | v | Davidovo mesto, ki se imenuje Betlehem, |
Rodila je sina, prvorojenca, ga povila | v | plenice in položila v jasli, ker zanju ni |
prvorojenca, ga povila v plenice in položila | v | jasli, ker zanju ni bilo prostora v prenočišču. |
položila v jasli, ker zanju ni bilo prostora | v | prenočišču. |
Prav | v | tistem kraju so pastirji prenočevali pod |
Danes se vam je | v | Davidovem mestu rodil Zveličar, ki je Kristus |
boste spoznali: našli boste dete, povito | v | plenice in položeno v jasli.« |
boste dete, povito v plenice in položeno | v | jasli.« |
In | v | hipu je bila pri angelu množica nebeških |
Ko so angeli šli od njih | v | nebesa, so pastirji rekli drug drugemu: |
»Pojdimo torej | v | Betlehem in poglejmo to, kar se je zgodilo |
so in našli tam Marijo, Jožefa in dete, | v | jasli položeno. |
stvari ohranila zase in jih premišljevala | v | svojem srcu. |
Jezusa darujejo | v | templju |
po predpisih Mojzesove postave prinesli | v | Jeruzalem, da bi ga postavili pred Gospoda, |
postavili pred Gospoda, kakor je zapisano | v | Gospodovi postavi: |
grlic ali dveh golobčkov, kakor je rečeno | v | Gospodovi postavi. |
Živel pa je | v | Jeruzalemu mož, ki mu je bilo ime Símeon; |
Po navdihu Duha je prišel | v | tempelj. |
predpisu postave, ga je tudi Símeon vzel | v | naročje in slavil Boga: |
služabnika, o Gospodar, po svoji besedi | v | miru, kajti moje oči so videle rešitev, |
jo pripravil pred očmi vseh narodov: luč | v | razsvetljenje poganov in v slavo Izraela, |
narodov: luč v razsvetljenje poganov in | v | slavo Izraela, svojega ljudstva.« |
»Ta je postavljen | v | padec in vstajenje mnogih v Izraelu in v |
je postavljen v padec in vstajenje mnogih | v | Izraelu in v znamenje, kateremu bodo nasprotovali, |
v padec in vstajenje mnogih v Izraelu in | v | znamenje, kateremu bodo nasprotovali, da |
Fanuélova hči iz Aserjevega rodu in že zelo | v | letih. |
svojem deklištvu je sedem let preživela | v | zakonu. |
Prav tisto uro je prišla | v | tempelj počastit Boga. |
Vrnitev | v | Nazaret |
spolnili vse po Gospodovi postavi, so se vrnili | v | Galilejo, v svoje mesto Nazaret. |
Gospodovi postavi, so se vrnili v Galilejo, | v | svoje mesto Nazaret. |
Deček Jezus | v | templju |
hodili vsako leto za velikonočne praznike | v | Jeruzalem. |
praznikih vračali, je deček Jezus ostal | v | Jeruzalemu, ne da bi bili njegovi starši |
Ker ga niso našli, so se vrnili | v | Jeruzalem in ga povsod iskali. |
Po treh dneh so ga našli | v | templju. |
Nato se je vrnil z njima in prišel | v | Nazaret ter jima je bil pokoren. |
mati je vse, kar se je zgodilo, ohranila | v | svojem srcu. |
Jezus pa je napredoval | v | modrosti in starosti in priljubljenosti |
V | petnajstem letu vladanja cesarja Tibêrija, | |
Tibêrija, ko je bil Poncij Pilat upravitelj | v | Judeji in Heród četrtni oblastnik v Galileji, |
upravitelj v Judeji in Heród četrtni oblastnik | v | Galileji, njegov brat Filip pa četrtni oblastnik |
Galileji, njegov brat Filip pa četrtni oblastnik | v | Ituréji in Trahonítidi ter Lizánija četrtni |
Trahonítidi ter Lizánija četrtni oblastnik | v | Abiléni; ko sta bila velika duhovnika Hana |
je Bog govoril Janezu, Zaharíjevemu sinu, | v | puščavi. |
spreobrnjenja za odpuščanje grehov, kakor je pisano | v | knjigi preroka Izaija: |
»Glas vpijočega | v | puščavi: |
ne rodi dobrega sadu, posekajo in vržejo | v | ogenj.« |
Ker pa je ljudstvo živelo | v | pričakovanju in so se vsi spraševali o Janezu, |
jermén njegovih sandal; on vas bo krstil | v | Svetem Duhu in ognju. |
Velnico ima | v | roki, da bo počistil svoj skedenj in spravil |
bo počistil svoj skedenj in spravil žito | v | svojo kaščo, pleve pa sežgal z ognjem, ki |
je Heród dodal še to, da je Janeza vrgel | v | ječo. |
Sveti Duh je prišel nadenj | v | telesni podobi kakor golob in zaslišal se |
Nato ga je povedel visoko, mu | v | hipu pokazal vsa kraljestva sveta in mu |
Potem ga je odvedel | v | Jeruzalem, ga postavil vrh templja in mu |
‘Svojim angelom bo | v | tvoje dobro zapovedal, da te obvarujejo,’ |
JEZUSOVO DELOVANJE | V | GALILEJI Jezus začne učiti |
Jezus se je | v | môči Duha vrnil v Galilejo in glas o njem |
Jezus se je v môči Duha vrnil | v | Galilejo in glas o njem se je razširil po |
Jezusa | v | Nazaretu zavrnejo |
Prišel je | v | Nazaret, kjer je doraščal. |
V | soboto je šel v shodnico, kakor je bil navajen. | |
V soboto je šel | v | shodnico, kakor je bil navajen. |
Oči vseh | v | shodnici so bile uprte vanj. |
Kar smo slišali, da si storil | v | Kafarnáumu, stôri tudi tukaj v domačem kraju.« |
si storil v Kafarnáumu, stôri tudi tukaj | v | domačem kraju.« |
vam povem: noben prerok ne velja veliko | v | domačem kraju. |
Resnico vam govorim: veliko vdov je bilo | v | Izraelu v Elíjevi dobi, ko se je nebo zaprlo |
vam govorim: veliko vdov je bilo v Izraelu | v | Elíjevi dobi, ko se je nebo zaprlo za tri |
leta in šest mesecev in je bila huda lakota | v | vsej deželi, toda Elíja ni bil poslan k |
poslan k nobeni izmed njih razen k vdovi | v | Sarépto na Sídonskem. |
Tudi veliko gobavih je bilo | v | Izraelu v času preroka Elizéja, pa ni bil |
Tudi veliko gobavih je bilo v Izraelu | v | času preroka Elizéja, pa ni bil očiščen |
Ko so to slišali, je vse | v | shodnici zgrabila jeza. |
njihovo mesto sezidano, da bi ga pahnili | v | prepad, on pa je šel kar sredi množice |
Prišel je | v | Kafarnáum, mesto v Galileji, in v soboto |
Prišel je v Kafarnáum, mesto | v | Galileji, in v soboto učil ljudi. |
Prišel je v Kafarnáum, mesto v Galileji, in | v | soboto učil ljudi. |
V | shodnici je bil človek, ki je imel nečistega | |
In glas o njem se je širil po vseh krajih | v | okolici. |
Vstal je, odšel iz shodnice in stopil | v | Simonovo hišo. |
In učil je | v | shodnicah v Judeji. |
In učil je v shodnicah | v | Judeji. |
Stopil je | v | enega izmed čolnov, bil je Simonov, in ga |
Pomignili so tovarišem | v | drugem čolnu, naj jim pridejo pomagat. |
Ko je bil | v | nekem mestu, je na lepem prišel človek, |
očiščenje, kakor je zapovedal Mojzes, da jim bo | v | pričevanje.« |
On pa se je umaknil | v | samotne kraje in tam molil. |
»Kaj premišljujete | v | svojih srcih? |
In Lévi mu je priredil veliko gostijo | v | svoji hiši. |
Tudi novega vina nihče ne vliva | v | stare mehove, sicer bo novo vino stare mehove |
uničeni; pač pa se mora novo vino vlivati | v | nove mehove. |
Učenci | v | soboto smukajo klasje |
»Zakaj delate, kar ni dovoljeno | v | soboto?« |
Kako je stopil | v | božjo hišo in vzel daritvene hlebe, jih |
