Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Laboratorij za korpus slovenskega jezika

O'beseda, označena besedila z lemami

po (7607)


Veža je smrdela    po    kuhanem zelju in starih, cunjastih predpražnikih.
Njegovi lasje so bili zelo svetli, obraz    po    naravi rdeč, koža pa raskava od grobega
bila Policijska patrola, ki je vohljala    po    oknih.
O tem, kako pogosto in    po    kakšnem sistemu se policija vključuje v
to je London, glavno mesto Airstripa Ena,    po    gostoti prebivalstva tretje province v Oceaniji.
vrtinčil v zraku in se je bohotil vrbovec    po    kupih gramoza; pa kraji, kjer so bombe razdejale
   Po    Londonu so bila posejana samo še tri poslopja
Tja si lahko prišel samo    po    uradnih opravkih, pa še takrat je bilo treba
Celo    po    ulicah, ki so vodile k zunanjim pregradam,
imel občutek, da so te z gumijevko udarili    po    temenu.
podržal pokonci, tako da se je tobak posul    po    tleh.
predmeti, kot vezalke in britvice, ki jih    po    drugi poti ni bilo mogoče dobiti.
Na hitro je poblisnil    po    ulici gor in dol, smuknil noter in za dva
majhno, a otroško pisavo je čečkal gor in dol    po    papirju, izpuščajoč najprej velike začetnice,
Med ljudmi    po    stolih je za hip zavladal molk, ko so opazili,
tisočkrat na dan na tribunah, telekranu,    po    knjigah in časopisih njegove nauke zavračali,
razkrinkala vohunov in saboterjev, ki so delali    po    njegovih navodilih.
Toda take stvari so bile znane le    po    nejasnih govoricah.
   Po    tridesetih sekundah je bilo kakršnokoli
Ostudna ekstaza strahu in maščevalnosti, želja    po    ubijanju, mučenju, mečkanju obrazov s kovaškim
slučajno ujetih pogovorov, drobne čačke    po    stenah stranišč - včasih celo, kadar sta
Njegovo pero je nasladno drselo    po    gladkem papirju in z velikimi, lepimi črkami
jalovem upanju, da bo, kdorkoli je že, odšel    po    enkratnem poskusu.
Winston ji je sledil    po    hodniku.
prepotenih kratkih hlač - so ležali križem    po    tleh, na mizi pa je bila skladovnica umazane
Kot    po    vsem poslopju je tudi tu dišalo po kuhanem
Kot po vsem poslopju je tudi tu dišalo    po    kuhanem zelju, a prevladoval je oster vonj
kuhanem zelju, a prevladoval je oster vonj    po    znoju, ki - to je bilo jasno že ob prvem
podrejenem mestu, ki ni zahtevalo inteligence,    po    drugi strani pa je bil vodilna osebnost
Vsemogočni vonj    po    znoju, nekakšno nezavedno pričevanje o vnemi
A ni še naredil šest korakov    po    hodniku, ko ga je nekaj neznosno boleče
mogel spomniti, ali je bilo to pred ali    po    tistem, ko je sanjal, da je prvikrat videl
ni bil nikdar popolnoma prepričan - celo    po    današnjem preblisku iz O'Brienovih oči je
Počutil se je, kot da tava v gozdovih    po    morskem dnu, izgubljen v pošastnem svetu,
svoj poziv na prihodnost, ko pa niti sled    po    tebi in niti brezimna beseda, napisana na
zajcev popasen travnik, s krtino tu in tam,    po    katerem je vodila steza.
Temnolaso dekle mu je prihajalo    po    polju naproti.
leto in pižama je veljala šeststo - segel    po    umazani majici in kratkih hlačkah, ki so
izbruh kašlja, ki ga je skoraj vedno napadel    po    zbujanju.
kraj globoko pod zemljo, okrog in okrog    po    spiralnem stopnišču, ki je zvonilo pod njegovimi
Ljudje so sedeli vsepovsod    po    kamnito tlakovanih tleh in drugi ljudje,
Smrdel je    po    ginu.
In vendar preteklost, čeprav    po    svoji naravi spremenljiva, ni bila nikoli
kapitalisti v svojih čudnih cilindrih še vozili    po    londonskih cestah v velikih, lesketajočih
se prstov s stegnjenimi koleni, prvikrat    po    mnogih letih.
bilo na tisoče ali deset tisoče vsepovsod    po    poslopju, ne samo v vsaki sobi, temveč v
V nobenem primeru    po    opravljenem delu ne bi bilo mogoče dokazati,
Winston se je ozrl    po    dvorani.
predelku na drugi strani je majhen, temen,    po    vsem videzu natančen moški z imenom Tillotson
gotovo ducat ljudi, ki jih Winston niti    po    imenu ni poznal, čeprav jih je vsak dan
jih je vsak dan videval hoditi sem in tja    po    hodniku ali se pačiti med Dvominutnim sovraštvom.
Winston se je s sponko za papir lahno pogladil    po    nosu.
bi nikoli zaupali enemu samemu človeku;    po    drugi strani pa bi, če bi naložili to delo
Še enkrat je poblisnil    po    svojem tekmecu v nasprotnem predelku.
točilnica, bolje odprtina v steni, kjer so    po    deset centov prodajali veliki gin.
»Poskušal sem    po    vsem mestu, ni jih več.«
Vsi so povpraševali    po    britvicah.
   Po    umski plati je bil Syme strupeno pravoveren.
priznanjih miselnih zločincev ter usmrtitvah    po    celicah Ministrstva resnice.
premolknil in z ročajem žlice pobrazdal    po    luži na mizi.
zdravo!« ter prisedel, oddajajoč izrazit vonj    po    znoju.
Znojne kapljice so se mu nabirale    po    vsem rožnatem obrazu.
V Občinskem centru si lahko    po    vlažnosti ročaja na loparju vedno ugotovil,
je rekel Winston in avtomatično segel    po    denarju.
»   Po    vsej Oceaniji so bile danes zjutraj nezadržne
urade ter v sprevodih korakali z zastavami    po    cestah, izražajoč svojo hvaležnost Velikemu bratu
Kaj je res mogoče, da to že    po    štiriindvajsetih urah lahko pogoltnejo?
Leto za letom in minuto za minuto je vse    po    vrsti z vrtoglavo naglico naraščalo.
Syme je zdaj Winston vzel žlico in brodil    po    bledi omaki, ki se je polila na mizo, ter
Ozrl se je naokrog    po    kantini.
kruh črn, čaj redkost, kava je imela okus    po    pomijah, cigaret je bilo premalo - in ničesar
Spet se je ozrl    po    kantini.
Zanimivo, kako se je ta hroščati tip razpasel    po    Ministrstvih: majhni, čokati moški, ki so
hroščem podobni možje, ki tako urno skakljajo    po    labirintskih hodnikih Ministrstev, tudi
Winstona je    po    hrbtu oblil pot.
ob proglasitvi zmage, na primer) že sam    po    sebi pomenil kaznivo dejanje.
pa ga sploh ni zasledovala, morda je le    po    naključju pred dvema dnevoma sedela tako
   Po    delu jo bo pokadil do konca, če se mu bo
zadah kletne kuhinje, sestavljen iz vonja    po    stenicah, umazanih oblekah in prostaškem,
V njegovem spominu je bil vonj    po    parfumu neločljivo povezan z nečistovanjem.
   Po    revnejših četrteh je mrgolelo žensk, ki
stoji v tisti medli luči svetilke, z vonjem    po    stenicah in cenenem parfumu v nosnicah ter
   Po    temi se je borna svetloba parafinske svetilke
člani lahko zberejo v večjem številu kot    po    dva ali trije.
Spomnil se je, kako se je nekoč sprehajal    po    ulici, polni ljudi, ko je silovito vpitje
načeli dvomišljenja Partija učila, da je raja    po    naravi manjvredna in jo je treba držati
Velika večina raje sploh ni imela telekranov    po    domovih.
morale jim je bilo dovoljeno ravnati se    po    zakoniku prednikov.
   Po    tej strani bi bilo dovoljeno tudi versko
so živeli bogati ljudje, ki so imeli celo    po    trideset služabnikov, da so skrbeli zanje.«
To je bil zakon,    po    katerem je imel vsak kapitalist pravico
nevtralen in nepolitičen, zadeval je garanje    po    morečih službah, boj za prostor v podzemski
devetnajstega stoletja, ki so vedno smrdele    po    zelju in pokvarjenih straniščih.
Sklonil se je in se znova popraskal    po    krčnem tvoru.
Le enkrat v vsem življenju je imel -    po    dogodku: to je važno - konkreten, nezmotljiv
malo izginilo, medtem ko so večino usmrtili    po    spektakularnih javnih procesih, na katerih
Nekaj časa    po    oprostitvi jih je Winston vse tri videl
Kakšnih pet let    po    tem, leta 1973, je Winston razvijal kup
Seveda to samo    po    sebi ni bilo nobeno odkritje.
Pustil je, da je minilo    po    njegovi presoji deset minut, medtem pa ga
z dna prehoda je priplaval na cesto vonj    po    praženi kavi - pravi kavi, ne kavi Zmaga.
rekreacije; počenjati karkoli, kar je imelo okus    po    samoti, celo če si šel čisto sam na sprehod,
Hodil je    po    tlakovani ulici majhnih, dvonadstropnih
Med kamenjem    po    tlaku so tu pa tam ležale mlake umazane
strgani in bosi otroci, ki so se igrali    po    lužah in se nato razkropili ob jeznih vzklikih
veljalo kakšno pravilo, da ne smeš iti domov    po    neobičajni poti, ampak za Miselno policijo
neprestano odpirala in zapirala, je prihajal vonj    po    urinu, žaganju in kislem pivu.
bi ne imel časa za strah, se je spustil    po    stopnišču in prečkal ozko ulico.
Odrinil je vrata in ostuden sirast vonj    po    kislem pivu mu je udaril v obraz.
Natakar je nalil dvakrat    po    pol litra temno rjavega piva v kozarca iz
bilo lahko pivo - wallop smo mu rekli -    po    štiri penije polič.«
»Delali so    po    dvanajst ur na dan, šolo so zapustili, ko
šolo so zapustili, ko so imeli devet let,    po    deset jih je spalo v eni sobi.«
»Bilo je v noči    po    dirkah s čolni - no in na tisto noč so bili
»Jadral je sem pa tja    po    pločniku in po nesreči sem butnil vanj.«
»Jadral je sem pa tja po pločniku in    po    nesreči sem butnil vanj.«
»   Po    šestkrat ali sedemkrat me ponoči vrže iz
»   Po    drugi strani so pa tudi nekatere prednosti,
nobenega vzora ni, in ga tudi nikoli več ne bo,    po    katerem bi se to dalo preveriti.
Iznad očal je poškilil    po    Winstonu.
Ko se je Winston razgledoval    po    mizi, je njegov pogled pritegnila neka okrogla
svetilko in s sključenim hrbtom počasi odšel    po    strmih in razmajanih stopnicah ter skoz
   Po    tleh je bil pogrnjen kos preproge, slika
»Pohištvo    po    malem razprodajam.«
»In nikdar nisem čutil potrebe    po    njih.«
avtomatično proglasili, da je bilo zgrajeno    po    Revoluciji, medtem ko je bilo vse, kar je
odkril, ni bilo ime Weeks - kot si sodil    po    napisu nad trgovino - ampak Charrington.
od gospoda Charringtona in se sam spustil    po    stopnicah, da bi ga starec ne videl, kako
Že se je odločil, da bo    po    nekem primernem premoru - kakšnem mesecu,
Resna norost je bila, da se je vrnil sem    po    tistem, ko je kupil dnevnik, ne da bi bil
Postava v modrem kombinezonu je prihajala    po    cesti, niti deset metrov daleč.
slediti sem, kajti ni bilo verjetno, da bi se    po    čistem naključju na isti večer sprehajala
čistem naključju na isti večer sprehajala    po    isti skriti neznani ulici, več kilometrov
priznavanja, ki si ga moral prestati: plazenje    po    tleh in rotenje za milost, hreščanje polomljenih
njim je bil sovražnik, ki mu je stregel    po    življenju, pred njim pa je bilo tudi trpeče
skoraj prevladoval nad pločevinastim vonjem    po    hrani in ki je kot hudournik govoril o pripravah
Takoj    po    kosilu je dobil občutljivo, težko nalogo,
obraz, z njim pa divja in neznosna želja    po    samoti.
