Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Laboratorij za korpus slovenskega jezika

O'beseda, označena besedila z lemami

sonce (307)

prah in kose papirja in čeprav je sijalo    sonce    in je bilo nebo živo modro, se je zdelo,
   Sonce    se je pomaknilo naokrog in nešteta okna
Že na poti s postaje je majsko    sonce    v njem vzbudilo občutek, da je umazan
Zdelo se je, da je    sonce    postalo toplejše.
   Sonce    je sijalo nanju, znoj ga je ščemel na obrazu.
Junijsko    sonce    je bilo še visoko na nebu in spodaj na sončnem
   Sonce    na obrazu in gladko dekletovo telo, ki se
   Sonce    je moralo zaiti za hiše, nič več ni sijalo
»   Sonce    in zvezde se vrtijo okoli nje .«
nizko pomladansko rušo pod nogami in milo    sonce    na obrazu.
izjemami - temeljiteje kakor Heraklitovo    sonce   , ki vsaj znova vzplameni in izide.«
ki v njem biva in ki mu pravimo oko, ni    sonce   .«
»Po drugi strani tudi    sonce    ni vid, temveč njegov vzrok.
»To    sonce    je - tako mislim - tista mladika dobrega,
misli za razum in predmete mišljenja, to je    sonce    v vidnem svetu za vid in vidne stvari.«
»Če pa oči upremo v stvari, ki jih obseva    sonce   , potem jasno vidijo.
svetloba in vid podobna soncu, nista pa    sonce   , tako moramo imeti tudi spoznanje in resnico
»   Sonce    ne podeljuje vidnim stvarem samo sposobnosti,
vodi ali na kakem drugem predmetu, temveč    sonce    samo na njegovem prostoru in takšno, kakršno
»In potem bi lahko prišel do sklepa, da je    sonce    tisto, ki določa leta in letne čase, ki
rekli, živa bitja, zvezde in nazadnje samo    sonce   .
Hitro lahko ustvariš    sonce    in zvezde, zemljo, samega sebe in vsa druga
Ko pa je    sonce    vzšlo, je ovenelo, in ker ni imelo korenine,
Takrat se bodo pravični zasvetili kakor    sonce    v kraljestvu svojega Očeta.
Njegov obraz se je zableščal kakor    sonce    in njegova obleka je postala bela kakor
»Takoj po stiski tistih dni bo    sonce    otemnelo in luna ne bo dajala svetlobe.
Ko se je zvečerilo in je    sonce    zašlo, so prinašali k njemu vse bolnike
Ko je bilo    sonce    visoko, je ovenelo, in ker ni imelo korenine,
»Toda v tistih dneh, po tisti stiski, bo    sonce    otemnelo in luna ne bo dajala svetlobe.
Prvi dan v tednu so šle navsezgodaj, ko je    sonce    vzšlo, h grobu.
Ko je    sonce    zahajalo, so vsi, ki so imeli kakršnekoli
deželi, in je bilo temno do devete ure, ker    sonce    ni dajalo svetlobe.
   Sonce    se bo spremenilo v temo in mesec v kri,
Če se jezite, nikar ne grešite;    sonce    naj ne zaide nad vašo jezo in ne dajajte
   Sonce    namreč vzide in njegova pripeka travo posuši.
dvorezen meč, njegovo obličje pa je bilo kakor    sonce   , kadar žari v vsej svoji môči.
   Sonce    je potemnelo kakor žimnata vrečevina, vsa
bodo več žejni in nič več jih ne bo žgalo    sonce    ne kakršnakoli pripeka.
Od dima iz žrela sta potemnela    sonce    in ozračje.
se je pela mavrica, obličje je imel kakor    sonce    in noge kakor ognjene stebre.
Četrti je izlil svojo čašo na    sonce   .
   Sonce    je tam res zlato in sije dolgo, dolgo.
Moli za zlato    sonce   , ki ga obseva in za rdeče vino, ki ga opaja,
Obsevalo ga bo gorko in zlato    sonce    in napil se bo rdečega in sočnega vina;
Skozi lino je sijalo    sonce   .
Zvonovi so zvonili,    sonce    je umiralo.
razgalil mlada prsa, da bi čisto jutranje    sonce    obsijalo njegovo moč.