Drugo soboto je šel | v | shodnico in učil. |
»Vstani in stopi | v | sredo!« |
»Vprašam vas, ali se sme | v | soboto delati dobro ali húdo, življenje |
je šel na goro molit in vso noč je prečul | v | molitvi k Bogu. |
zavriskajte, kajti veliko je vaše plačilo | v | nebesih. |
potreseno in zvrhano mero vam bodo nasuli | v | naročje. |
Ali ne bosta oba padla | v | jamo? |
Kaj vendar gledaš ivér | v | očesu svojega brata, bruna v svojem pa ne |
gledaš ivér v očesu svojega brata, bruna | v | svojem pa ne opaziš? |
Pústi, brat, da odstranim ivér, ki je | v | tvojem očesu,’ če sam ne vidiš bruna v lastnem |
je v tvojem očesu,’ če sam ne vidiš bruna | v | lastnem očesu? |
Nastane povodenj, naliv butne | v | tisto hišo in je ne more omajati, ker je |
so ga poslušali, vse povedal, je prišel | v | Kafarnáum. |
»Povem vam, niti | v | Izraelu nisem našel tolikšne vere.« |
Jezus obudi mladeniča | v | Náinu |
Nato se je napotil | v | mesto, ki se imenuje Náin. |
»Kaj ste šli gledat | v | puščavo? |
Človeka | v | mehki obleki? |
mehko oblačijo in razkošno živijo, prebivajo | v | kraljevskih palačah. |
kakor je Janez Krstnik, vendar je najmanjši | v | božjem kraljestvu večji od njega.« |
Ko je stopil | v | farizejevo hišo, je sédel za mizo. |
In ko je žena, ki je bila | v | mestu grešnica, zvedela, da je v farizejevi |
je bila v mestu grešnica, zvedela, da je | v | farizejevi hiši pri mizi, je prinesla alabastrno |
Ko sem stopil | v | tvojo hišo, mi nisi ponudil vode za noge; |
Pojdi | v | miru!« |
vseh mest prihajali k njemu, je spregovoril | v | priliki: |
Drugo je padlo | v | dobro zemljo in pognalo ter obrodilo stoteren |
božjega kraljestva, drugim pa se oznanja | v | prilikah, da |
vendar nimajo korenine: nekaj časa verujejo, | v | skušnjavah pa odpadejo. |
trnje, so tisti, ki poslušajo, vendar se | v | skrbeh, bogastvu in nasladah življenja zadušijo, |
Seme | v | dobri zemlji pa so tisti, ki z dobrim in |
poslušajo in jo ohranijo ter obrodijo sad | v | potrpljenju.« |
Nekega dne je s svojimi učenci stopil | v | čoln in jim rekel: |
Čoln je zajemal vodo in bili so | v | nevarnosti. |
Jezus ozdravi obsedenca | v | géraški deželi |
Pripluli so | v | géraško deželo, ki leži nasproti Galileji. |
Že dolgo se ni oblačil in ni živel | v | hiši, temveč v votlinah opuščenih grobov. |
se ni oblačil in ni živel v hiši, temveč | v | votlinah opuščenih grobov. |
tega človeka, kajti že dolgo ga je imel | v | oblasti. |
zvezali z verigami in ga imeli vklenjenega | v | okove, je vezi potrgal in hudi duh ga je |
Rotili so ga, naj jim ne ukaže oditi | v | brezno. |
duhovi so tedaj zapustili človeka in odšli | v | svinje. |
Čreda pa je planila s pobočja | v | jezero in potonila. |
Vkrcal se je | v | čoln in se vrnil. |
Jezusovim nogam in ga prosil, da bi prišel | v | njegovo hišo. |
povedala, zakaj se ga je dotaknila in kako je | v | trenutku ozdravela. |
Pojdi | v | miru!« |
Stopil je | v | hišo in nikomur ni pustil iti z njim razen |
V | katerokoli hišo stopite, ostanite tam in | |
tistega kraja in otresite prah s svojih nog | v | pričevanje proti njim.« |
Vzel jih je s seboj in se umaknil | v | samoto proti mestu, ki se imenuje Betsájda. |
»Odpústi množico, naj gre | v | bližnje vasi in zaselke, da prenoči in si |
vzel tistih pet hlebov in dve ribi, se ozrl | v | nebo, zmolil nad njimi blagoslov, razlomil |
ga bo sramoval Sin človekov, ko bo prišel | v | svoji slavi in v slavi Očeta in svetih angelov. |
človekov, ko bo prišel v svoji slavi in | v | slavi Očeta in svetih angelov. |
Prikazala sta se | v | vsem sijaju in se pogovarjala o njegovem |
o njegovem odhodu, ki se mora uresničiti | v | Jeruzalemu. |
Ko so se zdramili, so videli Jezusa | v | vsem njegovem veličastju in onadva moža |
Ko so šli oni | v | oblak, jih je obšla groza. |
Sin človekov bo namreč izdan ljudem | v | roke.« |
Jezus pa je vedel, kaj premišljujejo | v | srcu. |
»Kdor sprejme tega otroka | v | mojem imenu, mene sprejme, in kdor sprejme |
»Učenik, nekoga smo videli, ki je | v | tvojem imenu izganjal hude duhove, in smo |
JEZUS NA POTI | V | JERUZALEM Samaríjska vas noče |
Ko so se bližali dnevi njegovega odhoda | v | nebesa, se je tudi sam trdno odločil kreniti |
poslal svoje glasnike, ki so spotoma prišli | v | neko samaríjsko vas, da bi vse pripravili |
ga tam niso sprejeli, ker je bil namenjen | v | Jeruzalem. |
Nato so odpotovali | v | drugo vas. |
dvainsedemdeset in jih poslal pred seboj po dva in dva | v | vsako mesto in kraj, kamor je sam nameraval |
V | katerokoli hišo pridete, recite najprej: | |
In če bo | v | njej prebival miroljuben človek, bo na njem |
V | tisti hiši ostanite in jejte ter pijte, | |
Ne hodíte iz hiše | v | hišo. |
V | katerokoli mesto pridete in vas sprejmejo, | |
Ozdravljajte bolnike | v | njem in jim govorite: ‘ |
V | katerokoli mesto pa pridete in vas ne sprejmejo, | |
Če bi se bili | v | Tiru in Sídonu zgodili čudeži, ki so se |
Sídonu zgodili čudeži, ki so se zgodili | v | vama, bi bila že zdavnaj sedela v raševini |
zgodili v vama, bi bila že zdavnaj sedela | v | raševini in pepelu in se spreobrnila. |
»Gospod, celo hudi duhovi so nam pokorni | v | tvojem imenu.« |
se veselite, ker so vaša imena zapisana | v | nebesih.« |
Prav tisto uro se je razveselil | v | Svetem Duhu in rekel: |
»Kaj je pisano | v | postavi? |
»Neki človek je šel iz Jeruzalema | v | Jêriho in je padel med razbojnike. |
Posadil ga je na svoje živinče, ga peljal | v | gostišče in poskrbel zanj. |
Ko so potovali, je prišel | v | neko vas in žena z imenom Marta ga je sprejela |
vas in žena z imenom Marta ga je sprejela | v | svojo hišo. |
je dolžan, in ne daj, da pademo | v | skušnjavo!« |
Vrata so že zaprta in moji otroci z menoj | v | postelji, ne morem vstati in ti dati.’ |
Vrnil se bom | v | hišo, iz katere sem odšel.’ |
duhov, hujših od sebe, in gredo vanjo ter | v | njej prebivajo; in nazadnje bo s takim človekom |
telo, če pa je bolno, je tudi tvoje telo | v | temi. |
Glej torej, ali ni morda luč, ki je | v | tebi, tema! |
tvoje telo svetlo in ni noben njegov del | v | temi, bo vse tako svetlo kakor tedaj, ko |
Dajte raje | v | miloščino to, kar je znotraj, in vam bo |
vam, farizeji, ker imate radi prve sedeže | v | shodnicah in pozdrave na trgih! |
Zato se bo vse, kar ste povedali | v | temi, slišalo pri belem dnevu, in kar ste |
življenje vzeti in ima potem oblast vreči | v | pekel. |
Kadar vas bodo vlačili pred sodnike | v | shodnicah in pred vladarje in oblastnike, |
»Zato vam pravim: ne bodite | v | skrbeh za življenje, kaj boste jedli, in |