Da bi ji poslal pismo    po    pošti, ni prišlo v poštev.
Svetlolas mlad moški z neumnim obrazom,    po    imenu Wilsher, ki ga je komaj poznal, ga
Njegovo upanje je šlo spet    po    vodi.
proč in potočka juhe in kave sta stekla    po    tleh.
kako se s pladnjem v rokah neodločno ozira    po    sobi in išče, kam bi sedel.
Ko je tekel, je    po    neki zakričani opazki sklepal, da gre mimo
olesenelim obrazom, se je počasi pomikal    po    ulici.
ki ga je presenetila, mu je začrtala pot,    po    kateri naj gre.
na postaji zavij na levo; dva kilometra    po    cesti; vrata, ki jim manjka zgornji zapah;
»Jaz pridem tja    po    drugi poti.«
II Winston si je utiral pot    po    stezi, grahasto posuti s sencami in svetlobo,
tiho, potem pa razmaknila grmovje in jima    po    ozki stezi hitro utirala pot v gozd.
Gotovo je    po    tej poti že prej hodila, saj se je vajeno
ta, da ni čutil telesne želje, razen tiste    po    samem, dotiku.
»Toda    po    tvojem splošnem videzu - mogoče zato, ker
Še preden ga je vzel, je    po    vonju vedel, da je zelo nenavadna čokolada.
okus, kolikor se ga je pač dalo opisati,    po    dimu zgorelih odpadkov.
preživljam pri teh njihovih prekletih kozlarijah    po    vsem Londonu.«
besede, ki si jih videl s kredo napisane    po    zakotnih ulicah.
Star, čisto popasen pašnik, s stezo, ki teče    po    njem in krtino tu pa tam.
pokljanjem vejic tu pa tam, sta stopala    po    poti nazaj na jaso.
Vse, kar je dišalo    po    sprijenosti, ga je vedno napolnilo z divjim
»Ne mislim le sebe, mislim stvar samo    po    sebi ?«
Segel je    po    odvrženem kombinezonu in ju z njim delno
določila, je bila popolnoma drugačna od tiste,    po    kateri je prišel, in napotila ga je na drugo
»Nikdar se ne vračaj domov    po    isti poti, kot si odšel,« mu je rekla, kot
je za kraj, kjer se lahko čez štiri dni    po    delu snideta.
Ko sta hodila    po    polnih ulicah, ne čisto skupaj in ne da
Molče sta hodila    po    neki stranski ulici (Julija ni nikdar govorila,
daljši in njuni prosti dnevi so se menjavali    po    nujnosti dela ter se pogosto niso skladali.
bil vroč in miren ter je močno zaudarjal    po    golobjih iztrebkih.
tridesetimi drugimi dekleti (»Vedno v smradu    po    ženskah!«
Spominjala se ni ničesar iz časa pred prvimi leti    po    letu šestdeset in edini človek, ki ga je
»To pomeni    po    naravi pravoveren, nezmožen imeti slabo
ljubezensko razmerje, rabiš energijo, in    po    tistem se čutiš srečnega in te vse prekleto
vzpodbujali, naj imajo radi otroke skoraj    po    staroversko.
   Po    drugi strani pa so otroke sistematično hujskali
Bilo je tri ali štiri mesece    po    njuni poroki.
Hotela je odhiteti nazaj    po    poti, po kateri sta prišla in iskati v drugo
Hotela je odhiteti nazaj po poti,    po    kateri sta prišla in iskati v drugo smer.
prijetni vonj njenih las je pregnal vonj    po    golobjih iztrebkih.
edina zmaga leži daleč v prihodnosti, dolgo    po    tvoji smrti, da je od tistega trenutka dalje,
»Toda tokrat moraš iti tja    po    drugačni poti.«
IV Winston se je razgledoval    po    zanemarjeni sobici nad trgovino gospoda
Popevka je zadnjih nekaj tednov strašila    po    Londonu.
slišal ženino petje pa drsanje njenih čevljev    po    tlaku, kričanje otrok na ulici in nekje
Nekaj časa    po    tistem, ko sta obiskala cerkveni stolp,
sta šla v množici drug proti drugemu, toda    po    bežnem pogledu, s katerim jo je ošinil,
jo je poznal, se je narava njegove želje    po    njej spremenila.
Želel si je, da bi se sprehajal z njo    po    cesti tako kot zdaj, a odkrito in brez
kakršno jo je včasih videl nositi sem in tja    po    Ministrstvu.
zaloputnila vrata, ali pa se skrivnostno razširjal    po    polni ulici, zadišal za trenutek in se spet
jo je objel, mu je napolnil nosnice vonj    po    umetnih vijolicah.
je dajal sladkor, stvar, ki jo je Winston    po    dolgoletnem uživanju saharina skoraj pozabil.
kruha z marmelado v drugi je Julija pohajala    po    sobi, se brezbrižno ozrla po knjižni omari,
Julija pohajala po sobi, se brezbrižno ozrla    po    knjižni omari, pokazala najboljši način,
ponoči, ko so se množice hrupne raje klatile    po    cestah, je imelo mesto nenavadno mrzličen
Nenadoma se je    po    vsem Londonu pojavil nov plakat.
vsako prosto mesto na vsaki steni, da je    po    številu celo prekosil portrete Velikega brata.
Zdelo se mu je. da je potreba    po    njem prešla.
Ljudi je navadno sodila    po    videzu in zdelo se ji je naravno, da Winston
Še več, zdelo se ji je samo    po    sebi umevno, da vsakdo ali skoraj vsakdo
Odrasla je    po    Revoluciji in je bila premlada, da bi se
   Po    svoje je bila veliko bolj bistrovidna kot
vojno proti Evraziji, ga je osupnila, ko je    po    naključju rekla, da po njeni sodbi te vojne
je osupnila, ko je po naključju rekla, da    po    njeni sodbi te vojne ni.
samo tistikrat imel dejanski, stvarni dokaz    po    dogodku - leta po njem.«
dejanski, stvarni dokaz po dogodku - leta    po    njem.«
   Po    svoje je bil partijski svetovni nazor najbolje
Šel je    po    dolgem hodniku v Ministrstvu in je bil skoraj
zdelo se mu je, da ne čuti drugega kot željo    po    tem, da bi zbežal.
Nadaljevala sta počasni sprehod    po    hodniku, tedaj pa je O'Brien obstal.
Nekoliko raztreseno se je O'Brien potipal    po    dveh žepih in nato izvlekel majhen, v usnje
Bil je zasnovan kot pot,    po    kateri je Winston izvedel za O'Brienov naslov.
Morda jutri, morda    po    dolgem odlogu - ni vedel.
priplavali v njegove misli nekaj trenutkov    po    prebujenju.
življenje kot pokrajina na poletni večer    po    dežju.
občasnih panik ob zračnih napadih in skrivanja    po    postajah podzemske železnice, kupov kamenja
povsod, nerazumljivih razglasov, nabitih    po    uličnih vogalih, tolp mladoletnikov v srajcah
jih je z drugimi fanti prebil pri kraji    po    smetnjakih in kupih odpadkov, pobirajoč
čakanju na mimo vozeče kamione, ki so potovali    po    določeni progi in so zanje vedeli, da prevažajo
Zdelo se ji je samo    po    sebi umevno, da mora on, »fant,« dobiti
Obrnil se je in zbežal    po    stopnicah, s čokolado, ki je postajala lepljiva
nekoliko sram samega sebe in več ur je postaval    po    cestah, dokler ga ni lakota prignala domov.
   Po    njenem dihanju je bilo očitno, da bo spet
Sodeč    po    tem, česar se je spominjal o njej, se mu
čistost, preprosto zato, ker so bila merila,    po    katerih se je ravnala, njena lastna merila.
človeku, to je lahko imelo vrednost samo    po    sebi.
modre preproge je vzbujala vtis, da stopaš    po    žametu.
norost, čeprav je bilo res, da sta prišla    po    različnih poteh in sta se srečala šele na
in razsežnost vsega, nevsakdanje vonjave    po    dobri hrani in dobrem tobaku, tiha in neverjetno
Hodnik,    po    katerem ju je peljal, je bil prekrit z mehko
mehko preprogo, s tapetami smetanove barve    po    stenah in z belimi opaži, ves natančno čist.
spomniti, da bi kdaj videl hodnik, ki bi ne bil    po    stenah umazan od dotikov človeških teles.
vstal s stola in neslišno odšel proti njima    po    preprogi.
Pravzaprav je    po    mnogih letih, ko je pil samo gin, komaj
menil in videti je bilo, da se mu zdi samo    po    sebi umevno, da Winston lahko govori zanjo.
mogel kaj, da ne bi spet postrani poblisnil    po    Martinovem mongolskem obrazu.
vratih, so oči malega moža zdaj poblisnile    po    njunih obrazih.
»   Po    svojem osebnem poznanstvu ne bosta mogla
da pridemo v stik z vama, bomo to storili    po    Martinu.«
Sprehajal se je dalje sem ter tja    po    mehki preprogi.
svet zarotnikov, ki se skrivoma sestajajo    po    celicah, pišejo sporočila na zidove, se
»Tačas ni mogoče nič drugega, kot malo    po    malem širiti področje zdrave pameti.«
Važno je, je rekel, da ne dišiš    po    vinu; strežniki pri dvigalih so zelo pazljivi.
hotel postaviti; še manj je čutil potrebo    po    tem, da bi izrekel kakšno splošno visoko
stopal v mili popoldanski sončni svetlobi    po    umazani ulici v smeri proti Charringtonovi
ob kolena, pošiljajoč mu ščemeče občutke    po    koži nog.
Šestega dne v Tednu sovraštva,    po    sprevodih, govorih, vzklikanju, petju, zastavah,
rjovenju zbranih avionov, ropotanju pušk -    po    šestih dneh tega, ko je veliki orgazem
medtem ko je z drugo roko grozeče krilila    po    zraku nad glavo.
skrivljenimi rameni, krileč s prosto roko    po    zraku, nemudoma nadaljeval govor.
moški, čigar obraza ni videl, potrepljal    po    rami in rekel »Oprostite, mislim, da ste
kleti so prinesli žimnice in jih namestili    po    vseh hodnikih, strežniki iz kantine so na
nasladnim škripanjem v sklepih se je povzpel    po    stopnicah nad Charringtonovo trgovino.
Celo    po    velikanskih prevratih in dozdevno nepreklicnih
Eastazija, se je kot posebna enota pojavila šele    po    drugem desetletju zmedenega bojevanja.
katerih se vodi vojna, so se spremenili    po    vrsti svoje pomembnosti.
hladnejši klimi treba umetno pridobivati    po    sorazmerno dragi metodi.
jasno vsem mislečim ljudem, da je potreba    po    težaškem delu in zato v veliki meri tudi
težaškem delu in zato v veliki meri tudi    po    človeški neenakosti, izginila.
da bi bili uporabljeni za ta namen, ampak    po    nekem avtomatičnem procesu - s proizvajanjem
visoko vzdignili standard povprečnega človeka    po    obdobju okrog petdesetih let na koncu devetnajstega
Bila je v konfliktu s težnjo    po    mehanizaciji, ki je tako rekoč nagonsko
mehanizaciji, ki je tako rekoč nagonsko zavladala    po    skoraj vsem svetu, in še več, vsaka dežela,
postalo življenje množic preveč udobno, in    po    daljšem času tudi bolj inteligentno.
   Po    merilih zgodnjega dvajsetega stoletja živi
skoraj univerzalno in više ko se vzpenjaš    po    lestvici, bolj je opazno.
