O'beseda, označena besedila z lemami
»Voljno!« je zalajala vaditeljica malo bolj | prisrčno | . |
Komaj me je bil Kefal zagledal, me je | prisrčno | pozdravil: |
V Jeruzalemu so nas bratje | prisrčno | sprejeli. |
mu ni treba prevajati - je bilo izjemno | prisrčno | . |
hodil po pločniku in se pogovarjal tako | prisrčno | in po domače, kakor bi bila stara znanca |
stiskal sivolasemu detektivu roko, krepko in | prisrčno | |
Potem se je | prisrčno | zahvalil, rekel zbogom in se počasi napotil |
mirno prenašala njegovo zmerjanje in ga celo | prisrčno | božala z mehko dlanjo po redkih ščetinastih |
sredi Krajnikove senožeti, nadvse živo in | prisrčno | , tako domače bitje, da se kar s pobočja |
resno in veselo odzdravi Stane ter ga nato | prisrčno | potreplja po glavi. |
»Ej, Sova!« ga | prisrčno | oklikne Drejc. |
Na senčni ravnici pod njim je živo in | prisrčno | , kakor vsako leto ob veliki košnji. |
samo bogato in bučno, bilo je srečno in | prisrčno | , ker se je skoraj vsa vas odkrito veselila, |
z dedom opisala to podobo kadetu, se je | prisrčno | nasmejal in povedal, da živi v mestu, ki |
»Če je pa tako, ti bom zapel!« se mu je | prisrčno | nasmehnil Peregrin. |
Temnikar je ves resen, Tilčka pa se smeje in ga | prisrčno | roti: |
posadili, pa nenadoma ni več delovala tako | prisrčno | . |