ne zmorete niti najmanjše reči, kaj ste | v | skrbeh za drugo? |
ne predejo, toda povem vam, še Sálomon se | v | vsem svojem sijaju ni oblačil kakor ena |
ki je danes na polju in jo jutri vržejo | v | peč, Bog tako oblači, koliko bolj bo vas, |
ne ostarijo, in zbirajte neminljiv zaklad | v | nebesih, kamor se tat ne približa in kjer |
Odslej jih bo namreč | v | eni hiši pet sprtih: trije proti dvema in |
Sodnik te bo izročil pazniku, paznik pa vrgel | v | ječo. |
onih osemnajst, na katere se je podrl stolp | v | Síloi in jih pokopal pod seboj, mar mislite, |
»Nekdo je imel | v | svojem vinogradu zasajeno smokvo. |
Jezus | v | soboto ozdravi sključeno ženo |
V | soboto pa je učil v neki shodnici. | |
V soboto pa je učil | v | neki shodnici. |
Nejevoljen je bil, ker jo je Jezus ozdravil | v | soboto, in je rekel množici: |
»Šest dni je, | v | katerih je treba delati. |
prihajajte in se dajajte zdraviti, ne pa | v | soboto.« |
vsak od vas svojega vola ali osla od jasli | v | soboto in ga ne žene napajat? |
osemnajst let, ni bilo potrebno rešiti te vezi | v | soboto?« |
Zraste in se razvije | v | drevo in ptice izpod neba gnezdijo na njegovih |
Podobno je kvasu, ki ga žena vzame in zamesi | v | tri merice moke, dokler se vse ne prekvasi.« |
Na poti | v | Jeruzalem je šel skozi mesta in vasi ter |
Abrahama, Izaka in Jakoba in vse preroke | v | božjem kraljestvu, sebe pa vržene ven. |
od severa in juga in bodo sedli za mizo | v | božjem kraljestvu. |
Blagoslovljen, ki prihaja | v | Gospodovem imenu.’« |
Ko je | v | soboto prišel v hišo nekega prvaka med farizeji |
Ko je v soboto prišel | v | hišo nekega prvaka med farizeji obedovat, |
»Ali je dovoljeno | v | soboto zdraviti ali ne?« |
»Komu izmed vas bo sin ali vol padel | v | vodnjak in ga ne bo takoj v soboto potegnil |
ali vol padel v vodnjak in ga ne bo takoj | v | soboto potegnil ven?« |
»Srečen, kdor bo obedoval | v | božjem kraljestvu!« |
njih izgubi, ne pusti devetindevetdesetih | v | puščavi in ne gre za izgubljeno, dokler |
Povem vam: prav takó bo | v | nebesih večje veselje nad enim grešnikom, |
sin spravil vse stvari skupaj in odpotoval | v | daljno deželo. |
Ko je vse zapravil, je | v | tisti deželi nastala huda lakota in začel |
Koliko najemnikov mojega očeta ima kruha | v | obilju, jaz pa tukaj od lakote ginem. |
kaj bom storil, da me bodo ljudje sprejeli | v | svoje hiše, ko me bo gospodar odstavil od |
prijateljev s krivičnim mámonom, da vas sprejmejo | v | večna bivališča, ko ta propade. |
Kdor je zanesljiv | v | najmanjši reči, bo zanesljiv tudi v veliki, |
zanesljiv v najmanjši reči, bo zanesljiv tudi | v | veliki, kdor pa je nepošten v najmanjši, |
zanesljiv tudi v veliki, kdor pa je nepošten | v | najmanjši, bo nepošten tudi v veliki. |
je nepošten v najmanjši, bo nepošten tudi | v | veliki. |
Oblačil se je | v | škrlat in dragoceno tkanino ter se dan na |
Ko je revež umrl, so ga angeli odnesli | v | Abrahamovo naročje. |
Ko je | v | podzemlju trpel muke, je povzdignil oči |
in od daleč zagledal Abrahama in Lazarja | v | njegovem naročju. |
pošlji Lazarja, da pomoči konec svojega prsta | v | vodo in mi ohladi jezik, kajti strašno trpim |
in mi ohladi jezik, kajti strašno trpim | v | tem plamenu.’ |
Sin, spomni se, da si | v | življenju dobil vse dobro, Lazar pa le húdo; |
Prosim te torej, oče, da ga pošlješ | v | hišo mojega očeta. |
posvari naj jih, da tudi oni ne pridejo | v | ta kraj trpljenja!’ |
obesijo mlinski kamen na vrat in ga vržejo | v | morje, kakor da pohujša enega teh malih. |
Izruj se s koreninami vred in se presadi | v | morje,’ bi vam bila pokorna. |
Ko je potoval | v | Jeruzalem, je šel po poti med Samaríjo in |
Ob prihodu | v | neko vas mu je prišlo nasproti deset gobavcev. |
Kakor je bilo | v | Nóetovem času, takó bo tudi v dneh Sina |
Kakor je bilo v Nóetovem času, takó bo tudi | v | dneh Sina človekovega: jedli so, pili, |
ženili in se možile do dne, ko je šel Nóe | v | ladjo; tedaj je prišel potop in je vse pokončal. |
Podobno bo, kakor je bilo | v | Lotovem času: jedli so, pili, kupovali, |
tisti dan na strehi, svoje stvari pa bo imel | v | hiši, naj ne hodi ponje, in kdor bo na polju, |
» | V | nekem mestu je bil sodnik, ki se ni bal |
V | tistem mestu je živela tudi vdova, ki je | |
»Dva človeka sta šla | v | tempelj molit: eden je bil farizej, drugi |
kar imaš, razdaj ubogim in imel boš zaklad | v | nebesih; nato pridi in hôdi za menoj!« |
»Kako težkó pridejo bogati | v | božje kraljestvo! |
kamela skozi šivankino uho kakor bogatin | v | božje kraljestvo.« |
brate ali starše ali otroke in bi ne prejel | v | tem času veliko več, v prihodnjem veku pa |
in bi ne prejel v tem času veliko več, | v | prihodnjem veku pa večno življenje.« |
V | Jeruzalem gremo in nad Sinom človekovim | |
Prišel je | v | Jêriho in šel skozi mesto. |
hitro splezaj dol, danes moram namreč ostati | v | tvoji hiši.« |
svojega premoženja dam ubogim, in če sem koga | v | čem prevaral, mu četverno povrnem.« |
»Neki človek plemenitega rodu je odpotoval | v | daljno deželo, da bi si pridobil kraljevsko |
Prav, dobri služabnik, ker si bil | v | malem zvest, imej oblast nad desetimi mesti.’ |
Gospod, tu je tvoja mina, ki sem jo hranil | v | prtiču. |
Zakaj nisi vložil mojega denarja | v | hranilnico in bi ga jaz ob vrnitvi dobil |
JEZUSOVO DELOVANJE | V | JERUZALEMU |
Slovesni vhod | v | Jeruzalem |
Ko je prišel | v | bližino Bétfage in Betánije h gori, ki se |
»Pojdita | v | vas, ki je pred vama. |
»Blagoslovljen kralj, ki prihaja | v | Gospodovem imenu! |
Mir | v | nebesih in slava na višavah.« |
V | tla bodo poteptali tebe in tvoje otroke | |
tla bodo poteptali tebe in tvoje otroke | v | tebi in ne bodo pustili kamna na kamnu, |
Ko je stopil | v | tempelj, je začel izganjati prodajalce. |
Vsak dan je učil | v | templju. |
Ko je nekega dne | v | templju učil ljudstvo in oznanjal evangelij, |
»Neki človek je zasadil vinograd in ga dal | v | najem viničarjem, sam pa je za dalj časa |
ki so se delali pravične, da bi ga ujeli | v | besedi, tako da bi ga lahko izročili oblastem |
Ne gledaš na osebo, ampak | v | resnici učiš božjo pot. |
Tako ga niso mogli pred ljudmi ujeti | v | besedi. |
Saj vendar David sam pravi | v | knjigi psalmov: |
»Varujte se pismoukov, ki radi hodijo okrog | v | dolgih suknjah in jim je všeč, da jih ljudje |
Radi imajo prve sedeže | v | shodnicah in častna mesta na gostijah. |
videl bogatine, ki so metali svoje darove | v | tempeljsko púšico. |
bodo, izročali sodiščem shodnic, metali | v | ječe in zaradi mojega imena vas bodo vlačili |