   Po    tistem sicer niso sklenili uradnega sporazuma
Britanske otoke, ki so geografsko del Evrope,    po    drugi strani pa bi bilo za Oceanijo mogoče,
pa ga potihoma upoštevajo in se ravnajo    po    njem: namreč to, da so si življenjske razmere
vojna tudi eden poglavitnih instrumentov,    po    katerih so človeške družbe ostajale v stiku
Če torej presojamo vojno    po    merilih prejšnjih vojn, je to le sleparija.
Segel je    po    knjigi, ki je ležala na tleh, in se usedel
Celo    po    velikanskih prevratih in dozdevno nepreklicnih
postalo očitno, da se to dogajanje ponavlja    po    istem kalupu.
Še je bilo res, da ljudje niso bili enaki    po    naravnih talentih in da je družba morala
drugimi; vendar ni bilo več prave potrebe    po    razredni razliki ali po večjih razlikah
več prave potrebe po razredni razliki ali    po    večjih razlikah v bogastvu.
zemeljskem raju, v katerem bi lahko ljudje živeli    po    bratsko, brez zakonov in brez težkega dela,
Šele    po    desetletju nacionalnih vojn, državljanskih
zavedali, kaj počnejo, in so bolj hlepeli    po    uničenju opozicije.
katoliška cerkev srednjega veka je bila    po    današnjih merilih strpna.
   Po    revolucionarnem obdobju petdesetih in šestdesetih
imelo politične posledice, ker ni poti,    po    kateri bi bilo nezadovoljstvo moč izraziti.
   Po    teh podatkih, ki osvetljujejo njeno osnovo,
opišemo Ožjo partijo kot možgane države, lahko    po    pravici primerjamo z rokami.
ali drugo skupino Partije te sprejmejo    po    preizkušnji v starosti šestnajstih let.
umirali, ne samo brez kakršnegakoli nagiba    po    uporu, temveč nezmožni dojeti, da bi bil
   Po    drugi strani pa njegovih dejanj ne uravnava
Če je človek    po    naravi pravoveren (v Novoreku dobromislec)
Nazadnje je Partija    po    zaslugi dvomišljenja mogla - in bo po tem,
Partija po zaslugi dvomišljenja mogla - in bo    po    tem, kar vemo, mogla tako ravnati še na
   Po    vsem tem je še vedno pela.
Vsenaokrog    po    svetu, v Londonu in New Yorku, v Afriki
Nekaj so vlekli    po    kamnu.
Divje tekanje škornjev    po    stopnišču.
popolnoma nezanimive, so mu začele begati    po    glavi.
Na stenah so bili štirje telekrani,    po    eden na vsaki.
Toda želja    po    hrani je naraščala v njem.
Predvsem je hrepenel    po    kosu kruha.
ker ga je zdaj pa zdaj nekaj požgečkalo    po    nogah - da je tam precejšen kos skorje.
   Po    drugi strani pa so bili nekateri med njimi
dobrih odnosih s stražarji, klicali so jih    po    vzdevkih in si skušali pridobrikati cigarete
Premolknila je, se potrepljala    po    prsih in rignila.
in verjetno se ljudje nekoliko spremenijo    po    dvajsetih letih taborišča za prisilno delo.
je mislil le na bolečino samo in na željo    po    hrani.
Čutil je udarce s pendreki    po    komolcih in z železom podkovanih škornjev
mislih se je selil s kraja na kraj in skušal    po    telesnem občutku določiti, ali sedi visoko
izhod, in nato začel hoditi sem ter tja    po    celici.
»Da povem    po    pravici -« Nerodno je sedel na klop nasproti
Njegove misli so se pogrezale okrog in okrog    po    istem tiru, kot žoga, ki znova in znova
odprla, je zračni val prinesel močan vonj    po    mrzlem znoju.
gor in dol ter se večkrat hrepeneče ozrl    po    straniščni školjki.
   Po    eni strani obraza mu je meso temnelo.
Mož se je divje ozrl    po    drugih jetnikih, kot bi bil mislil, da lahko
ohrani v spanju, ustavila in se znova obudila    po    praznem premoru.
Bili so časi, ko se je kotalil    po    tleh, brez sramu kot žival, zvijajoč telo
trajal - mislil je, pa ni bil prepričan -    po    deset ali dvanajst ur skupaj.
Tepli so ga    po    obrazu, mu navijali ušesa, ga vlekli za
Včasih je jokal    po    šestkrat na enem samem zasliševanju.
Kadar so bili njegovi živci    po    urah zasliševanja razcefrani, ga je celo
Kotalil se je    po    mogočnem hodniku, kilometer širokem, polnem
Charrington in vsi skupaj so se kotalili navzdol    po    hodniku ter rjoveli od krohota.
fotografija Jonesa, Aaronsona in Rutherford    po    naročilu Partije v New Yorku, fotografija,
»Ali ima    po    tvojem mnenju, Winston, preteklost realno
objektivnega, zunanjega, kar obstaja samo    po    sebi.«
Winstona je oblil znoj    po    vsem telesu.
so mu šklepetali, solze so se mu kotalile    po    licih.
Skoraj isti hip se mu je    po    vsem telesu razširila blažena, zdravilna
privedemo na ta kraj, se nam nikdar ne postavi    po    robu.«
»Zgodile se ti bodo stvari,    po    katerih si ne boš mogel opomoči, pa če živiš
»Ni poti,    po    kateri bi kdo lahko strmoglavil Partijo.«
kaj bo O'Brien rekel: da Partija ne teži    po    oblasti zaradi svojih lastnih koristi, temveč
razlikujemo od vseh drugih oligarhij preteklosti    po    tem, da vemo, kaj delamo.«
nacisti in ruski komunisti so nam zelo blizu    po    metodah, toda nikdar niso imeli dovolj poguma,
»   Po    človeku, če ga bo kdaj konec, ne bo ničesar.«
»Če plovemo    po    oceanu ali če napovemo mrk, se nam večkrat
zganil kotiček O'Brienovih ust, ko se je ozrl    po    njem.
kosce in ga nato sestavljaš v nove oblike    po    svoji volji.«
zgrozila nad našim početjem in se nam postavila    po    robu.«
»Človek je iz snovi, ki jo lahko    po    mili volji oblikuješ.«
»Poglej to gnusno umazanijo    po    vsem svojem telesu!«
Zalučal ga je    po    celici.
Samo ena misel se mu je motala    po    glavi: da mora biti tu že dalj časa, kot
kar si privolil, ko si se postavil Partiji    po    robu.«
opsovan, tulil si od bolečin, valjal si se    po    tleh v lastni krvi in bruhanju.«
minevanje časa, ko bi bil čutil potrebo    po    tem, kajti hranili so ga, kot je bilo videti,
in ga dolgo čuval, kadeč le pol cigarete    po    vsakem obroku.
Ni se dolgočasil, ni čutil želje    po    pogovoru ali razvedrilu.
kilometre, ki jih je odmeril s korakanjem    po    celici in njegova sključena ramena so postajala
Šele ko je    po    naključju položil roko na plešasto glavo,
Ko se je domislil, je bilo to le    po    zavestnem premisleku, kaj mora biti; ni
Kako moremo karkoli vedeti, razen    po    tistem, kar je v zavesti?
tilnik, brez opozorila, medtem ko korakaš    po    hodniku iz ene celice v drugo.
Hodil je    po    hodniku in čakal na kroglo.
veseljem do gibanja in z občutkom, da hodi    po    soncu.
cesti, kilometre široki, in zdelo se je, da    po    njej hodi v delirij, ki ga povzročijo mamila.
Zmeraj je bilo od zadaj, med hojo    po    hodniku.
je lahko videl, da je kletka razdeljena    po    dolgem na dva oddelka in da je v vsakem
»Bolečina sama    po    sebi,« je rekel, »ni zmeraj dovolj.«
priložnosti, ko se človek postavi bolečini    po    robu, celo do meje smrti.«
Tu pa tam ga je to    po    ves dan skrbelo.
Kot ponavadi se je    po    njem stresel in celo malo zagolsnilo se
Nageljnove žbice in saharin, kar je bilo že samo    po    sebi dovolj priskutno, niso mogli prikriti
vonja, najhujše pa je bilo to, da je bil vonj    po    ginu, ki je živel z njim noč in dan, v njegovem
njegovem spominu zamotano povezan z vonjem    po    tistih -
Skoraj nezavedno je s prstom napisal    po    prahu na mizi: »2+2=5«
So stvari, tvoja lastna dejanja,    po    katerih si nikdar ne opomoreš.
Kakor    po    instinktu je vedel, da jih njegovo početje
Pravzaprav sta se srečala    po    naključju.
Spomnil se je, kako je nekoč    po    eksploziji raketne bombe pomagal izvleči
»In    po    tistem ne čutiš več istega do drugega človeka.«
ulival in vse preplavljal, voda je tekla    po    okenskih šipah in svetloba znotraj je bila
in kujal, zaman zahteval hrano, pohajal    po    sobi, raznašal vse stvari z njihovih mest
Še vedno se je spominjal vonja    po    mokri lepenki.
smeha, ko so se gumbi obetajoče vzpenjali    po    lestvicah in potem spet spolzeli nazaj po
po lestvicah in potem spet spolzeli nazaj    po    kačah, skoraj do izhodiščne točke.
Igrala sta osem iger, vsak je    po    štirikrat zmagal.
Novica se je širila    po    cestah kot čarovnija.
Hodil je    po    belo obloženem hodniku z občutkom, da hodi
belo obloženem hodniku z občutkom, da hodi    po    soncu, in z oboroženim stražnikom za seboj.
Krogla,    po    kateri je dolgo koprnel, mu je stopala v
O trma, zaradi katere je bil    po    lastni krivdi izgnan z ljubečih prsi!
pa tudi možnost, da bi se do njih prišlo    po    posredni metodi.
delati, oblačiti se, vzpenjati in spuščati se    po    stopnicah, voziti se, vrtnariti, kuhati
Nobene posebne potrebe ni bilo    po    njih, kajti skoraj vsak pridevniški pomen
recimo, na voljo beseda dober, ni bilo potrebe    po    izrazu slab, saj je zahtevani pomen skoraj
Vsa stopnjevanja pridevnikov so se ravnala    po    pravilih stopnjevanja z obrazili (na primer,
Vse te besedne vrste so se ravnale    po    starodavni rabi, le da so bile nekatere
druge pa prekrojene v skladu z zahtevami    po    večji jasnosti; tako je bil prihodnjik glagola
nepravilnosti, ki so izhajale iz potreb    po    hitrem in lahkem govoru.
B izrazi niso bili skonstruirani    po    etimoloških načelih.
   Po    drugi strani pa so nekatere besede kazale
je Novorek od drugih jezikov razlikoval    po    tem, da je njegov besednjak postajal z vsakim
Ravnali so se    po    istih slovničnih pravilih kot besede iz
naj bi bili takšni odlomki, tudi ko bi se    po    naključju še ohranili, nerazumljivi in neprevedljivi.
pravico do življenja, svobode ter težnje    po    sreči.
   Po    opravljenem delu naj bi izvirno pisanje,
Zato se bomo    po    večerji odpravili tja in si ga ogledali.
radosti, tem bolj mi rasteta veselje in želja    po    pogovoru.
že prej prehodili pot, ki bomo morali iti    po    njej morebiti tudi mi; pri njih lahko poizvemo,
3. »   Po    resnici in odkrito, pri Zevsu, ti bom povedal
To pravi    po    tvojem mnenju Simonid?«
Sovražnik pa lahko dolguje,    po    mojem mnenju, sovražniku samo to, kar mu
»Torej:    po    njegovem je pravičnost v tem, da prijateljem
ljubeznijo hvali Avtolika, Odisejevega deda    po    materini strani, da ...vse ljudi
krivo prisego... Potemtakem je pravičnost    po    tebi, Homerju in Simonidu umetnost kraje,
»   Po    tvoji trditvi je torej pravično ljudem,
resnici so ti nasproti njim slabi - in če    po    drugi strani svojim sovražnikom koristijo
»Prijatelj je    po    tej razlagi tisti, ki je v resnici dober,
»   po    vsem videzu ne vidiva bistva pravičnosti
vprašanemu pa se zdi, da sodi, bo zategadelj -    po    tvojem mnenju - manj odkrito povedal svoje
»če bi se mi to    po    treznem preudarku zdelo pravilno.«
12.    Po    teh besedah so ga zaprosili tudi Glavkon
Koristno je potemtakem    po    tvojem odgovoru, dragi Trazimah, pravično.