In    sonce    sije ves dan ves dan.
   Sonce    se vozi zmerom niže.
Vsak dan je    sonce    močnejše.
Še bo    sonce   .
tudi ... saj grem oznanjat pomlad, pomlad in    sonce   ."
   Sonce    je vstalo.
   Sonce    je bežalo od gora.
bajonetih in na svetlem krampu se je svetilo    sonce   .
spet ustavil v Firencah in potem dan in    sonce    na nebu, ko je puščal za sabo Arezzo in
Arezzo in stare rimske gradove in je že    sonce    umiralo na gotski katedrali v Orvietu, ko
v    sonce    s krmežljavimi očmi in cedijo sline po gorki
dozorelo; v jeseni - spomladi pojdem, ko bo    sonce    na gmajnah, takole za velikonoč.
okrogla, vesela Šturmova Liza, vaški zvonik,    sonce    na večernem morju in megla nad Doberdobom,
Toda še preden je zjutraj posijalo jesensko    sonce   , pravzaprav še preden se je dodobra zdanilo,
Martin Jakončič se je nasmehnil v popoldansko    sonce   .
jabolka šmahorka, in tam je bilo večerno    sonce    tako prijetno.
vas v senci, je na Pologu še zmeraj sijalo    sonce   .
Ko pride    sonce    do Grivčeve hiše, priženite domov, saj mislim,
obrazu, v grmovju so se oglašale ptice in    sonce    je bilo še daleč.
Ko pride    sonce    do Grivčeve, naj grem domov.
dokler se ni na vrhovih gora pokazalo bledo    sonce   , ki se je počasi nižalo po hribu,
Ko pride    sonce    do Grivčeve hiše, priženete domov, da boste
   Sonce    se je bilo že globoko nagnilo, ko sta se
pokrovke in zajemalke, ki so se svetile kakor    sonce   .
Na dan poroke je sijalo jasno    sonce   .
Bilo je popoldne in    sonce    je navpično sekalo vame.
in ga vrtela v rokah, ki so bile potne;    sonce    je sijalo nanje in na njih so se iskrile
Polagal jo je v mlado travo na pomladansko    sonce    na vratovih njiv, kadar je delal na njivi,
je bilo rdeče in nisem vedel, kje zahaja    sonce   .
   Sonce   , ki je bilo nekje nad mestom, je bilo prav
nabirala sila: razgnali so rjavkast obod in v    sonce    so pogledali svetlozeleni lističi, kakor
Peter se je zamaknil v zahajajoče    sonce    in se trdno zaklel, da bo o usodi Venca
življenje, dokler neke pomladi objestno    sonce    ne vrže okrog vogala šop žarkov, ki jih
srečanju, je bila kakor aprilsko vreme:    sonce    in dež, veselje in žalost, upanje in obup.
Toda dan se je že nagibal,    sonce    je zašlo in bližal se je mrak.
Ko je prvič posijalo toplo    sonce   , smo šli k Čonhu.
ptičjega petja in vriskanja koscev; ko je    sonce    zajadralo po sinjini, so bile kose že zdavnaj
svojim špičastim, s tobakom zadelanim nosom v    sonce   .
blagoslov in po vsej cerkvi se je razlilo    sonce    in veselje.
Potem pa se je prikazalo    sonce    izza gore.
tudi monštranco, ki se je svetila kakor    sonce   .
   Sonce    vsak dan bolj pripeka in vsak dan so tilniki
»Najlepša čednost je    sonce   !«
ostalimi, kajti treba se je podvizati, dokler    sonce    ne vzide in dokler je trava rosna.
A    sonce    le vzide.
Marnovščem, kamor je pred dobro uro zašlo    sonce   .
   Sonce    se je sicer že premaknilo za ped in ne
   Sonce    že drsi z neba in mrak prihaja.
   Sonce    je zdrknilo z neba ter se zaklinilo med
V zgornjih oknih se lovi jutranje    sonce   .
   Sonce    vrže na zemljo snop svetlih žarkov.
   Sonce    sije po pogoriščih.
Sedimo na    sonce   , dokler ga je še kaj!«
Navpično opoldansko    sonce   .