Vtisnite si | v | spomin, da ne boste vnaprej premišljevali, |
Takrat naj vsi, ki so | v | Judeji, bežijo v hribe, in kateri so v mestu, |
Takrat naj vsi, ki so v Judeji, bežijo | v | hribe, in kateri so v mestu, naj gredo ven. |
so v Judeji, bežijo v hribe, in kateri so | v | mestu, naj gredo ven. |
doječim tiste dni, ker bo velika stiska | v | deželi in jeza nad tem ljudstvom. |
Padalo bo pod ostrim mečem in | v | sužnost ga bodo vlačili med vse narode. |
Ljudje bodo koprneli od strahu | v | pričakovanju tega, kar pride na ves svet, |
Čez dan je Jezus učil | v | templju, zvečer pa je odhajal prenočevat |
vse ljudstvo je zgodaj prihajalo k njemu | v | tempelj, da bi ga poslušalo. |
Tedaj je šel satan | v | Juda, ki se je imenoval Iškarijot in je |
Ko prideta | v | mesto, vama bo prišel nasproti moški z vrčem |
Pojdita za njim | v | hišo, v katero bo šel, in recita hišnemu |
Pojdita za njim v hišo, | v | katero bo šel, in recita hišnemu gospodarju: |
Pokazal vama bo | v | nadstropju veliko opremljeno obednico in |
povem vam, da jè ne bom več jedel, dokler jè | v | polnosti ne bom užival v božjem kraljestvu.« |
jedel, dokler jè v polnosti ne bom užival | v | božjem kraljestvu.« |
To delajte | v | moj spomin.« |
»Ta kelih je nova zaveza | v | moji krvi, ki se preliva za vas. |
Vi ste tisti, ki ste vztrajali z menoj | v | mojih preizkušnjah, zato vam prepuščam |
Oče, da boste jedli in pili pri moji mizi | v | mojem kraljestvu in sedeli na prestolih |
»Gospod, s teboj sem pripravljen iti tudi | v | ječo in smrt.« |
»Molíte, da ne pridete | v | skušnjavo!«; sam pa se je oddaljil od njih |
Vstanite in molíte, da ne pridete | v | skušnjavo.« |
Dan za dnem sem bil med vami | v | templju in niste stegnili rok po meni, ampak |
Pripeljali so ga | v | sodno hišo vélikega duhovnika; Peter pa |
k Heródu, ki se je tiste dni tudi mudil | v | Jeruzalemu. |
je s svojimi vojaki vred zasramoval, ga | v | posmeh ogrnil z belo haljo in poslal nazaj |
zaslišal in nisem našel na njem nobene krivde | v | stvareh, zaradi katerih ga tožite. |
Ta je bil namreč | v | ječi zaradi upora, ki je nastal v mestu, |
namreč v ječi zaradi upora, ki je nastal | v | mestu, in zaradi uboja. |
tistega, ki je bil zaradi upora in uboja | v | ječi in so ga zahtevali; Jezusa pa je izročil |
»Jezus, spomni se me, ko prideš | v | svoje kraljestvo!« |
»Resnično ti povem: še danes boš z menoj | v | raju.« |
Zagrinjalo | v | templju se je pretrgalo po sredi. |
»Oče, | v | tvoje roke izročam svojo dušo.« |
In snel ga je s križa, ga zavil | v | platneno rjuho in položil v grob, izdolben |
križa, ga zavil v platneno rjuho in položil | v | grob, izdolben v skalo, kamor ni bil še |
platneno rjuho in položil v grob, izdolben | v | skalo, kamor ni bil še nihče položen. |
V | soboto pa so po zapovedi počivale. | |
zaradi tega zbegane, sta stopila k njim moža | v | bleščečih oblekah. |
Spomnite se, kako vam je govoril, ko je bil še | v | Galileji: ‘ |
Sin človekov mora biti izročen | v | roke grešnikov, biti križan in tretji dan |
Pot | v | Emavs |
tisti dan sta dva izmed učencev potovala | v | vas, ki se imenuje Emavs in je šestdeset |
»Si ti edini tujec | v | Jeruzalemu in ne veš, kaj se je tam zgodilo |
Nazareta,« sta rekla, »ki je bil prerok, mogočen | v | dejanju in besedi pred Bogom in vsem ljudstvom; |
véliki duhovniki in poglavarji izročili | v | smrtno obsodbo in ga križali. |
potrebno, da je Kristus to pretrpel in šel | v | svojo slavo?« |
ter jima razlagal, kar je napisano o njem | v | vseh knjigah Svetega pisma. |
»Ali ni najino srce gorelo | v | nama, ko nama je po poti govoril in razlagal |
Še tisto uro sta vstala in se vrnila | v | Jeruzalem in našla zbrane enajstere in tiste, |
preplašeni in zakaj se vam oglašajo dvomi | v | srcu? |
da se izpolni vse, kar je pisano o meni | v | Mojzesovi postavi, prerokih in psalmih.« |
trpel in tretji dan vstal od mrtvih, in | v | njegovem imenu se bo začelo v Jeruzalemu |
mrtvih, in v njegovem imenu se bo začelo | v | Jeruzalemu oznanjati vsem narodom spreobrnjenje, |
vas obljubo svojega Očeta; vi pa ostanite | v | mestu, dokler ne prejmete moči od zgoraj.« |
blagoslavljal, se je ločil od njih in se vzdignil | v | nebesa. |
Nato so se | v | velikem veselju vrnili v Jeruzalem. |
Nato so se v velikem veselju vrnili | v | Jeruzalem. |
Bili so ves čas | v | templju in poveličevali Boga. |
V | začetku je bila Beseda in Beseda je bila | |
Ta je bila | v | začetku pri Bogu. |
V | njej je bilo življenje in življenje je bilo | |
In luč sveti | v | temi, a tema je ni sprejela. |
V | svojo lastnino je prišla, toda njeni je | |
postali božji otroci, vsem, ki verujejo | v | njeno ime in se niso rodili iz krvi ne |
nikoli nihče videl; edinorojeni Sin, ki biva | v | Očetovem naročju, je pripovedoval o njem. |
»Jaz sem glas vpijočega | v | puščavi: zravnajte Gospodovo pot, kakor |
Segli so | v | besedo in ga vprašali: |
To se je zgodilo | v | Betániji, onkraj Jórdana, kjer je Janez |
prihajati Duha in ostati nad njim, tisti krščuje | v | Svetem Duhu.’ |
Naslednji dan je Jezus hotel oditi | v | Galilejo. |
»Našli smo njega, o katerem so pisali Mojzes | v | postavi in preroki. |
»Poglejte, pravi Izraelec, | v | katerem ni zvijače.« |
Svatba | v | galilejski Kani |
Tretji dan je bila svatba | v | galilejski Kani in Jezusova mati je bila |
Tako je Jezus | v | galilejski Kani začel delati znamenja in |
Potem je šel dol | v | Kafarnáum in z njim njegova mati, njegovi |
se je judovska velika noč in Jezus je šel | v | Jeruzalem. |
V | templju je našel prodajalce volov, ovc in | |
»Poderite ta tempelj in | v | treh dneh ga bom postavil.« |
gradili ta tempelj, ti pa ga boš postavil | v | treh dneh?« |
Ko je bil med velikonočnimi prazniki | v | Jeruzalemu, so mnogi začeli verovati vanj, |
kaj povedal; sam je namreč vedel, kaj je | v | človeku. |
Mar more vdrugič | v | telo svoje matere in se roditi?« |
kdo ne rodi iz vode in Duha, ne more priti | v | božje kraljestvo. |
Nikodém mu je segel | v | besedo in ga vprašal: |
»Ti si učitelj | v | Izraelu in tega ne veš? |
Nihče ni šel | v | nebesa, razen tistega, ki je prišel iz nebes, |
In kakor je Mojzes povzdignil kačo | v | puščavi, tako mora biti povzdignjen Sin |
pa ne veruje, je že sojen, ker ne veruje | v | ime edinorojenega Božjega Sina. |
Sodba pa je | v | tem, da je prišla luč na svet in so ljudje |
se pokažejo njegova dela, ker so narejena | v | Bogu.« |
Tudi Janez je krščeval | v | Enónu blizu Salíma, ker je bilo tam veliko |
Janeza namreč še niso vrgli | v | ječo. |