»Toda pojasni mi: pokorščina vladajočim je    po    tvojem mnenju tudi pravična?«
»S tem je    po    tvoji trditvi pravično delati ne samo to,
škodo, z druge strani pa je za podložnike -    po    tvoji trditvi - pravično, če jih izvajajo.
da ni treba upoštevati, ali ravno plove    po    morju, in ga ni treba zategadelj (če plove
morju, in ga ni treba zategadelj (če plove    po    morju) imenovati pomorščaka; krmarja ga
krmarja ga namreč imenujejo ne zaradi plovbe    po    morju, temveč zaradi njegovega znanja in
v škodo podložniku in služabniku; kakor    po    drugi strani nepravičnost, njuno nasprotje,
partnerja, ne boš nikoli doživel, da bi bil    po    končanem poslu pravični bogatejši kot nepravični,
17.    Po    teh besedah je hotel Trazimah oditi, potem
se povrneva k prejšnjim premišljanjem):    po    svoji prvi definiciji pravega zdravnika
državi oblastno funkcijo, v pravem smislu, jo    po    tvojem mnenju opravlja prostovoljno?«
strokovna dejavnost se razločuje od druge    po    svoji posebni zmožnosti, kajne?
»   Po    posebni zmožnosti.«
imenuješ ti zato, ker je krmarju vožnja    po    morju pripomogla do zdravja, njegovo dejavnost
   Po    mojem mnenju prinaša življenje pravičniku
Popolna nepravičnost    po    tvojem mnenju več nese kakor popolna pravičnost?«
za neko splošno zadevo, temveč za normo,    po    kateri naj živimo.«
pogostitvijo nisem zadovoljen, vendar ne    po    tvoji, ampak po svoji krivdi. -
nisem zadovoljen, vendar ne po tvoji, ampak    po    svoji krivdi. -
Ali obstoja    po    tvojem mnenju dobro, ki si ga želimo zaradi
denarne koristi in zunanjih časti; sama    po    sebi je utrudljiva in zato se je nasploh
s tem pokazal, kako zelo si želim, da ti    po    drugi strani čim temeljiteje prikažeš slabe
   Po    svoji naravi je, tako trdijo, krivično ravnanje
in nepravičniku damo možnost, da ravnata    po    svoji volji; nato jima sledimo in opazujemo,
Vidimo, da ju želja    po    tem, da bi več imela, vodi na isto pot,
nepravičnika; to je pot, ki se zdi vsakemu bitju že    po    naravi dobra, z nje pa ga na pot spoštovanja
podana, ko bi ljudje imeli moč, kakršno je    po    pripovedki imel Giges, praded lidijskih
Ko so se pastirji, kakor    po    navadi, zbrali, da bi kralju podali mesečno
Ko je sedel med njimi, je    po    naključju zaobrnil prstan proti dlani; s
mučili, vklenili, oslepili in ga nazadnje    po    vseh teh mučenjih križali; tako bi spoznal,
pravično; pri tem ne hvalijo pravičnosti same    po    sebi, temveč časti, ki so njeni sadovi;
drugo, kar je navajal Glavkon, vse to žanje (   po    njihovem mnenju) resnično pravični zaradi
tako navajajo nešteto prednosti, ki jih    po    njihovem mnenju bogovi naklanjajo pobožnim;
pobožnim; kakor to pravita vrli Heziod in Homer;    po    prvem so bogovi ustvarili za pravične hraste:«
sta prijetni in lahko dosegljivi in šele    po    splošnem mnenju in zakonu sramotni.
celo se bogovi, dasi vse više stoje    po    vrlosti, oblasti in sili!
Orfeja, potomcev Selene in muz, kakor trdijo,    po    katerih opravljajo svoje daritve, ter prepričajo
lahko rekli s Pindarjevimi besedami:    Po    poti pravice ali krive zvijače,
bi samo užival sloves pravičnosti, mi to    po    vsem pravkar povedanem ne prinaša koristi,
Kako kdo lahko -    po    vsem, kar je bilo povedano - še spoštuje
izvajata na ljudi, da lahko ena velja sama    po    sebi za dobro, druga za zlo.
Ker pa    po    tvoji trditvi sodi pravičnost k tistim največjim
zato hvali pri pravičnosti to, kar samo    po    sebi koristi tistemu, ki jo ima, kakor pri
ki ju ima, in dosezata, da je vsaka sama    po    sebi dobro zlo, bodisi da ju pred bogovi
tudi iz vajinega siceršnjega značaja, kajti    po    vajinih govorih vama tega ne bi mogel pripisati.
»Medtem ko si govoril, sem se domislil, da    po    naravi nihče med nami ni popolnoma podoben
»Če pa trgovina poteka    po    morju, potrebujemo povrhu še mnoge druge,
Ti    po    eni strani ljudem, ki hočejo na trgu kaj
»A se ti ljudje,    po    tvojem gostijo brez prikuh?«
»Kako pa naj bi bilo    po    tvojem?«
Prava in hkrati zdrava država pa je    po    mojem mnenju ta, ki sva jo pravkar opisala.
domače živali, da si lahko vsakdo izbere meso    po    svoji volji.
njim, če so kakor oni podvrženi pohlepu    po    zemlji in pripravljeni prekoračiti mejo
vsak zase svojo nalogo, tisto, za katero so    po    naravi najbolj primerni; za dejavnosti drugih
drugega orodja, ki bi moža s tem, da samo seže    po    njem, usposobilo za obrtnika ali tekmovalca,
neudržljiv in nepremagljiv je pogum, ki je    po    njem vsaka duša v nevarnosti neustrašna
poznaš plamenite pse, katerih značaj je že    po    naravi tak, da so do domačih in znancev
16. »Ali potrebuje    po    tvojem mnenju tisti, ki naj bo primeren
prijatelja in sovražnika razločuje samo    po    tem, ali ga pozna ali ne; in kako naj bi
spoznanja tisti, ki domačine in tujce loči    po    tem, ali jih pozna ali ne?«
»Želja    po    spoznanju in filozofija sta isto?«
mora tudi za človeka veljati, da hrepeni    po    spoznanju in ljubi modrost, če hoče biti
dober in sposoben branilec države, mora    po    naravi gojiti ljubezen do spoznanja in biti
ne ustrezajo tistim, ki naj bi jih imeli    po    našem mnenju, ko bodo odrasli.«
»   Po    večjih pravljicah,«
le‐teh pa je, da poznajo samo smernice,    po    katerih morajo pesniki ustvarjati in katerih
komur pa zgolj grenkih, v zasmeh postavlja    po    svetu, glad in strad navdilj preganja
svetu, glad in strad navdilj preganja    po    božji ga zemlji.
»ena izmed smernic o bogovih,    po    katerih bi se morali ravnati pesniki in
sestavljeno (orodja, obleke, stavbe), se    po    istem zakonu zaradi starosti in drugih zunanjih
»Kar je torej popolno, bodisi    po    naravi ali po obrtni spretnosti ali po obojem,
»Kar je torej popolno, bodisi po naravi ali    po    obrtni spretnosti ali po obojem, se pod
bodisi po naravi ali po obrtni spretnosti ali    po    obojem, se pod zunanjim vplivom zelo malo
»   Po    tvojih besedah se tudi meni zdi, da je tako.«
- s svojo privolitvijo - druga smernica,    po    kateri je treba opevati bogove in o njih
Ali to: Kakor če kdaj netopirji    po    kotih mogočne votline tanko cvrčaje prhutajo,
in stopi na plano, žalosten tava    po    bregu morja... Tudi ni dopustno,
kaže pripovedovati, kako stoka in: vse    po    vrsti roti, valjaje pred njimi se v blatu,
njimi se v blatu, vsakega slednjega njih    po    imenu zaklinja in prosi.
junaki, zdaj mu je pasti od Patrokla rok,    po    sili usode!
iz blaženih grl, pričam, kako Krivonog    po    dvorani racaje sope.
To torej    po    tvojem mnenju ni dopustno.«
treba podrejati, a pri sebi obvladovati slo    po    jedi, pijači in ljubezni.«
Prosim te, očka, miruj, ravnaj se    po    moji besedi!
Žleva pijana, z očmi kakor pes,    po    srcu pa zajec.
je napravil, hitro pozabil iz vroče sle    po    ljubezni in bil ob pogledu na Hero tako
Tu se udari    po    prsih in kara srce si nevoljen:
združljivo z njegovo veljavo, če iz pohlepa    po    denarju sprejme darove od Agamemnona in
»Ker bi    po    mojem mnenju morali ugotoviti, da pesniki
najpomembnejših stvareh poročajo napačno o ljudeh:    po    njihovem je mnogo nepravičnikov, ki so srečni,
pa pesnik govori skoz usta drugega, potem    po    možnosti čimbolj prilagodi svoj govor govoru
prišel duhovnik, jim je zaželel, da bi se    po    zavzetju Troje srečno vrnili domov, njemu
ne sodi to v naše prejšnje razpravljanje,    po    katerem lahko nekdo z uspehom opravlja samo
»In še mnogo bolj je,    po    mojem mnenju, dragi Adeimant, razklana človeška
»Če se strinjamo z našim prvim načelom,    po    katerem morajo biti čuvarji, prosti vseh
smejo ravnati ne v besedah in ne v dejanjih    po    blaznežih.
ki jo uporablja in v njej govori prvemu    po    rojstvu in vzgoji nasprotni mož.«
pripovedi do govora ali dejanja vrlega moža, bo    po    mojem mnenju govoril tako, kakor da bi bil
»Če bi bilo    po    mojem, samo nemešano podajanje spodobnega.«
»Morda pa    po    tvojem mnenju zato ne sodi v našo državo,
kar je spodobno, svoje pripovedi oblikoval    po    tistih načelih, ki smo jih v začetku ugotovili,
»Kajti    po    obravnavi tonovskih načinov obstaja še vprašanje
pravkar rekli, ravnata ritem in tonovski način    po    vsebini in narobe.«
»Gotovo se morata ravnati    po    vsebini.«
za dnem nabirali neustrezno hrano in jo    po    malem zauživali.
»Zato sloni,    po    mojem mnenju, vzgoja predvsem na glasbi.«
zaradi lepote same, seveda če je to njemu    po    volji; sicer pa naj živi s tem, za katerega
»Je torej    po    tvojem razprava o muzični izobrazbi dosegla
Pri tem pa je    po    mojem mnenju stvar takšna.
»Je torej zanje primeren način,    po    katerem živijo naši atleti?«
»Kakor jih    po    mojem mnenju v Asklepijevem času ni bilo.
»To bi se moral,    po    mojem mnenju, tudi prej!«
zdravljenje ljudem, katerih telo je bilo    po    naravi in zaradi načina življenja zdravo,
»Tvoj Asklepij je bil    po    vsem tem zelo moder državnik.«
   Po    naravi bolehen in nezmeren človek pa po
Po naravi bolehen in nezmeren človek pa    po    njunem mnenju ne koristi ne sebi ne drugim;
Mi pa jim    po    tem, kar smo prej rekli, ne verjamemo obojega
sin, potem ni bil, tako trdimo mi, pohlepen    po    denarju; če pa je bil lakomen po denarju,
pohlepen po denarju; če pa je bil lakomen    po    denarju, potem ni bil božji sin.«
To pa so tisti, skoz katerih roke je šlo    po    možnostih čimveč zdravih in bolnih ljudi,
»Poskusil bom; ti si vsekakor vprašal v eni sapi    po    dveh različnih rečeh!«
ne sme sama storiti vseh zločinov, da bi    po    njih lahko presojala zločine drugih, kakor
presojala zločine drugih, kakor zdravnik    po    svojem telesu presoja bolezni; ostati mora
ostati tuje, če naj, plemenita in lepa,    po    zdravem občutju pravično razsoja.