   Sonce    kmalu izgine, soteska se stisne v temačno
zasije, kakor bi nenadoma zasijalo pomladno    sonce   .
   Sonce   !«
   Sonce    sije skozi okno in obseva šopek mačic in
»In    sonce   !
   Sonce   !« ga s smehom prekine Nančika.
»   Sonce   !« pokima Sova in potisne kozarec pred njo.
»Tekoče    sonce    ...«
zvezali ter me postavili k steni, da me je    sonce    žgalo vse popoldne.
   Sonce    živo sije, Idrijca pod mostom je svetlo
Tam je obstalo začudeno    sonce    in tiho gledalo na dno doline, na sredo
prenehalo proti jutru, a dopoldne - bilo je tako    sonce    in tak mir - ga je raztrgalo.
   Sonce    je zahajalo in senca se je spuščala po pobočju
Hitel je po otavi, kakor bi hotel dohiteti    sonce   , ki se je umikalo po pobočju navzgor.
Lužnica ga ni hotela nositi na    sonce   , ker je skrivaj upala, da bo v polmraku
   Sonce    se je zdaj že dvignilo.
lističe in zlato rumeni cvet je kakor pravo    sonce    zažarel na Matičevih zagorelih prsih.
   Sonce    se je dvigalo više in više, Matic pa je
   Sonce    je že zahajalo.
Gledal je v večerno    sonce   , zato se mu je vsa gruča bližala kakor črne
če v to dolino ne bi nikdar več posijalo    sonce   .
In kadar posije jutranje    sonce   , je tista meglica prava mavrica.
strmine pod Vranjekom, kjer je jutranje    sonce    oblivalo sive skale in redke jase zarasle
Mlado    sonce    je bilo komaj posijalo skozi zakrižano in
Skoznje se je prelivalo večerno    sonce    kakor skozi povesmo tenkih bakrenih vzmeti.
oceane in kontinente, ves svet, mesec in    sonce    in vse druge svetove in vsa sonca, ki so
mračno globel pravo, svetlo in toplo poletno    sonce    - nato pa ga
Še je bilo    sonce    nad nami, toda bilo je zakrito s temnim
pomladanskem zraku; skoznje se je prelivalo večerno    sonce   .
Sijalo je svetlo    sonce    in zato nisva mogla videti luči ljubezni
Zunaj je hrabro    sonce    že premagalo temo in zavladalo v deželi.
   Sonce    je že dober seženj nad Brezmi.
   Sonce    je že posrkalo vso roso.
zunanjem svetu odkriti oblak, ki je zastrl    sonce    na mojem notranjem nebu.
Ljubezen je res luč, je    sonce   : če z vsem ognjem posije v človeka, pa naj
Na    sonce   , na zrak!
   Sonce    živo sije, Idrijca pod mostom je svetlo
Tam je obstalo začudeno    sonce    in tiho gledalo na dno doline, na sredo
   Sonce    se je dvignilo na jasno nebo.
ozračje je bilo omamno, orgle so bučale,    sonce    je sijalo skozi visoko lino in je v poševnem
Posijalo je    sonce    in pozlatilo orumenelo listje, da so se
Zrak je bil mlad in čist in mlado    sonce   , ki se je šele vzdignilo na modro nebo,
svojo hišo, si tlačil tobak v nos, kihal v    sonce   , glasno hvalil boga za milost in zdravje
v rdeč robec, ponjuhal tobak, pogledal v    sonce    in dvakrat zapovrstjo kihnil.
Vino in kri,    sonce    in okno, to so štiri vesele, štiri vesele,
teče tiho, kakor tiho teče iskra živa kri,    sonce    živo žari in okno je živo oko, kakor so
samo visoka in zakrižana lina, kadar je    sonce    samo zlat četverokotnik na umazanem podu
sem suknjič z robcem za njim, dokler ni    sonce    ugasnilo.
in iskri se kri novega življenja, žareče    sonce    gori nad njo in odprta okna veselo zro po
Vse je bilo tako čudovito:    sonce   , zrak, voda, topli veter, cvetoča tepka,
»Na‐a nebu je‐e    sonce   , na zemljici mraz.
»Na‐a nebu je‐e    sonce   , na zemljici mraz.
precej mraz, čeprav je sijalo zlato zimsko    sonce   .