Oče ljubi Sina in mu je vse dal | v | roke. |
Kdor veruje | v | Sina, ima večno življenje; kdor pa v Sina |
veruje v Sina, ima večno življenje; kdor pa | v | Sina ne veruje, ne bo prišel v življenje, |
življenje; kdor pa v Sina ne veruje, ne bo prišel | v | življenje, ampak ostane nad njim božja jeza.« |
učenci, - je zapustil Judejo in spet prišel | v | Galilejo. |
Dospel je torej | v | samaríjsko mesto, imenovano Sihár, nedaleč |
Njegovi učenci so bili odšli | v | mesto, da bi nakupili živeža. |
ampak bo voda, ki mu jo bom dal, postala | v | njem vrelec vode, ki žubori v večno življenje.« |
dal, postala v njem vrelec vode, ki žubori | v | večno življenje.« |
molili na tej gori, vi pa pravite, da je | v | Jeruzalemu kraj, kjer je treba moliti.« |
ne bodo molili Očeta ne na tej gori, ne | v | Jeruzalemu. |
zdaj, ko bodo pravi častilci molili Očeta | v | duhu in resnici. |
duh, in kateri ga molijo, ga morajo moliti | v | duhu in resnici.« |
Tedaj je žena odložila vrč, odhitela | v | mesto in pripovedovala ljudem: |
V | tem je pregovor resničen: ‘ | |
sicer sam rekel, da prerok ne uživa časti | v | domačem kraju. |
Ko je prišel | v | Galilejo, so ga Galilejci sprejeli, ker |
so videli vse, kar je ob prazniku storil | v | Jeruzalemu; tudi sami so bili namreč za |
Prišel je torej spet | v | galilejsko Kano, kjer je bil spremenil vodo |
galilejsko Kano, kjer je bil spremenil vodo | v | vino. |
V | Kafarnáumu je bil neki kraljevi uradnik, | |
je zvedel, da je prišel Jezus iz Judeje | v | Galilejo, se je odpravil k njemu in ga prosil, |
storil Jezus, odkar je iz Judeje prišel | v | Galilejo. |
Ozdravljenje | v | kopeli Betésdi |
je bil judovski praznik in Jezus je šel | v | Jeruzalem. |
V | Jeruzalemu je pri Ovčjih vratih kopel, ki | |
V | njih je poležavalo veliko bolnikov: slepih, | |
vode, kajti od časa do časa je prihajal | v | kopel Gospodov angel in voda je plivkala. |
»Gospod, nimam človeka, ki bi me dal | v | kopel, kadar voda zaplivka. |
Pozneje ga je Jezus srečal | v | templju in mu rekel: |
Kakor namreč Oče obuja mrtve in jih vrača | v | življenje, tako tudi Sin daje življenje, |
poslal, ima večno življenje in ne pride | v | obsodbo, temveč je prestopil iz smrti v |
v obsodbo, temveč je prestopil iz smrti | v | življenje. |
Kakor ima namreč Oče življenje | v | sebi, tako je dal tudi Sinu, da ima življenje |
tako je dal tudi Sinu, da ima življenje | v | sebi. |
Ne čudíte se temu, kajti pride ura, | v | kateri bodo slišali njegov glas vsi, ki |
kateri bodo slišali njegov glas vsi, ki so | v | grobeh. |
In tudi njegova beseda ne prebiva | v | vas, ker ne verjamete tistemu, ki ga je |
Preiskujete Sveto pismo, ker mislite, da imate | v | njem večno življenje, a prav Sveto pismo |
sprejemam časti od ljudi; sicer pa vas poznam: | v | vas ni ljubezni do Boga. |
Prišel sem | v | imenu svojega Očeta in me nočete sprejeti. |
Če pride kdo drug | v | svojem imenu, ga boste sprejeli. |
jaz tožil pri Očetu, vaš tožnik je Mojzes, | v | katerega zaupate. |
Vkrcali so se | v | čoln in se peljali na drugo stran jezera, |
Hoteli so ga vzeti | v | čoln, pa so bili že pri obrežju, kamor so |
da Jezus ni stopil s svojimi učenci vred | v | čoln, temveč da so učenci odveslali sami. |
Iz Tibêrije so pripluli še drugi čolni | v | bližino kraja, kjer so po Gospodovi zahvalni |
Jezusa ne njegovih učencev, so sami stopili | v | čolne in odpluli v Kafarnáum in iskali Jezusa. |
učencev, so sami stopili v čolne in odpluli | v | Kafarnáum in iskali Jezusa. |
»Božje delo je to, da verujete | v | tistega, ki ga je on poslal.« |
Naši očetje so jedli mano | v | puščavi, kakor je pisano: ‘ |
Vaši očetje so jedli mano | v | puščavi in so pomrli. |
ne pijete njegove krvi, nimate življenja | v | sebi. |
Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ostane | v | meni in jaz v njem. |
meso in pije mojo kri, ostane v meni in jaz | v | njem. |
To je povedal, ko je učil | v | shodnici v Kafarnáumu. |
To je povedal, ko je učil v shodnici | v | Kafarnáumu. |
Ker je Jezus | v | sebi vedel, da njegovi učenci godrnjajo |
»To vam je | v | spotiko? |
»Zapústi ta kraj in pojdi | v | Judejo, da bodo tudi tvoji učenci videli |
To jim je povedal in ostal | v | Galileji. |
Šele sredi praznika je prišel Jezus | v | tempelj in učil. |
tistega, ki ga je poslal, je resnicoljuben in | v | njem ni krivice. |
njega, ampak je od očakov - in vi obrezujete | v | soboto. |
Če torej človek lahko | v | soboto prejme obrezo in s tem ne krši Mojzesove |
postave, zakaj se jezite nad menoj, ker sem | v | soboto ozdravil celega človeka? |
Jezus je tedaj kar med učenjem | v | templju zaklical: |
Žena, zasačena | v | prešuštvovanju |
Zgodaj zjutraj se je spet napotil | v | tempelj. |
Postavili so jo | v | sredo in mu rekli: |
»Učitelj, tole ženo smo zasačili | v | prešuštvovanju. |
Mojzes nam je | v | postavi ukazal take kamnati. |
Kdor hodi za menoj, ne bo taval | v | temi, temveč bo imel luč življenja.« |
Tudi | v | vaši postavi je zapisano, da je pričevanje |
Te besede je izrekel, ko je učil | v | templju pri zakladnici. |
»Odhajam in iskali me boste, vendar boste umrli | v | svojem grehu. |
Umrli boste | v | svojih grehih.’ |
boste verovali, da sem jaz, boste umrli | v | svojih grehih.« |
»Če vztrajate | v | mojem nauku, ste zares moji učenci. |
zalezujete, da bi me umorili, ker moja beseda | v | vas ni pognala korenin. |
Segli so mu | v | besedo in rekli: |
začetka ubija ljudi in nikoli ni vztrajal | v | resnici, ker v njem ni resnice. |
ljudi in nikoli ni vztrajal v resnici, ker | v | njem ni resnice. |
»Pojdi in se umij | v | vodnjaku Síloi« (to pomeni Poslani). |
Pojdi | v | Síloo in se umij.’ |
Mož jim je segel | v | besedo in rekel: |
»Ves si rojen | v | grehih, pa nas boš učil?« |
»Veruješ | v | Sina človekovega?« |
»Resnično resnično vam povem: kdor ne pride | v | ovčjo stajo skozi vrata, ampak prileze drugod, |
prišel, da bi imeli življenje in ga imeli | v | obilju. |
Je pač najemnik in za ovce ni | v | skrbeh. |
Takrat so | v | Jeruzalemu obhajali praznik tempeljskega |
Jezus je hodil | v | templju po Sálomonovem stebrišču gor in |
»Doklej nas boš pustil | v | negotovosti? |
Dela, ki jih opravljam | v | imenu svojega Očeta, pričajo o meni. |
»Ali ni zapisano | v | vaši postavi: ‘ |
boste spoznali in se prepričali, da je Oče | v | meni in jaz v Očetu.« |
in se prepričali, da je Oče v meni in jaz | v | Očetu.« |
Znova je odšel čez Jórdan | v | kraj, kjer je Janez najprej krščeval in |
»Ta bolezen ni za smrt, ampak | v | božjo slavo, da bo po njej proslavljen Božji Sin.« |