»Toda hkrati je tudi dober sodnik,    po    čemer si vprašal.
pretkanega in previdnega, ker se zmerom zgleduje    po    podobah v sebi; če pa se skuša zbližati
med odraščanjem deležni tiste vzgoje, ki    po    našem mnenju prinaša preudarnost.«
»Oboje je    po    mojem mnenju namenjeno predvsem duši.«
»Čuvarji pa morajo    po    našem mnenju imeti obe naravni nagnjenji,
»že od samega začetka in    po    naravi strahopetno dušo, potem je kmalu
potemtakem zadene med čuvarji takšne može, ki    po    naših opažanjih vse življenje z največjo
dobrega proti svoji volji, od slabega pa    po    svoji volji?
ki najbolje varujejo svoje prepričanje,    po    katerem morajo služiti največji blaginji
izkazovati mu je treba časti za življenja in    po    smrti, treba ga je častno pokopati in mu
»mora potekati    po    mojem mnenju, dragi Glavkon, izbira vladarjev
in jih pod vodstvom vladarjev razmestili    po    državi.
možem ne prinašaš posebne sreče,, in sicer    po    njihovi krivdi, ko imajo vendar državo v
upamo - najprej našli pravičnost, kakor bomo    po    drugi strani v slabo urejeni državi naleteli
uvidiš, iz temeljev vso državo, kakor je    po    drugi strani samo v njihovi moči, da jo
»Če pa si    po    drugi strani zaradi revščine ne more več
kakor smo jo uredili, bo najmogočnejša, ne    po    zunanji slavi, marveč po svoji notranji
najmogočnejša, ne po zunanji slavi, marveč    po    svoji notranji moči.
ostati samo pri eni nalogi, za katero so    po    svoji naravi najbolj primerni; s tem ostane
spočenjanje otrok, kar vse naj bi bilo -    po    pregovoru - ’med prijatelji po možnosti
bi bilo - po pregovoru - ’med prijatelji    po    možnosti skupno.‘«
»   Po    vsem videzu krene življenje po tisti poti,
»Po vsem videzu krene življenje    po    tisti poti, ki mu jo nakaže vzgoja.
»Dobro, da si me spomnil na to; torej se moram    po    tem ravnati, toda tudi vi mi morate pomagati.«
»Med vsemi poklici, ki se imenujejo    po    posebnem, zanje potrebnem znanju, nima potemtakem
»   Po    svojem najmanjšem stanu in delu prebivalstva,
in delu prebivalstva, ki vodi vlada, ter    po    njegovem znanju postane potemtakem modra
če je ustanovljena v skladu z naravo; in    po    naravi je ravno tisti del najmanjši, ki
»Tako smo skoraj    po    naključju odkrili eno izmed štirih lastnosti
državljani, ali so zdaj strahopetni ali pogumni,    po    mojem mnenju niso odločilni za naravo celotne
»   Po    mojem mnenju je pogum nekakšno čuvanje.«
Če    po    naravi boljši del obvlada slabšega, potem
načeli, naletiš samo pri maloštevilnih, ki so    po    naravi dobri in so bili hkrati deležni najboljše
tiste, ki so med obojimi, bodisi da so to    po    spoznanju, po moči, po številu ali denarju.
med obojimi, bodisi da so to po spoznanju,    po    moči, po številu ali denarju.
obojimi, bodisi da so to po spoznanju, po moči,    po    številu ali denarju.
»In v resnici, dragi prijatelj, je    po    vsem videzu pravičnost v tem, da na neki
modrostjo, preudarnostjo in pogumom ta sila,    po    kateri vsakdo v državi opravlja svoje.«
»Toda če človek, ki je    po    svoji naravi obrtnik ali trgovec, obogati
In    po    našem mnenju je bila država ta večja stvar.
pot, ki najbrž v točnosti prekaša metodo,    po    kateri smo do sedaj razpravljali.«
razvnemamo in s tretjo zadovoljujemo svoje gone (   po    hrani, razmnoževanju in drugem podobnem),
duši tistega, ki si nekaj želi, da teži    po    predmetu svojega poželenja, ali da jo privlačuje
odgovarja na vprašanje, vsa prevzeta od želje    po    tem predmetu.«
»Prvo je poželenje    po    pijači, drugo po jedi?«
»Prvo je poželenje po pijači, drugo    po    jedi?«
Ali je naša žeja potemtakem poželenje    po    topli ali mrzli pijači, po veliki ali majhni
potemtakem poželenje po topli ali mrzli pijači,    po    veliki ali majhni količini, skratka po neki
pijači, po veliki ali majhni količini, skratka    po    neki ožje določeni pijači?
potrebna vročina, da ob žeji začutimo željo    po    hladni pijači, ter mraz, da se nam zbudi
pijači, ter mraz, da se nam zbudi želja    po    topli pijači?
voljo, in se šele tedaj zbudi poželenje    po    veliki količini tekočine in narobe, če je
narobe, če je malo tekočine na voljo, želja    po    majhni količini?
In ali si žeja sama    po    sebi nikoli ne želi drugega kakor to, k
naravnano njeno bistvo, namreč pijačo, lakota    po    drugi strani pa jed?«
»Vsako poželenje ima svoj    po    naravi določen objekt in se šele ob nastopu
določenih okoliščin spremeni v poželenje    po    bliže določenem objektu.«
žeja poželenje, potem je vsekakor poželenje    po    nečem dobrem, bodisi po dobri pijači ali
vsekakor poželenje po nečem dobrem, bodisi    po    dobri pijači ali čem drugem, in isto velja
   po    drugi strani pa tudi težje z lažjim, hitrejše
Znanje samo    po    sebi je znanje o tistem, kar se da naučiti,
določeno pijačo; žeja kot taka pa ni poželenje    po    določeni pijači, ne po majhni količini,
taka pa ni poželenje po določeni pijači, ne    po    majhni količini, ne po dobri ne po slabi
določeni pijači, ne po majhni količini, ne    po    dobri ne po slabi tekočini, temveč je po
pijači, ne po majhni količini, ne po dobri ne    po    slabi tekočini, temveč je po svoji naravi
po dobri ne po slabi tekočini, temveč je    po    svoji naravi samo poželenje po pijači kot
temveč je po svoji naravi samo poželenje    po    pijači kot taki.«
Žeja jo čisto    po    živalsko sili samo k pitju.
Aglainov sin, je prišel iz Pireja in šel    po    zunanji strani vzdolž severnega zidu.
volja združila s poželenji in se postavila    po    robu sklepu razuma, gotovo nisi nikoli opazil,
plemenitejša je njegova narava; ta je namreč    po    njegovem mnenju upravičen, da tako ravna
»Toda ali hočeš    po    vrhu še tole premisliti?«
Ali pa je volja tretji del duše,    po    svoji naravi pomočnica razuma, če ni s slabo
navedeni Homerjev stih: Tu se udari    po    prsih in kara srce si nevoljen.
isti deli kakor v državi, in sicer tudi    po    številu.«
delom, poželenji, nad najobsežnejšim in    po    svoji naravi najbolj nenasitnim delom duše.
iskati vzrok za koristnost naših ukrepov,    po    katerih naj rojeni čevljar izdeluje čevlje
celotni duši, da bi ji zavladal, vtem ko mu    po    njegovem bistvu pripada, da služi tistemu
»   Po    vsej verjetnosti ne.«
Že sem jih hotel    po    vrsti našteti tako, kakor se mi je zdelo,
otrok pri naših čuvarjih in kakšna naj bo    po    tvojem mnenju vzgoja malih otrok v času
»   Po    tem, kar si rekel, se zdi, da je tako.«
4. »   Po    mojem mnenju se moramo najprej sporazumeti,
njej lahko opravlja posameznik samo eno,    po    naravi mu pripadajočo nalogo.‘
da žena rodi, a mož oplaja, potem s tem    po    našem mnenju še dolgo ni dokazana različnost
dejal: tako iznenada to ni čisto lahko;    po    premisleku pa ni posebno težko.«
Ali si morda mislil, da je nekdo za nekaj    po    naravi sposoben, drug pa nesposoben zategadelj,
Ali zategadelj, ker nekdo že    po    kratkem učenju postane zelo prenikav na
Drugih znamenj,    po    katerih bi bilo moč razločevati nadarjenost
razdeljene med oba spola, tako da so ženski    po    njeni naravi dostopni vsi poklici, prav
pridobe muzično izobrazbo, medtem ko druge    po    svoji naravi niso sposobne za to.«
moškimi odbrali za ta poklic samo tiste, ki so    po    naravi sposobni zanj.«
»Potemtakem so moški in ženske    po    naravi enako usposobljeni za čuvanje države,
Za to so namreč sposobne in    po    naravnih lastnostih enake možem.«
»   Po    tvojem mnenju so gotovo nekateri možje boljši,
za najboljše, trga nezreli sadež smeha in    po    vsem videzu ne ve, čemu se smeje in kaj
predstavljajo kot že uresničeno, se popolnoma    po    tem ravnajo in si z zadovoljstvom zamišljajo,
le‐tem tiste, ki so jim čimbolj podobne    po    naravnih nagnjenjih.
»In kako je    po    tvojem mnenju s konji in drugimi živalmi?
»   Po    tem, kar smo ugotovili, morajo priti najboljši
gledati na to, da ostane število državljanov    po    možnosti na isti višini, pri čemer morajo
Toda obravnavajmo stvari    po    vrsti, kakor smo se namenili!
samo v ustih imena sorodnikov, ne bi pa se    po    tem ravnali.«
Tudi naj ne prezira umirjenega, trdnega in    po    našem mnenju najlepšega življenja in naj
Kajti ženska je    po    naravi ustvarjena za skupnost z možem.«
»toda ali naj se    po    tvojem mnenju prihodnji vojščaki izogibajo
strahopetnosti stori kaj podobnega, mora biti    po    vojni uvrščen med obrtnike in kmete.«
   Po    njegovem mnenju je to za mladega hrabrega
ljudje tega rodu, ko so umrli, ... -    po    Zeusovi volji - postali demoni,
In potem se bomo ravnali    po    njegovi zapovedi.«
Ali je lepo    po    zmagi padle oropati - orožje je pri tem
»   Po    mojem mnenju ne bi smeli ne ropati ne požigati,
bojujejo proti barbarom, pravimo, da so si    po    naravi sovražniki, sovraštvu samemu pa pravimo
bojujejo Grki z Grki, moramo reči, da so si    po    naravi prijatelji, da pa je Grčija trenutno
»Njeni državljani so potemtakem    po    miselnosti dobri in plemeniti?«
Prizadevali si bodo le, da prebivalci, ki jih je    po    nedolžnem zadela nesreča, čimprej izročijo
pač zato, da bi vlile sovražniku strah in    po    potrebi same posegle v boj, bi prispevalo
poskušali dognati bistvo pravičnosti same    po    sebi in lastnosti dovršeno pravičnega moža,
lahko obstaja, in kakšen potem utegne biti,    po    drugi strani pa smo ugotavljali bistvo nepravičnosti
»Ali je    po    tvojem mnenju slikar zato manj dober, ker
ali največ dve, vsekakor zelo malo tako    po    številu kakor pomenu -, da pride država
in če ne bo množica tistih, ki se danes    po    svoji prirojeni nagnjenosti posvečajo samo
ne bom te pustil na cedilu, temveč ti bom    po    svojih močeh pomagal, predvsem z dobrohotnostjo,
tem, da pokaževa, kako nekaterim ljudem    po    naravi pripadata filozofija in vodstvo države,
»Vodi me    po    njej !«
Žeja jih namreč    po    časteh na sploh.«
veseljem uči in ni nikoli tega sit, imenujemo    po    pravici filozofa, kajne?«
Vsi, ki radi opazujejo, so    po    tvojem filozofi, ker se želijo nekaj naučiti;
»Tisti, ki hrepenijo    po    resnici.«
sanja tisti človek, ki veruje v lepoto samo    po    sebi in jo lahko kakor tudi stvari, ki so
»Duhovno dejavnost tega moža imenujemo    po    pravici spoznanje, ker nekaj spoznava, duhovno
sposobnostih gledam samo na namen in učinek in    po    tem jih imenujem.