»Na‐a nebu je‐e    sonce   , na zemljici mraz.
tudi tisti trije lepi golobi; švignili so v    sonce   , ki jih je oblilo z lesketajočim se srebrom,
»Na‐a nebu je‐e    sonce   , na zemljici mraz.
»Na‐a nebu je‐e    sonce   , na zemljici mraz.
Zlato je kakor    sonce   !«
kakor bi bilo za njimi zaprto samo zlato    sonce   .
»Na‐a nebu je‐e    sonce   , na zemljici mraz...«
»Na‐a nebu je‐e    sonce   , na zemljici mraz.
mračna, ker je zunaj ognjeno opoldansko    sonce    tako navpično lilo z modrega neba.
Res, sijalo je prozorno zimsko    sonce   , ki je tako prečistilo svet, da je bilo
Nebo je bilo visoko in modro,    sonce    veliko in žareče, res pravo sonce; na sleherni
modro, sonce veliko in žareče, res pravo    sonce   ; na sleherni list, na sleherno travico,
Poletje brni in    sonce    sije.
Mrzlo zimsko    sonce    je nepremično viselo na mrzlem nebu in je
Poribal si je obraz in pogledal v    sonce   .
   Sonce    se je rahlo zazibalo.
   Sonce    se je spet zazibalo.
   Sonce    je odkimalo.
   Sonce    je prikimalo.
   Sonce    je spet prikimalo.
- Rečem, - se je    sonce    oglasilo z njegovim zamolklim glasom.
Obstal je in se ozrl v    sonce   .
   Sonce    je prikimalo.
   Sonce    je spet prikimalo.
Temnikar je stegnil roke, da mu je    sonce    obsijalo dlani.
Le na    sonce   !...
   Sonce    ti da sok, sok ti da...
   Sonce    ti da sladkor, sladkor ti da...«
»Kako da    sonce    grozdju sladkor?« ga je prekinil otrok,
»   Sonce    da vse.
   Sonce    da moč ... sonce da luč ... sonce da ogenj,
Sonce da moč ...    sonce    da luč ... sonce da ogenj, o, tudi ogenj da
Sonce da moč ... sonce da luč ...    sonce    da ogenj, o, tudi ogenj da ... sonce da ...
luč ... sonce da ogenj, o, tudi ogenj da ...    sonce    da ... sonce da - sonce!
da ogenj, o, tudi ogenj da ... sonce da ...    sonce    da - sonce!
o, tudi ogenj da ... sonce da ... sonce da -    sonce   !
Tako je to:    sonce    da sonce!...
Tako je to: sonce da    sonce   !...
»Kje pa    sonce    dobi sladkor?« je vprašal otrok.
»Če    sonce    dela sladkor?«
»A    sonce   ?«
»   Sonce   ?...
- Ob petih bo    sonce    na vrhu - je pomislil. -
   Sonce    je komaj vstalo.
je preblisnila še močnejša luč, kakor je    sonce    samo.
Vse je bilo tako čudovito:    sonce   , zrak, mlada trava, mačice na vrbah, cvetoča
   Sonce    je mlado in zlato.
   Sonce    se je bližalo goram.
Sijalo je    sonce   , deževalo je, snežilo, zmrzovalo in se spet
pokrival sneg, poleti so vanj treskale strele,    sonce    ga je žgalo, viharji so žvižgali in hrumeli
»Ali je to    sonce   ?« je vprašal.
»Ne, kri ni    sonce   ,« je rekla orlica.
   Sonce    je srce.«
»vsak ima v sebi svoje    sonce   .«
pasijonke je posadil v senco, mačehe pa na    sonce   , hiacinte je zadušil z gnojem, lilije je
bile tako kot v salonu povsem zastrte in    sonce   , ki je sililo skozi blago, je metalo rumeno
»   Sonce    je milijonkrat večje od Zemlje, Sirij je
Zemlje, Sirij je dvanajstkrat tolikšen kot    Sonce   , kometi merijo štiriintrideset milijonov
»Ali je    Sonce    negibno?«
Dobah narave sta zvedela, da je komet trčil v    Sonce   , odtrgal od njega dobršen del, ta pa je
Rdeče    sonce    je pregrevalo vlažno ozračje.