zvedel, da je Lazar bolan, je ostal še dva dni | v | kraju, kjer je bil. |
»Pojdimo spet | v | Judejo.« |
okrog ponoči, se spotakne, ker nima luči | v | sebi.« |
in dobil Lazarja, ko je bil že štiri dni | v | grobu. |
Veruješ | v | to?« |
Jezus še ni prišel | v | vas; še vedno je bil na kraju, kjer se je |
Judje, ki so bili pri njej | v | hiši in jo tolažili, so opazili, da je Marija |
očitno hodil med Jude, ampak je šel od tam | v | pokrajino blizu puščave, v mesto, ki se |
je šel od tam v pokrajino blizu puščave, | v | mesto, ki se imenuje Efraim, in je s svojimi |
Veliko ljudi z dežele je šlo pred praznikom | v | Jeruzalem, da bi se obredno očistili. |
so Jezusa in se pogovarjali, ko so bili | v | templju: |
Žena | v | Betániji mazili Jezusa |
Šest dni pred veliko nočjo je Jezus prišel | v | Betánijo, kjer je bival Lazar, ki ga je |
veliko Judov ločilo od njih in verovalo | v | Jezusa. |
Slovesni vhod | v | Jeruzalem |
prišla na praznik, slišala, da Jezus prihaja | v | Jeruzalem. |
Blagoslovljèn, ki prihaja | v | Gospodovem imenu! |
Stopili so k Filipu, ki je bil iz Betsájde | v | Galileji, in ga prosili: |
resnično vam povem: če pšenično zrno ne pade | v | zemljo in ne umrje, ostane sámo; če pa umrje, |
Kdor tava | v | temi, ne vé, kam gre. |
Dokler imate luč, verujte | v | luč, da postanete otroci luči.« |
»Kdor véruje vame, ne véruje vame, temveč | v | tistega, ki me je poslal. |
svet, da nihče, ki véruje vame, ne ostane | v | temi. |
Med večerjo je hudič že vdihnil odločitev | v | srce Juda Iškarijóta, Simonovega sina, da |
Ker je Jezus vedel, da mu je Oče dal vse | v | roke in da je prišel od Boga in se vrača |
Nato je vlil vode | v | umivalnik in začel učencem umivati noge |
Sin človekov poveličan in Bog je poveličan | v | njem. |
Če je Bog poveličan | v | njem, ga bo tudi Bog poveličal v sebi in |
poveličan v njem, ga bo tudi Bog poveličal | v | sebi in poveličal ga bo kmalu. |
Verujte | v | Boga in vame verujte! |
V | hiši mojega Očeta je veliko bivališč. | |
Mar ne veruješ, da sem jaz | v | Očetu in Oče v meni? |
Mar ne veruješ, da sem jaz v Očetu in Oče | v | meni? |
govorim sam od sebe; ampak Oče, ki prebiva | v | meni, opravlja svoja dela. |
Verujte mi, da sem jaz | v | Očetu in Oče v meni; če pa tega ne verujete, |
Verujte mi, da sem jaz v Očetu in Oče | v | meni; če pa tega ne verujete, verujte zaradi |
Karkoli boste prosili | v | mojem imenu, bom storil, da se Oče poveliča |
mojem imenu, bom storil, da se Oče poveliča | v | Sinu. |
Če me boste kaj prosili | v | mojem imenu, bom storil.« |
Vi ga poznate, ker prebiva pri vas in bo | v | vas. |
Tisti dan boste spoznali, da sem jaz | v | Očetu in vi v meni in jaz v vas. |
boste spoznali, da sem jaz v Očetu in vi | v | meni in jaz v vas. |
spoznali, da sem jaz v Očetu in vi v meni in jaz | v | vas. |
Tolažnik Sveti Duh, ki ga bo poslal Oče | v | mojem imenu, vas bo učil vsega in spomnil |
Ostanite | v | meni in jaz v vas |
Ostanite v meni in jaz | v | vas |
na trti, tako tudi vi ne, če ne ostanete | v | meni. |
Kdor živi | v | meni in jaz v njem, rodi obilo sadu, kajti |
Kdor živi v meni in jaz | v | njem, rodi obilo sadu, kajti brez mene ne |
Če kdo ne živi | v | meni, ga vržejo proč kakor mladiko in se |
Take poberejo, vržejo | v | ogenj in zgorijo. |
Če živite | v | meni in moje besede živijo v vas prosíte, |
Če živite v meni in moje besede živijo | v | vas prosíte, karkoli hočete, in se vam bo |
V | tem je poveličanje mojega Očeta, da obrodite | |
Ostanite | v | moji ljubezni! |
spolnjevali moje zapovedi, boste ostali | v | moji ljubezni, kakor sem tudi jaz spolnil |
spolnil zapovedi svojega Očeta in bivam | v | njegovi ljubezni. |
To sem vam povedal, da bo moje veselje | v | vas in da bo vaše veselje popolno. |
Oče vam bo dal, karkoli ga boste prosili | v | mojem imenu. |
Vendar naj se spolni beseda, ki je zapisana | v | njihovi postavi: ‘ |
»Tega vam | v | začetku nisem povedal, ker sem bil pri vas |
pa pride on, Duh resnice, vas bo uvedel | v | vso resnico, ker ne bo govoril sam od sebe, |
Žalost se bo spremenila | v | veselje |
žalovali, toda vaša žalost se bo spremenila | v | veselje. |
resnično vam povem: če boste kaj prosili Očeta | v | mojem imenu, vam bo dal. |
Do zdaj niste ničesar prosili | v | mojem imenu. |
»To sem vam govoril | v | prispodobah. |
Pride ura, ko vam ne bom več govoril | v | prispodobah, ampak vam bom vse o Očetu jasno |
Tisti dan boste prosili | v | mojem imenu, in ne rečem, da bom jaz prosil |
To sem vam povedal, da boste imeli mir | v | meni. |
Na svetu boste prihajali | v | stisko, toda zaupajte, jaz sem svet premagal.« |
Večno življenje pa je | v | tem, da spoznajo tebe, edinega pravega Boga, |
Sprejeli so jih in | v | resnici spoznali, da sem izšel od tebe, |
in kar je tvoje, je moje in poveličan sem | v | njih. |
Ohrani jih | v | svojem imenu, ki si mi ga dal, da bodo eno |
Dokler sem bil z njimi, sem jih varoval | v | tvojem imenu, ki si mi ga dal. |
vendar to govorim na svetu, da bodo imeli | v | sebi polnost mojega veselja. |
poslal na svet, sem tudi jaz nje poslal | v | svet, in zanje se posvečujem, da bodo tudi |
vame: da bodo vsi eno, kakor si ti, Oče, | v | meni in jaz v tebi, naj bodo tudi oni v |
vsi eno, kakor si ti, Oče, v meni in jaz | v | tebi, naj bodo tudi oni v nama, da bo svet |
v meni in jaz v tebi, naj bodo tudi oni | v | nama, da bo svet veroval, da si me ti poslal. |
meni, da bodo eno, kakor sva midva eno: jaz | v | njih in ti v meni, da bodo popolnoma eno. |
eno, kakor sva midva eno: jaz v njih in ti | v | meni, da bodo popolnoma eno. |
razodeval, da bo ljubezen, s katero si me ljubil, | v | njih in bom jaz v njih.« |
s katero si me ljubil, v njih in bom jaz | v | njih.« |
»Spravi meč | v | nožnico! |
duhovnikom in je šel z Jezusom vred na dvorišče | v | palači vélikega duhovnika; Peter pa je |
Vselej sem učil | v | shodnici in v templju, kjer se shajajo vsi |
Vselej sem učil v shodnici in | v | templju, kjer se shajajo vsi Judje, na skrivnem |
Od Kajfa torej peljejo Jezusa | v | sodno hišo. |
Sami niso šli | v | sodno hišo, da se ne bi omadeževali, ampak |
Tedaj je šel Pilat spet | v | sodno hišo, poklical Jezusa in ga vprašal: |
Spet je šel | v | sodno hišo in vprašal Jezusa: |
njim vred dva druga, na vsaki strani enega, | v | sredi pa Jezusa. |
V | kis namočeno gobo so nataknili na hizópovo | |
križan, pa je bil vrt in na vrtu nov grob, | v | katerega ni bil pokopan še nihče. |
Prvi dan | v | tednu pride Marija Magdalena navsezgodaj, |