»To je nemogoče    po    naših ugotovitvah.
Če ga odkrijemo, ga lahko    po    pravici označimo kot predmet domnevanja
   Po    mojem mnenju jih ni mogoče postaviti na
gledajo večno nespremenljive pojme same    po    sebi?
Spomnimo se samo svoje prejšnje trditve,    po    kateri ljubijo in občudujejo lepe glasove
»nam je zdaj, dragi Glavkon,    po    dolgi in naporni razpravi, postalo jasno.«
je tudi ne natanko opazovati, da bi potem    po    potrebi zakonsko določili predpise o lepem,
Ne, temveč nujno je, da vsakdo, ki je    po    naravi nečemu v ljubezni vdan, ljubi vse,
»Tisti, ki ga žeja    po    znanju, že od mladih let teži z vsemi močmi
je nadalje razsoden in ne pozna pohlepa    po    denarju.
je v največjem nasprotju z dušo, ki teži    po    božji in človeški popolnosti.«
lahko mož, ki je pošten in ni ne pohlepen    po    denarju ne hlapčevski, ne bahav in ne strahopeten,
»Samo    po    sebi umevno.«
nihče zadovoljivo opravljati, če nima že    po    naravi dobrega spomina, če se ne uči lahko,
»Ali so    po    tvojem mnenju s to trditvijo o filozofih
»Če na čelu koraka resnica, ji    po    mojem mnenju nikoli ne sledijo grehote.«
Ravna se le    po    živali: kar je njej prijetno, to imenuje
»In ali se,    po    tvojem mnenju, razločuje od njega tisti
množica kdaj doumela in priznala lepoto samo    po    sebi v nasprotju s posamičnimi lepimi stvarmi
»Kaj zdaj    po    tvojem mnenju v teh okoliščinah tak človek
vidiš, da smo imeli prav, ko smo rekli, da so    po    eni strani že same filozofske lastnosti
seveda takrat, če niso deležne prave nege;    po    drugi strani pa so krive za to tudi tako
posameznike ali največji dobrotniki, če    po    naključju krenejo po tej poti.
največji dobrotniki, če po naključju krenejo    po    tej poti.
»In    po    pravici!
da se ti ljudje v čemer koli razločujejo    po    svoji zunanjščini od majhnega, plešastega
okusili prijetnost in vrednost filozofije ter    po    drugi strani spoznali besnost množice, so
katera od današnjih državnih ureditev je    po    tvojem mnenju prikladna za filozofe?«
narava naleti na državo s popolno ustavo, ki    po    svoji popolnosti ustreza njenemu bistvu,
Takó bo njihovo življenje srečno,    po    smrti pa lahko pričakujejo enako usodo v
poslušalcev se ti bo še z večjo vnemo postavila    po    robu, ker ti ne verjame, začenši s Trazimahom.«
kraljev ali kraljem samim resničnega poželenja    po    filozofiji.
Sicer bi nas lahko ljudje    po    pravici zasmehovali, da se ukvarjamo s praznimi
Kakor veš, se razločujejo od drugih ravno    po    tem, da se nočejo ukvarjati ne z državo
lepoto, razumnost in druge podobne vrline same    po    sebi, potem pa na le‐te, kakor so se izoblikovale
»Ali se bodo    po    vsem še dalje jezili na nas zaradi trditve:
nemogoče, da bi bili državljani pripravljeni    po    njih živeti.«
postaviti za vladarja in mu v življenju in    po    smrti izkazovati časti in podeljevati nagrade.
imeti, so redkokdaj združene v enem človeku;    po    navadi se javljajo posamično.«
žene zdaj sem, zdaj tja; stanovitnost mu je    po    vsem tem popolnoma tuja.«
da zadnje zadostuje, in tako smo krenili    po    tej poti, ne da bi šli stvarem do dna.
»Zato mora kreniti    po    daljši poti, prijatelj.
Šele    po    njej dobijo pravičnost in druge kreposti
   Po    eni strani nas zmerjajo, da ne vemo, kaj
»   Po    vsem tem je razvidno, da je mnogim ljudem
ničemer ne razločuje od slepca, ki krene    po    pravi poti.«
»Pazili bomo    po    svojih močeh.
»   Po    eni strani govorimo o mnogih posamičnih
»   Po    drugi strani pa govorimo o dobrem in lepem
strani pa govorimo o dobrem in lepem samem    po    sebi ter tako postavljamo tudi pri vsem
za vsako stvar idejo in označujemo stvari    po    njihovi ideji.«
Jasno je, da vprašuješ    po    Heliju, bogu sonca.«
»   Po    drugi strani tudi sonce ni vid, temveč njegov
»   Po    vsem videzu je tako.«
Kakor smo prej    po    pravici rekli, da sta svetloba in vid podobna
Dobro zasluži    po    svojem bistvu večjo ceno kakor tidve.«
vzroka, temveč izhajajo samo iz hipotez, se    po    tvojem mnenju ne morejo dokopati do zadnjih
imelo priti - ali misliš, da ga bo še mikalo    po    tem svetu in bo zavidal tistim, ki spodaj
mu oči otopele in se mu bodo lahko šele    po    daljšem času navadile teme, ali se mu ne
   Po    tej obrnitvi postane uporabna in koristna,
ne, ker nimajo trdnega življenskega cilja,    po    katerem bi se ravnali pri vseh svojih dejanjih
nas, ki državo ustanavljamo, da prisilimo    po    naravi najboljše, da se posvetijo znanosti,
pravi, da se naučijo gledati dobro in krenejo    po    oni poti k svetlobi.
poslov; tam namreč lahko postane nekdo filozof    po    lastni volji in moči, celo proti zakonskim
»Ali nam bodo    po    tvojem mnenju naši gojenci odrekli pokorščino,
vodstvo države vštulijo berači in pohlepneži    po    premoženju, v upanju, da si bodo tu nagrabili
prezira politično oblast - razen tiste,    po    kateri živijo resnični filozofi?«
»   Po    svojem bistvu sodi, kakor se zdi, k tistim
zbudi razum in ga vpraša, kaj je enica sama    po    sebi.
»Torej, prijatelj,    po    vsem tem vidiš, da nam je ta znanost dejansko
Ali se že opazil, da so ljudje, ki so    po    naravi nadarjeni za matematiko, zelo uspešni
filozofsko mišljenje, ki dviga našega, zdaj    po    nepotrebnem navzdol naravnanega duha.«
»Ker smo takoj    po    obravnavi ravnine začeli razpravljati o
namesto o njih kot takih; pravilno bi bilo    po    drugi dimenziji obravnavati tretjo; ta pa
posveča pozornosti tem stvarem, poteka samo    po    sebi težavno raziskovanje brez zadostne
Sokrat, pravkar grajal, češ da sem bil prav    po    vsakdanje hvalil astronomijo, jo hočem zdaj
vsakdanje hvalil astronomijo, jo hočem zdaj    po    tvoje hvaliti.
»   Po    vsem videzu imaš o znanosti, ki zadeva nebesne
Toda kako se je treba    po    tvojem učiti astronomije, če na njej študij
zakoni prinašajo korist, potem je treba    po    mojem mnenju v tem smislu obravnavati tudi
razmerja in tone, jih primerjajo in se s tem    po    nepotrebnem mučijo.«
vpraševati, vedo kaj o tem, kar bi morali    po    našem mnenju vedeti?«
Povej torej, kaj je    po    tvojem dialektika, v katere dele razpada
bistvo stvari v posamičnem primeru samo    po    eni poti, ki je različna od vseh drugih.
isto velja tudi, kadar gre za dobro samo    po    sebi.
zanj ni mogoče trditi, da pozna dobro samo    po    sebi ali sploh kako dobro, kvečjemu je mogoče
njem le bledo sliko, da je do nje prišel ne    po    poti spoznanja, temveč po poti mnenja, da
nje prišel ne po poti spoznanja, temveč    po    poti mnenja, da svoje življenje prebija
treba najzanesljivejše in najpogumnejše in    po    možnosti tudi najlepše.
filozofijo, in ker se mi je zdelo, da jo    po    krivici sramotijo, sem se razburil in v
»   Po    preteku tega časa, torej od svojega dvajsetega
treba za te izbrance razporediti pregledno,    po    sorodnosti z drugimi znanostmi in v skladu
sorodnike se sploh ne bo več menil, če ni že    po    naravi izredno plemenit človek.«
je do zdaj najbolj cenil - ali bo potem    po    tvojem mnenju ta človek še nadalje gojil
   Po    tem roku jih moramo poslati nazaj v tisto
ga sedaj vidijo, jim mora postati vzor,    po    katerem uravnavajo v življenju, ki jim še
mora postaviti spomenike in jih z daritvami    po    božje častiti, če je s tem sporazumna Pitija,
možeh, kar ne velja tudi za žene, če so za to    po    naravi usposobljene.«
»   Po    pravici, če si sicer delijo vsa dela z moškimi,
možje, ki prezirajo današnje zunanje časti,    po    njihovem mnenju nevredne svobodnega človeka,
so tega navajeni njihovi starši, temveč    po    svojih načelih in po zakonih, ki smo jih
njihovi starši, temveč po svojih načelih in    po    zakonih, ki smo jih prej opisali.
najpreprosteje uresničiti državi in ustavo    po    naši zamisli.
»Dobro se spominjam: nihče ne sme imeti    po    naši zamisli svojega premoženja, kakor je
   Po    tvojih besedah, ki se jih spominjam, naj
države, ki jo vsi najbolj hvalijo; druga    po    vrsti in veljavi je oligarhija, ki skriva
»Ali ne bi kazalo, da bi šli    po    isti poti, ki smo jo ubrali takoj v začetku,
tako modri, ne morejo nikoli zadeti, ne    po    izkustveni poti in ne s svojim razumom.
»Tu se    po    mojem mnenju začenja preobrat.«
Toda kako je    po    opravljenem prehodu država urejena?
prevzame od prejšnje ureditve, nekaj pa posname    po    oligarhiji, ker je sredi med obema.
oligarhijah pa je državljanom skupen pohlep    po    denarju,«
nasprotno pa radi trošijo tuj denar v želji    po    uživanju.
Če mladenič vse to sliši in vidi in če    po    drugi strani posluša očetove besede, doživlja
Ker je    po    naravi dober, občevanje z drugimi ljudmi
častihlepni volji, in tako postane prevzeten in    po    slavi hlepeč mož.«
zgodilo, ko bi postavljali na ladjah krmarje    po    oceni njihovega premoženja, siromake pa,
vse svoje premoženje, drug pa ga kupi; da    po    prodaji lahko živi v državi, ne da bi bil
In med vladajoče ljudi v državi sodi samo    po    imenu, v resnici pa ni v državi ne vladar
   Po    imenu je eden izmed vladajočih, v resnici
»Sin se najprej zgleduje    po    očetu in hodi po njegovih sledovih.
»Sin se najprej zgleduje po očetu in hodi    po    njegovih sledovih.