Vendar osrednji ogenj pojenjuje in    sonce    je čedalje šibkejše, tako da bo Zemlja nekega
ustvarjena pred soncem, kot da ne bi bilo    sonce    edini vir svetlobe?
cizelirano kot predmet iz slonovine, sije    sonce    in greje po parketu raztreseno zrnje ogrščice.
Prikazalo se je    sonce   , listje se je lesketalo, v goščavi so se
   Sonce    je pritiskalo na polja, prekrita z rumenim
   Sonce    je sililo skozi veje.
»   Sonce    zahaja, nebo se temni, zima se bliža,« so
Vrnila se je, ko je šlo za dež ali    sonce   , kamenček v čevlju, cvet na trati, karkoli.
deteta, ki je na otepu slame žarelo kot    sonce   .
Evangelij jima je razširil dušo, ju oslepil kot    sonce   .
In    sonce   , ki se je upiralo v steklo na slikah, je
Zahajajoče    sonce    je delalo na gladini zlate plošče.
»Predstavljaj si, da je tale naslanjač    sonce    in da sem jaz zemlja.
Močno    sonce    je svetilo vanjo od strani.
Živelo    sonce   , vonj po potu, radost nad življenjem.
potem ladje in hip zatem tudi vzhajajoče    sonce   .
Nad vsem je viselo ubijalsko avgustovsko    sonce   , okoli mene pa pokrajina, ki je nisem videl,
   Sonce    ji je izsušilo grlo.
   Sonce    kvalitete se ne suče okoli objekta in subjekta
   Sonce    ju ne osvetljuje pasivno, na noben način
pasivno, na noben način jima ni podložno,    sonce    ju je ustvarilo.
in se steguješ gor v nebo, se ubijalsko    sonce    spremeni v prijetni, prvi pomladni sonček.
potem sem pobegnil ves preznojen nazaj na    sonce   .
   Sonce    je ravnokar zahajalo.
nasprotja, recimo zima - poletje, noč‐ dan, dež‐    sonce   , moški‐ ženska, dobro‐ slabo v človeku.
* * * Močno    sonce   , ki je še pravkar grozilo, da mi bo zažgalo
bilo je mrzlo, vse dokler okoli devetih    sonce    končno ni posvetilo v dolino.
Okoli 18. decembra, v času, ko se    sonce    vrača nazaj na svoje južno popotovanje,
Rimljani so slavili    sonce   , Kalaši ga tudi.
Izgubil sem se, še preden je    sonce    pokukalo v dolino.
prekladali puške med nogami in mežikali v    sonce   .
   Sonce    je prineslo olajšanje duši in moji denarnici.
na kamnitih ogradah ob poti, mežikali v    sonce    in se smehljali vnukom, ki so oprezali okoli
Sedel sem mežikajoč v jutranje    sonce   , še ves utrujen od spanja, ko jo je mimo
   Sonce    je sijalo in se smejalo.
Januarja, kmalu po našem novem letu, ko    sonce    spet pridobiva svojo moč, ga ožive množice
zavor, je napeljal pogovor na morje, ribe,    sonce   , čolne, koče in mlada dekleta.
Njegova mama, lepa kot    sonce   , je pritekla s palico in kamnom v roki.
Ko je na prizorišče stopilo    sonce   , se je iz megle zableščal napis reklamnega
Hill Areas Education Centru, je mežikal v    sonce    v razpadajočih Jockej spodnjicah, ki jih
predstavi odprli vrata in okna, je opoldansko    sonce    prineslo šok.
   Sonce    je kar naprej kot na razglednici vzhajalo,
   Sonce    v prahu, visoke kokosove palme z vsekanimi
   Sonce    je zahajalo, čeprav me je bolelo, je bilo
Še preden je zgoraj med vulkanoma vzšlo    sonce   , me je spet gnalo navzdol.
Ekvatorsko    sonce    je peklo mozolje na hrbtu, revmatično trganje
Istočasno, ko je zašlo    sonce   , je izza morja vzšla luna, valovi so butali
na sedem in pol stopinjah južne širine,    sonce    ga zato na svoji letni poti osveti z vseh
predstave poznajo polarnosti: nebo in zemlja,    sonce    in luna, dan in noč, bogovi in hudiči, mož
   Sonce    je peklo, tla so bila tako vroča, da okoli
da moli ali meditira, saj je žarčila kot    sonce   .