tednu pride Marija Magdalena navsezgodaj, še | v | temi, h grobu in vidi, da je kamen odvaljen |
Simon Peter, ki je šel za njim, in stopil | v | grob. |
Med jokom se je sklonila | v | grob in zagledala dva angela v belih oblačilih. |
sklonila v grob in zagledala dva angela | v | belih oblačilih. |
Pod noč tistega dne, prvega | v | tednu, ko so bila tam, kjer so se zadrževali |
rokah znamenja žebljev in ne vtaknem prsta | v | rane od žebljev in ne položim roke v njegovo |
prsta v rane od žebljev in ne položim roke | v | njegovo stran, že ne bom veroval.« |
Daj svojo roko in jo položi | v | mojo stran in ne bodi neveren, temveč veren.« |
veliko drugih znamenj, ki niso zapisana | v | tej knjigi; ta pa so zapisana, da bi vi |
Božji Sin, in da bi po veri imeli življenje | v | njegovem imenu. |
Odšli so in stopili | v | čoln, toda tisto noč niso nič ujeli. |
ker je bil le za silo oblečen, in se vrgel | v | jezero. |
To je bilo že | v | tretje, da se je Jezus prikazal učencem, |
Spet | v | drugo ga vpraša: |
V | tretje ga vpraša: | |
Peter se užalosti, ker ga je | v | tretje vprašal: |
V | prvi knjigi sem poročal, Teófil, o vsem, | |
Jezus delal in učil do dne, ko je bil vzet | v | nebesa. |
zakaj Janez je krščeval z vodo, vi pa boste | v | nekaj dneh krščeni v Svetem Duhu.« |
z vodo, vi pa boste v nekaj dneh krščeni | v | Svetem Duhu.« |
»Gospod, ali boš | v | tem času obnovil izraelsko kraljestvo?« |
čase in trenutke, ki jih je Oče določil | v | svoji oblasti. |
ki bo prišel na vas, in boste moje priče | v | Jeruzalemu in po vsej Judeji in Samaríji |
Ko so po njegovem odhodu strmeli | v | nebo, glej, sta stala pri njih dva moža |
nebo, glej, sta stala pri njih dva moža | v | belih oblačilih, ki sta rekla: |
»Možje Galilejci, kaj stojite in gledate | v | nebo? |
Ta Jezus, ki je bil vzet od vas | v | nebo, bo prišel prav tako, kakor ste ga |
prišel prav tako, kakor ste ga videli iti | v | nebo.« |
sobotni dan hodá oddaljena od mesta, vrnili | v | Jeruzalem. |
Ko so prišli | v | mesto, so stopili v gornje prostore hiše, |
Ko so prišli v mesto, so stopili | v | gornje prostore hiše, kjer so se zadrževali: |
Vsi ti so enodušno vztrajali | v | molitvi z ženami in z Jezusovo materjo Marijo |
V | tistih dneh je Peter vstal sredi bratov, | |
se je razvedelo med vsemi, ki prebivajo | v | Jeruzalemu, tako da se tisto zemljišče zdaj |
V | knjigi psalmov je namreč zapisano: | |
‘Njegovo bivališče naj bo opustelo, nihče naj | v | njem ne prebiva!’ |
od teh dveh si izbral, da prevzame mesto | v | tej službi in apostolstvo, od katerega je |
napolnjeni s Svetim Duhom in začeli so govoriti | v | tujih jezikih, kakor jim je Duh dajal izgovarjati. |
V | Jeruzalemu so tedaj prebivali Judje, pobožni | |
sebe, kako da jih vsakdo sliši govoriti | v | svojem jeziku. |
Kako, da jih slišimo vsak | v | svojem materinem jeziku? |
Médijci in Elamíti in tisti, ki prebivamo | v | Mezopotámiji, Judeji in Kapadókiji, v Pontu |
prebivamo v Mezopotámiji, Judeji in Kapadókiji, | v | Pontu in Aziji, v Frígiji in Pamfíliji, |
Judeji in Kapadókiji, v Pontu in Aziji, | v | Frígiji in Pamfíliji, v Egiptu in v libijskih |
Pontu in Aziji, v Frígiji in Pamfíliji, | v | Egiptu in v libijskih krajih blizu Ciréne, |
Aziji, v Frígiji in Pamfíliji, v Egiptu in | v | libijskih krajih blizu Ciréne, in mi iz |
Krečáni in Arabci - vsi jih slišimo, kako | v | naših jezikih oznanjajo velika božja dela!« |
»Judje in vsi, ki prebivate | v | Jeruzalemu! |
‘In zgodilo se bo | v | poslednjih dneh, govori Bog: razlil bom |
gledali videnja in vaši starci bodo sanjali | v | sanjah. |
čez svoje hlapce in čez svoje dekle bom | v | tistih dneh izlil od svojega Duha in bodo |
Sonce se bo spremenilo | v | temo in mesec v kri, preden sine véliki |
Sonce se bo spremenilo v temo in mesec | v | kri, preden sine véliki in sijajni Gospodov |
In | v | upanju bo počivalo moje telo, ker moje |
Videl je | v | prihodnost in govoril o vstajenju Maziljenca, |
David ni šel | v | nebesa, in vendar sam pravi: |
Vsak izmed vas naj se dá | v | imenu Jezusa Kristusa krstiti v odpuščanje |
naj se dá v imenu Jezusa Kristusa krstiti | v | odpuščanje svojih grehov in prejeli boste |
Bili so stanovitni | v | nauku apostolov in bratskem občestvu, v |
v nauku apostolov in bratskem občestvu, | v | lomljenju kruha in molitvah. |
Vse pa je | v | duši navdajal strah, zakaj po apostolih |
dnem so se enodušno in vztrajno zbirali | v | templju, lomili kruh po domovih ter uživali |
Peter in Janez sta šla ob deveti uri molit | v | tempelj. |
bi prosil vbogajme tiste, ki so prihajali | v | tempelj. |
videl, da nameravata Peter in Janez stopiti | v | tempelj, ju je prosil miloščine. |
»Srebra in zlata nimam, dam ti pa, kar imam: | v | imenu Jezusa Kristusa nazaréjca, hôdi!« |
V | hipu so se mu utrdila stopala in gležnji. | |
Šel je z njima | v | tempelj in hodil okoli, poskakoval in hvalil |
Peter govori | v | templju |
vsi ljudje od začudenja hiteli za njima | v | stebrišče, ki se imenuje Sálomonovo. |
Kaj strmite | v | naju, kot da bi bila s svojo močjo ali pobožnostjo |
je mož, ki ga vidite in poznate, veroval | v | njegovo ime, mu je to ime dalo moč; in vera, |
Njega poslušajte | v | vsem, karkoli vam bo govoril! |
In | v | tvojem potomstvu bodo blagoslovljeni vsi |
ker sta učila ljudstvo in oznanjala, da je | v | Jezusu vstajenje od mrtvih. |
Zgrabili so ju in ju zadržali | v | ječi do naslednjega dne, zakaj večerilo |
Drugi dan so se | v | Jeruzalemu zbrali poglavarji, starešine |
V | čigavem imenu?« | |
vsem vam in vsemu izraelskemu ljudstvu: | v | imenu Jezusa Kristusa nazaréjca, ki ste |
V | njegovem imenu stoji ta človek zdrav pred | |
V | nikomer drugem ni odrešenja; zakaj pod nebom | |
da nikakor ne smeta več govoriti in učiti | v | Jezusovem imenu. |
V | Svetem Duhu si govoril po ustih našega očeta | |
hrumijo narodi, zakaj se ljudstva zaganjajo | v | prazno? |
V | tem mestu so se zares zbrali zoper tvojega | |
Izraelovi rodovi, da bi storili, kar si ti | v | svoji môči in v svojem sklepu vnaprej določil. |
da bi storili, kar si ti v svoji môči in | v | svojem sklepu vnaprej določil. |
dogajala ozdravljenja in znamenja in čudeži | v | imenu tvojega svetega služabnika Jezusa!« |
Cipra, ki so ga apostoli klicali Bárnaba (to | v | prevodu pomeni »sin tolažbe«), je prodal |
Zakaj si | v | srcu sklenil takšno dejanje? |
med ljudmi; in vsi so se enodušno zbirali | v | Sálomonovem stebrišču. |
raslo število mož in žená, ki so verovali | v | Gospoda. |
Tudi iz krajev | v | okolici Jeruzalema so prihajali ljudje in |