Kadar se mora boriti, si poželenja    po    tratenju denarja ne mara zbuditi in si ga
pravi z majhnim delom svojih sredstev, zato    po    navadi podleže in - ostane bogat.«
»Tako pojdemo    po    poti, ki smo si jo določili,« je odvrnil
demokratijo, nič drugega kakor nenasitna žeja    po    tem, kar velja večini za dobro, namreč po
po tem, kar velja večini za dobro, namreč    po    kar največjem bogastvu?«
»Z zakonom, drugim    po    vrsti, ki bi primoral državljane, da so
»   Po    vsem videzu je torej takšna državna ureditev
   Po    vsem videzu je prijetna, brezvladna in pisana
oče tudi on s silo zatira svoje poželenje    po    zapravljanju, ki ga zategadelj prištevamo
katerih zadovoljitev nam koristi, imenujemo    po    pravici potrebna.
»Zato jih    po    pravici imenujemo neogibna potreba.«
»   Po    pravici.«
»Vzemimo zdaj od vsake vrste    po    en primer, da spoznamo njune značilnosti!«
»Poželenje    po    hrani, kolikor nam zagotavlja zdravje in
in dobro telesno počutje, torej poželenje    po    kruhu in jedi je potrebno.
»Zahteva    po    kruhu je v vsakem pogledu potrebna: koristna
»Želja    po    drugih preprostih jedeh pa je tolikanj nepogrešljiva,
ki se pri tem ne ustavi, torej poželenje    po    izbranejših jedeh, pa je odvečno in pogrešljivo.
   Po    mojem mnenju poteka navadno takole.«
»Nenasitna lakota    po    bogastvu in zanemarjanje drugih nalog zaradi
zanemarjanje drugih nalog zaradi pohlepa    po    denarju pa sta ugonobili oligarhijo.«
tudi demokratija zaradi nenasitne lakote    po    tistem, kar ji velja za največje dobro?«
njeno največje dobro, in zavoljo tega lahko    po    naravi svoboden človek živi samo v njej.«
zdaj, kajne - to sem hotel vprašati - lakota    po    tej dobrini in zanemarjanje drugih nalog
spremenita to državno obliko in postavita zahtevo    po    tiranidi?«
»Če ima demokratska država v svoji želji    po    svobodi slabe točaje za voditelje in se
V taki državi mora želja    po    svobodi zajeti vse, kajne?«
jim dobrikajo in jim popuščajo; ravnajo se    po    njih, da ne bi veljali za neljubeznive in
druge državne ureditve kakor iz demokratije:    po    največji svobodi - največje in najstrašnejše
»Vendar nisi vprašal, tako se mi zdi,    po    tem, marveč po bolezni, ki se pojavi tako
vprašal, tako se mi zdi, po tem, marveč    po    bolezni, ki se pojavi tako v oligarhiji
»   Po    pravici.«
vidijo, kako jih skuša ljudstvo oškodovati, ne    po    svoji volji, marveč iz neznanja in pod vplivom
pred krvjo svojih sodržavljanov, temveč jih    po    krivici obdolžuje, vlači pred sodišča, kakor
»Voditelj ljudstva pa ne leži ’zleknjen    po    dolgem‘ na tleh, temveč se povzpne na državni
zmeraj nove vojne, da ljudstvo čuti potrebo    po    poveljniku.«
vsakdanjim skrbem ter manj stregli njemu    po    življenju.«
»Toda    po    drugih državah se svobodno gibljejo, zbirajo
očetu storiti silo, in če bi se mu postavil    po    robu, bi ga tudi pobil?«
tako se lahko prepušča svojemu poželenju    po    novih spoznanjih, po spoznanjih preteklih,
prepušča svojemu poželenju po novih spoznanjih,    po    spoznanjih preteklih, zdajšnjih ali prihodnjih
nog dalje varčen oče, ki je cenil samo slo    po    pridobivanju denarja, preziral pa vse na
načinu življenja teh ljudi; ker pa je bil    po    naravi boljši kakor ti zapeljivci, se mu
naravi boljši kakor ti zapeljivci, se mu je    po    krajšem kolebanju posrečilo ubrati srednjo
prijetelj, v tistem trenutku, ko postane    po    svoji navadi ali po svojem življenjskem
trenutku, ko postane po svoji navadi ali    po    svojem življenjskem načinu ali po obojem
navadi ali po svojem življenjskem načinu ali    po    obojem pijanec, razuzdanec ali blaznež.«
močne strasti, ki so se v njem vgnezdile,    po    hrani.
dediščino, polasti njunega premoženja in ga    po    svoji volji zapravlja.«
»Če tega ne more, seže    po    ropu in sili.«
»In če se mu starec in starka postavita    po    robu in se spopadeta z njim, se gotovo ne
prebiti stene kake hiše ali seči ponoči    po    plašču kakega mimoidočega pešca?
nastopajo kot kupljivi tožniki, prisegajo    po    krivem in sprejemajo podkupnino.«
»Take ljudi    po    pravici imenujemo nezveste, kajne?«
»   Po    vsej pravici.«
človek, ki je buden prav tak, kakršen je    po    našem opisu v sanjah.«
»Tak zavrženec postane človek, ki je že    po    naravi cel tiran in se potem še povzpne
»Imaš prav, kakor povzemam    po    prejšnjih ugotovitvah,«
srečo prvo mesto, komu drugo itn. ; razsodi    po    vrsti o vsej peterici: o kraljevskem, timokratskem,
primernim izrazom, zato smo ga imenovali    po    njegovi največji in najmočnejši značilnosti:
’poželjivi‘ del, zaradi njegovega poželenja    po    hrani in pijači, po ljubezni in po vsem,
njegovega poželenja po hrani in pijači,    po    ljubezni in po vsem, kar je z njo v zvezi,
poželenja po hrani in pijači, po ljubezni in    po    vsem, kar je z njo v zvezi, ali tudi ’lakomni‘
   Po    kateri poti pridemo do pravilne sodbe?
Vsekakor    po    poti izkustva, razmišljanja in logičnega
»Potemtakem filozof daleč prekaša    po    izkušnjah v obeh vrstah naslade ljubitelja
In zdaj k tretjemu dokazu, ki naj bo    po    olimpijski navadi posvečen Olimpijcu in
sicer lahko zaidemo v zmoto, da je naslada    po    svoji naravi prenehanje bolečine in bolečina
»Katere stvari so    po    tvojem mnenju bolj udeležene v čistem bitnem
Presojaj pa    po    tem : ali imajo višjo bitno stopnjo stvari,
torej zapolnjevanje telesa s stvarmi, ki mu    po    naravi pripadajo, zbuja naslado, potem občuti
kakor za Helenin privid, za katerega so se    po    Stezihoru bojevali trojanski junaki, ker
»In    po    naši ugotovitvi so to tiranska in erotična
»Potemtakem je tiran za trikrat    po    tri oddaljen od prave naslade.«
pravi nasladi oddaljen od tirana, vidimo    po    množenju, da kralj živi sedemstodevetindvajsetkrat
rediti in krepiti to mnogoobrazno pošast ter    po    vrhu še leva in vse, kar sodi k njima, človek
za koristno, zahteva dejanja in besede,    po    katerih naj postane notranji človek močan
»   Po    naših ugotovitvah ne more nihče imeti koristi
imeti koristi od denarja, ki si ga pridobi    po    nepošteni poti.
»In zakaj velja,    po    tvojem mnenju, obrtniško delo za nečastno?
je pri obrtniku najplemenitejši del duše    po    naravi tako slab, da ne more obvladati živali
   Po    tem se ravna in glede na to premoženje povečuje
tako: nekatere, ki zanje misli, da postane    po    njih boljši, sprejema in jih rad uživa,
prapodoba za tistega, ki jo hoče videti in    po    njej urediti svojo dušo,«
Ta človek se ravna    po    njej in po nobeni drugi državi.«
Ta človek se ravna po njej in    po    nobeni drugi državi.«
»   Po    pravici.«
»Ali hočeš, da začnemo razpravljati -    po    običajnem postopku?
»Ne, vsaj ne    po    mnenju ljudi, ki se ukvarjajo s takšnim
»bi bila očitno oba izdelana    po    eni temeljni obliki; in ta temeljna oblika
resnici poznajo stvari, o katerih znajo    po    mnenju široke množice tako dobro govoriti.«
samo ustvarjalec prividnih podob in s tem    po    naših ugotovitvah samo posnemovalec, temveč
slabši, potlej nam povej, katera država je    po    tebi postala boljša, kakor je to poslal
postala boljša, kakor je to poslal Lakedeimon    po    Likurgu in kakor so to postale mnoge velike
to postale mnoge velike in majhne države    po    številnih drugih možeh.
časov, ki bi se pod njegovim poveljstvom ali    po    njegovih nasvetih srečno končal?«
privrženci se še danes jasno razločujejo    po    svojem pitagorejskem načinu življenja od
bili pustili, da se kot rapsoda potikata    po    svetu, temveč bi se ju bili tesneje oklenili
ne razumejo na čevljarstvo in sodijo samo    po    barvah in oblikah.«
spretno posname, in ljudem, ki sodijo samo    po    besedah, se zdijo zelo lepe njegove upodobitve
Pesniška vnanja podoba izžareva že    po    svoji naravi veliko čarovno moč.
izdelavo; izdelovalec pa se je dolžan ravnati    po    njih.«
ki jih izdeluje, mu verjame in se ravna    po    njih.«
»Izdelovalec potemtakem dobi    po    sodelovanju s strokovnjakom, ki ga mora
Tako se nam ni treba ravnati    po    občutkih o velikosti, številu in teži predmetov,
toži, strt od žalosti, ali poje in se bije    po    prsih, jim to godi, kakor veš; pri tem se
pesnika razveseljuje in zadovoljuje; naš    po    naravi najplemenitejši del pa popušča v
Svojemu nagnjenju za šalo, ki si ga    po    treznem premisleku krotil, ker si se bal,
pri njem iskati nasvete za življenje in    po    njegovem nauku urejati vzgojo, potem bodi
To smo storili z vso pravico in    po    treznem preudarku.
»   Po    tem, kar je bilo rečeno, se strinjam s tabo
»   Po    vsej verjetnosti ne.«
»da tudi telo    po    našem mnenju ne propade zaradi pokvarjenih
Toda, narobe,    po    mojem mnenju je nepravičnost morilka drugih
Prav tako ne verjamemo, da je duša    po    svoji naravi polna vseh mogočih pisanih
kar torej ni takšno, kakršna naj bi bila    po    naših ugotovitvah duša.«
se popolnoma vda svoji božanski biti, se    po    njej vzdigne iz morja, v katerem zdaj živi,
V pravičnosti sami    po    sebi smo spoznali največje dobro za dušo.
bogovi ali ljudje za človekovega življenja in    po    njegovi smrti.«
poročijo, s komer se hočejo, možijo hčere    po    svoji volji in uživajo vse prednosti, ki
stvari, ki si jih naštel kot muke pravičnih -    po    pravici si jih označil za surovosti -, zadenejo
si jih označil za surovosti -, zadenejo    po    mojem mnenju nepravičnike.
»Toda vse to ni nič ne    po    velikosti ne po količini v primeri z darovi,
»Toda vse to ni nič ne po velikosti ne    po    količini v primeri z darovi, ki čakajo pravičnega
darovi, ki čakajo pravičnega in nepravičnega    po    smrti.
zgodbo vrlega junaka Era, Armenijevega sina,    po    rodu Pamfilca.
Er je padel v bitki; ko so    po    desetih dneh pobirali že razpadajoča trupla,
Vmes so sedeli sodniki in    po    izreku sodbe zapovedali pravičnim, naj stopijo
Nepravične pa so poslali na levo stran in    po    poti navzdol; tudi nje so oskrbeli z znamenji
Pripovedoval je tudi o tistih, ki so umrli takoj    po    rojstvu ali kot otroci, to in ono, česar
tla, jim odrli kožo in jih nato odvlekli    po    poti navzdol skozi trnje, ki jih je še bolj
Takšne so povračilne kazni,    po    drugi strani pa njim ustrezne nagrade.