   Sonce    ima v Avstraliji posebno magično moč.
ves svet, nebo je streha, zvezde so sveče,    sonce    je mati, zemlja je oče.
   Sonce    je rdeče od sramežljivosti žalostno zahajalo.
Debela luna sameva na nebu,    sonce    se je skrilo za sosednjo hišo, zvezd pa
   Sonce    že močno greje, črički se oglašajo v travi.
zaslona, na katerega so projicirani ti hribi,    sonce    in nebo, ali čistega zrcala, v katerem se
”zaslona, na katerega so projicirani ti hribi,    sonce    in nebo“.
iz dreves na robu jase odleti nekaj ptic,    sonce    se skrije za oblakom.
   Sonce    spet zasije in čriček se znova oglasi v
vrtače... skale... doline in griči... modrina neba...    sonce   ... dlje nazaj pa ne vidim.
plasti kraške pokrajine, je priplaval pred    sonce    oblaček in za nekaj časa pregnal sence z
se prebudim in ves veder pogledam v jasno    sonce   ; videl jo bom!
Šel sem na razgledno teraso,    sonce    je prodiralo skozi meglice, domenila sva
serafi, po dva na vsaki strani, med njimi pa    sonce    z Jezusovim srcem na levi in vladarska krona
   Sonce    se je skrilo za oblake, iz gozda dehti skrivnosten
štanjelskim vratom, je ravno tako sijalo večerno    sonce    pod nevihtnimi oblaki!
večerni sprehod, da bi videl, kako zahaja    sonce   .
Zdi se, da je zahajajoče    sonce    prav ta hip osvetlilo čudežno krajino, razodelo
Kopernikovem heliocentričnem univerzumu    Sonce   ...
ne v krogih, kot je mislil Kopernik, niti    Sonce    ni prišlo več v poštev za središče sveta,
V nadaljevanju Gassendi pravi, da je    Sonce    naša najboljša ura, toda če bi se Sonce
Sonce naša najboljša ura, toda če bi se    Sonce    vrtelo hitreje, čas ne bi tekel hitreje...
   Sonce    se je ustavilo sredi neba in ni hitelo,
Povzročiti, da se    Sonce    (ali Zemlja) pravilno giblje, je stvar,
v Osončje ukrivila v krog, bi bilo naše    Sonce    - črna luknja!
K sreči pa    Sonce    ni črna luknja, in zato ukrivljenosti prostora
Mimogrede naj povem, da bi    Sonce    postalo črna luknja, če bi se njegov premer
Brez njiju bi se tudi    sonce    zdelo čisto blizu, kakor soj ulične svetilke,
Na zahodu, onstran roba Krasa,    sonce    izgublja boj z meglenim mrčem in nezadržno
prepričujejo, da Zemlja miruje in da se    Sonce    vrti okrog nas, nadalje, ko nam pravijo,
pomoč teologijo, trdil je namreč, da se za    Sonce   , ki predstavlja Boga v vidnem svetu, ”spodobi“,
Pri Brunu pa niti    Sonce    ni več v središču, kajti sámo neskončno
spoznanja, da ne samo Zemlja, ampak tudi    Sonce    ni središče vesolja.
Kajti ravno s spoznanjem, da je naše svetlo    Sonce   , vladar vidnega sveta, samo ena izmed neštetih
Če bi bilo eno samo    sonce    in eno samo celo(vito) zrcalo, bi lahko
celo(vito) zrcalo, bi lahko motrili to edino    sonce    v tem zrcalu.
neštete drobce (snovnega sveta), tedaj se    sonce    leskeče v vsakem od njih in se nam kaže
je bilo v inkvizicijskih zaporih odvzeto    sonce   , na primer piše:
vzroki, na primer na pojasnitev čudeža, da je    sonce    obstalo na nebu, medtem ko se je Jozue bojeval
trajanja ob tej srednji uri dneva, preden se    sonce    spet prevesi prek zenita.
Če je padal dež ali sijalo    sonce   , vedno smo bili na polju in negovali drevesa,