Apostoli | v | ječi in spet na prostosti |
Prijeli so apostole in jih vrgli | v | mestno ječo. |
»Pojdite, stopíte | v | tempelj in govorite ljudem vse besede tega |
Apostoli so ubogali in zarana šli | v | tempelj ter začeli učiti. |
starešinstvo Izraelovih sinov; poslali so | v | ječo, da bi apostole privedli prednje. |
Stražarji so šli, vendar | v | ječi niso našli apostolov. |
Toda ko smo odprli, nismo našli | v | njej nikogar.« |
véliki duhovniki slišali te besede, so se | v | zadregi spraševali, kaj naj bi to pomenilo. |
»Glejte, možje, ki ste jih vrgli | v | ječo, stojijo v templju in učijo ljudstvo.« |
možje, ki ste jih vrgli v ječo, stojijo | v | templju in učijo ljudstvo.« |
»Ali vam nismo zabičali, da ne smete učiti | v | tem imenu? |
Toda | v | zboru je vstal farizej z imenom Gamáliel, |
Za njim se je | v | času ljudskega štetja dvignil Juda iz Galileje |
boste mogli uničiti, temveč se boste znašli | v | boju proti Bogu.« |
pretepsti in jim zabičali, da ne smejo govoriti | v | Jezusovem imenu; nato so jih izpustili. |
Dan za dnem so | v | templju in po hišah neutrudno učili in oznanjali |
Helenisti pa so | v | tistih dneh začeli godrnjati čez Hebrejce, |
In božja beseda je rasla, število učencev | v | Jeruzalemu se je zelo množilo in tudi veliko |
niso se mogli ustavljati modrosti in Duhu, | v | katerem je govoril. |
Vsi, ki so sedeli | v | vélikem zboru, so uprli pogled v Štefana |
sedeli v vélikem zboru, so uprli pogled | v | Štefana in videli, da je njegov obraz tak |
prikazal našemu očetu Abrahamu, ko je živel | v | Mezopotámiji, še preden se je naselil v |
v Mezopotámiji, še preden se je naselil | v | Haránu, in mu rekel: ‘ |
Zapústi svojo deželo in sorodnike in pojdi | v | deželo, ki ti jo bom pokazal!’ |
zapustil kaldéjsko deželo in se naselil | v | Haránu. |
je vêlel, naj odide od tam; in prišel je | v | deželo, v kateri zdaj vi prebivate. |
naj odide od tam; in prišel je v deželo, | v | kateri zdaj vi prebivate. |
posesti; obljubil pa mu je, da bo dal deželo | v | last njemu in njegovemu potomstvu, čeprav |
Tvoji potomci bodo priseljenci | v | tuji deželi, kjer bodo živeli v suženjstvu |
priseljenci v tuji deželi, kjer bodo živeli | v | suženjstvu in trpeli stisko štiristo let. |
Jožefa iz nevoščljivosti prodali za sužnja | v | Egipt. |
Ko je Jakob slišal, da imajo | v | Egiptu žito, je prvič poslal naše prednike |
In Jakob se je preselil | v | Egipt in tam umrl, kakor tudi naši očetje. |
Njihova trupla so prepeljali | v | Síhem in jih pokopali v grobu, ki ga je |
trupla so prepeljali v Síhem in jih pokopali | v | grobu, ki ga je Abraham za srebrn denar |
za srebrn denar kupil od Hemórjevih sinov | v | Síhemu. |
Abrahamu, bolj je ljudstvo raslo in se množilo | v | Egiptu, dokler ni nad Egiptom zavladal |
V | tem času se je rodil Mojzes, ki je bil lep | |
Tri mesece je rasel | v | očetovi hiši. |
In Mojzes se je izobrazil | v | vsej egipčanski modrosti in bil silen v |
v vsej egipčanski modrosti in bil silen | v | besedah in dejanjih. |
Ko je dopolnil štirideset let, ga je | v | srcu obšlo, da bi obiskal brate, Izraelove |
je Mojzes zbežal in se naselil kot tujec | v | midjánski deželi; tam sta se mu rodila dva |
Ko je minilo štirideset let, se mu je | v | puščavi ob Sínajski gori prikazal angel |
puščavi ob Sínajski gori prikazal angel | v | plamenu gorečega grma. |
Glej, videl sem stisko svojega ljudstva | v | Egiptu in slišal sem njihovo tožbo. |
In zdaj pojdi, pošiljam te | v | Egipt!’ |
rešitelja po angelu, ki se mu je prikazal | v | grmu. |
odpeljal proč ter delal znamenja in čudeže | v | egiptovski deželi, v Rdečem morju in v puščavi |
znamenja in čudeže v egiptovski deželi, | v | Rdečem morju in v puščavi štirideset let. |
čudeže v egiptovski deželi, v Rdečem morju in | v | puščavi štirideset let. |
Ta je bil pri množici, zbrani | v | puščavi, z angelom, ki mu je govoril na |
Zavrnili so ga in si | v | svojih srcih želeli nazaj v Egipt. |
so ga in si v svojih srcih želeli nazaj | v | Egipt. |
In | v | tistih dneh so naredili tele, darovali maliku |
vojsko nebesnih teles, kakor je zapisano | v | knjigi prerokov: |
prinašali žrtve in daritve štirideset let | v | puščavi, Izraelova hiša? |
Naši očetje so imeli šotor pričevanja | v | puščavi. |
Ta šotor so prevzeli | v | dediščino naši očetje in ga odnesli s seboj, |
Vendar Najvišji ne prebiva | v | izdelku človeških rok, kakor pravi prerok: |
Vi ki ste trdovratni in neobrezani | v | srcih in ušesih, vi ki se vedno upirate |
Ko so to slišali, so se razsrdili | v | svojih srcih in škripali z zobmi proti njemu. |
dan je nastalo veliko preganjanje Cerkve | v | Jeruzalemu. |
Savel pa je zatiral Cerkev; vdiral je | v | hiše, vlačil iz njih moške in ženske ter |
vlačil iz njih moške in ženske ter jih pehal | v | ječo. |
Veselo oznanilo | v | Samaríji |
Filip je prišel | v | mesto Samaríjo in tam oznanjal Kristusa. |
V | mestu je zavladalo veliko veselje. | |
V | mestu je živel mož po imenu Simon, čarodej, | |
Apostoli | v | Jeruzalemu so slišali, da je Samaríja sprejela |
nobenega izmed njih, bili so samó krščeni | v | imenu Gospoda Jezusa. |
»Pojdi | v | pogubo, ti in tvoj denar, če misliš, da |
Vidim, da si poln grenkega žolča in ves | v | sponah krivičnosti.« |
proti Jeruzalemu in ponesla veselo oznanilo | v | številne samaríjske vasi. |
proti jugu, k cesti, ki pelje iz Jeruzalema | v | Gazo!« |
»Kakor jagnje so ga gnali | v | zakol, in kakor ovca ne dá glasu, kadar |
je spregovoril, izhajal je iz tega mesta | v | spisu, nato pa je navezal na veselo oznanilo |
ustaviti voz, oba, Filip in evnuh, sta stopila | v | vodo in Filip ga je krstil. |
Filip pa se je znašel | v | Ašdódu in spotoma je v vsa mesta prinašal |
Filip pa se je znašel v Ašdódu in spotoma je | v | vsa mesta prinašal veselo oznanilo, dokler |
prinašal veselo oznanilo, dokler ni prišel | v | Cezaréjo. |
duhovniku in si izprosil pisma za shodnice | v | Damasku, tako da bi lahko vsakega privrženca |
poti, moškega ali žensko, vklenil in prignal | v | Jeruzalem. |
Zdaj pa vstani in pojdi | v | mesto in zvedel boš, kaj moraš storiti!« |
Prijeli so ga za roko in peljali | v | Damask. |
V | Damasku je bil neki učenec z imenom Hananíja. | |
Ta je imel videnje, | v | katerem mu je Gospod rekel: |
»Vstani in pojdi | v | ulico, ki se imenuje Ravna! |
V | Judovi hiši poišči človeka iz Tarza, ki | |
Glej, ta človek moli in | v | prikazni je videl moža z imenom Hananíja, |
človeku, koliko gorja je prizadel tvojim svetim | v | Jeruzalemu. |
Hananíja je šel in stopil | v | hišo. |