   Po    štirih dneh so prišli v kraj, od koder so
bila jasnejša in se je še bolj bleščala;    po    en dan trajajočem popotovanju so prišli
iz mešanice jekla in drugih snovi ter je    po    zunanji obliki podobno vretencu, ki ga uporabljamo
uporabljamo na zemlji; vendar si ga moramo    po    Erovih besedah predstavljati tako, kakor
ima najširši krožni rob, potem si sledijo    po    širini šesto, četrto, osmo, sedmo, peto,
Najhitreje se vrti osmo vretence, druga    po    hitrosti so sedmo, šesto in peto vretence,
so sedmo, šesto in peto vretence, tretje    po    hitrosti, kakor se jim je zdelo, je četrto
Zgoraj, na vsakem krogu, stoji    po    ena Sirena in se vrti z vretencem; od njih
in se vrti z vretencem; od njih prihaja    po    en in isti ton; vseh osem tonov se združuje
   Po    tem, ali jo kdo spoštuje ali prezira, bo
   Po    teh besedah jim je vrgel žrebne kocke in
Kdor jo je vzdignil, je vedel, kateri je    po    vrsti.
povezane med sabo - da si lahko izmed njih    po    treznem preudarku izbere to, kar mu ustreza;
življenje, samo če ga s pametjo izbere in potem    po    njem živi.
Takoj    po    teh besedah je pristopil prvi in si izbral
pripade ena izmed zadnjih žrebnih kock, živi -    po    naročilih iz onega sveta - srečno ne le
Večina je izbirala    po    izkušnjah svojega prejšnjega življenja.
   Po    naključju je bila med izbirajočimi dušami
bile vse duše izbrale svoje življenje, so    po    vrsti, kakor so izbirale, odhajale k Lahesi;
   Po    preselitvi v Babilon se je Jojahínu rodil
zgodilo, da se je spolnilo, kar je Gospod rekel    po    preroku:
   Po    kraljevih besedah so se modri odpravili
opomnjeni, naj ne hodijo nazaj k Heródu, so se    po    drugi poti vrnili v svojo deželo.
smrti, da se je spolnilo, kar je Gospod rekel    po    preroku:
pomoriti vse dečke, stare dve leti in manj,    po    času, kakor ga je skrbno pozvedel od modrih.
Takrat se je spolnilo, kar je bilo povedano    po    preroku Jeremiju:
deželo, kajti pomrli so, kateri so mu stregli    po    življenju.«
   Po    krstu je Jezus takoj stopil iz vode in prècej
da se je spolnilo, kar je bilo povedano    po    preroku Izaiju:
   Po    tistem času je Jezus začel pridigati:
Učil je    po    njihovih shodnicah in oznanjal blagovest
Glas o njem se je razširil    po    vsej Siriji.
Ne prisegaj    po    krivem; spolni pa, kar si prisegel Gospodu!’
upirajte se hudobnežu, ampak če te kdo udari    po    desnem licu, mu nastavi še levo.
trobi pred seboj, kakor počenjajo hinavci    po    shodnicah in ulicah, da bi jih ljudje videli.
Ti namreč radi molijo stoje    po    shodnicah in križiščih, da se kažejo ljudem.
   Po    vsem tem sprašujejo pogani.
pot, ki vodi v pogubo in veliko jih hodi    po    njej.
Drevo spoznamo    po    sadu
   Po    njihovih sadovih jih boste spoznali.
   Po    njihovih sadovih jih boste torej spoznali.«
Tako se je spolnilo, kar je bilo rečeno    po    preroku Izaiju:
Bila sta tako divja, da nihče ni mogel mimo    po    tisti poti.
Tedaj je čreda svinj planila    po    bregu v jezero in v vodi utonila.
Jezus šel od tam, je zagledal moža, Mateja    po    imenu, ki je sedèl pri mitnici.
Glas o tem pa je šel    po    vsem tistem kraju.
»Zgôdi se vama    po    vajini veri!«
Ko pa sta odšla, sta pripovedovala o njem    po    vsej tisti deželi.
Učil je    po    njihovih shodnicah in oznanjal blagovest
ker vas bodo izdajali sodiščem in bičali    po    svojih shodnicah.
govorili, temveč Duh vašega Očeta bo govoril    po    vas.
učencem, je šel od tam naprej učit in oznanjat    po    njihovih mestih.
slišal o Kristusovih delih, ga je vprašal    po    svojih učencih, ki jih je poslal k njemu:
Podoben je otrokom, ki posedajo    po    trgih in kličejo drug drugemu:
razglašajo, da se je spolnilo, kar je bilo rečeno    po    preroku Izaiju:
Drevo namreč spoznamo    po    sadu.
   Po    svojih besedah boš namreč opravičen in po
Po svojih besedah boš namreč opravičen in    po    svojih besedah boš obsojen.«
Zahteva    po    znamenju
»Kadar nečisti duh odide iz človeka, blodi    po    suhih krajih in išče pokoja, pa ga ne najde.
prilikah, da se je spolnilo, kar je bilo rečeno    po    preroku:
In vêlel je ljudem, naj sedejo    po    travi.
Jezus hodi    po    vodi
Ko so ga učenci videli, kako hodi    po    jezeru, so se prestrašili in rekli:
»Gospod, če si ti, mi zapovej, da pridem    po    vodi k tebi.«
In Peter je stopil iz čolna in šel    po    vodi k Jezusu.
Sporočili so    po    vsej tisti okolici in privedli predenj vse
Tedaj je vêlel množici, naj séde    po    tleh.
Zahteva    po    znamenju
   Po    tistem času je Jezus začel svojim učencem
V spotiko si mi, ker ne misliš    po    božje, ampak po človeško.«
spotiko si mi, ker ne misliš po božje, ampak    po    človeško.«
svojimi angeli in takrat bo povrnil vsakemu    po    njegovih delih.
Pohujšanje sicer mora priti, toda gorje človeku,    po    katerem pohujšanje pride.
enega ali dva, da se vsa zadeva ugotovi    po    izjavi dveh ali treh prič.
končal te govore, je odpotoval iz Galileje in    po    drugi strani Jórdana prišel v judejsko pokrajino.
Nekateri so namreč že    po    rojstvu nesposobni za zakon, nekatere so
Ne pričaj    po    krivem!
prišli okrog enajste ure, in dobili vsak    po    en denar.
dobili več, vendar so tudi ti dobili vsak    po    en denar.
zgodilo, da se je spolnilo, kar je bilo rečeno    po    preroku:
pa so lomili veje z dreves in jih stlali    po    poti.
temveč so odšli: eden na svojo njivo, drugi    po    kupčiji; ostali pa so zgrabili njegove
»Kako ga torej David    po    navdihnjenju imenuje Gospod, ko pravi:
vse in se držite vsega, kar vam rečejo,    po    njihovih delih pa se ne ravnajte; govorijo
In ta evangelij kraljestva bodo oznanjali    po    vsem svetu v pričevanje vsem narodom, in
kdor bo na polju, naj se ne vrača domov    po    svoj plašč.
»Takoj    po    stiski tistih dni bo sonce otemnelo in luna
znamenje Sina človekovega in tolkli se bodo    po    prsih vsi rodovi na zemlji.
talentov, drugemu dva in tretjemu enega, vsakemu    po    njegovi zmožnosti, in odpotoval.
   Po    dolgem času je prišel gospodar teh služabnikov
Resnično vam povem: kjerkoli    po    svetu bodo oznanjali ta evangelij, bodo
Tedaj je šel eden izmed dvanajsterih,    po    imenu Juda Iškarijót, k vélikim duhovnikom
Tedaj so se zrinili naprej, stegnili roke    po    Jezusu in ga prijeli.
spremljevalcev potegnil svoj meč, mahnil    po    služabniku vélikega duhovnika in mu odsekal
Tedaj se je spolnilo, kar je bilo rečeno    po    preroku Jeremiju:
so vanj, mu vzeli trst in ga z njim tepli    po    glavi.
Ob šesti uri se je stemnilo    po    vsej deželi in je bilo temno do devete ure.
   Po    njegovem vstajenju so šli iz grobov in prišli
je prišel bogat mož iz Arimatéje, Jožef    po    imenu, ki je bil tudi Jezusov učenec.
Drugi dan, to je    po    dnevu pripravljanja, so se véliki duhovniki
   Po    treh dneh bom vstal.’
glas o njem se je takoj razširil povsod    po    Galileji.
Prihajal je v njihove shodnice    po    vsej Galileji, učil in izganjal hude duhove.
Ozrl se je    po    tistih, ki so sedeli okrog njega, in rekel:
   Po    meri, s katero merite, se vam bo odmerilo
Čreda, okrog dva tisoč svinj, se je pognala    po    pobočju v jezero in v njem utonila.
Njihovi pastirji so zbežali in to sporočili    po    mestu in zaselkih.
Odšel je in začel oznanjati    po    Deseteromestju, kaj mu je storil Jezus;
prišel eden od predstojnikov shodnice, Jáir    po    imenu.
strahu pristopila, se vrgla predenj in mu vse    po    pravici povedala.
ki mu je dana, in kakšni čudeži se godijo    po    njegovih rokah?
sebi dvanajstere in jih začel pošiljati    po    dva in dva.
Heród sam je bil poslal    po    Janeza in ga dal prijeti ter v ječi ukleniti
Takoj je poslal    po    rablja in ukazal, naj prinese njegovo glavo.
Tedaj jim je ukazal, naj vse    po    skupinah posadijo po zeleni travi.
je ukazal, naj vse po skupinah posadijo    po    zeleni travi.
Ko so posedli v gručah    po    sto in po petdeset, je vzel tistih pet
Ko so posedli v gručah po sto in    po    petdeset, je vzel tistih pet hlebov in
Jezus hodi    po    vodi
straže je šel k njim, tako, da je hodil    po    jezeru.
mimo njih, toda opazili so ga, da hodi    po    vodi.
Še več drugih reči se držijo    po    izročilu: umivajo kozarce, vrče in bakrene
»Zakaj se tvoji učenci ne ravnajo    po    izročilu prednikov, ampak jedo kar z nečistimi
Žena je bila Grkinja,    po    rodu Sirofeničanka.
Tedaj naroči, naj množica séde    po    tleh.
duhovniki in pismouki zavrgli in umorili, a    po    treh dneh bo vstal.
On pa se je obrnil, pogledal    po    učencih in Petra posvaril:
»Poberi se od mene, satan, ker ne misliš    po    božje, ampak po človeško!«
mene, satan, ker ne misliš po božje, ampak    po    človeško!«
in ga bodo umorili, ko bo pa umorjen, bo    po    treh dneh vstal.«
njega množice in spet jih je učil kakor    po    navadi.
Ne pričaj    po    krivem!
pljuvali vanj, ga bičali in umorili, toda    po    treh dneh bo vstal.«
Takoj je spregledal in šel za njim    po    njegovi poti.
pogrinjalo na pot svoje plašče, drugi pa so    po    polju lomili veje.
Medtem ko je hodil    po    templju, so prišli k njemu véliki duhovniki,
Izročali vas bodo sodiščem in vas pretepali    po    shodnicah.
vzel, in kdor je na polju, naj se ne vrača    po    plašč.
»Toda v tistih dneh,    po    tisti stiski, bo sonce otemnelo in luna
Resnično vam povem: kjerkoli    po    svetu bodo oznanjali ta evangelij, bodo
Toda    po    svojem vstajenju pojdem pred vami v Galilejo.«
Oni pa so stegnili roke    po    njem in ga prijeli.
izmed zraven stoječih je izdrl meč, mahnil    po    služabniku vélikega duhovnika in mu odsekal
Veliko jih je namreč    po    krivem pričalo proti njemu, toda njihove
Tudi služabniki so ga bíli    po    obrazu.
Tolkli so ga s trstom    po    glavi, pljuvali vanj, poklekovali pred njim
Ko je prišla šesta ura, se je stemnilo    po    vsej deželi do devete ure.
ker niso verjeli tistim, ki so ga videli    po    vstajenju.
»Pojdite    po    vsem svetu in oznanjujte evangelij vsemu
poizvedel, tebi, spoštovani Teófil, vse    po    vrsti popisati, da se prepričaš o zanesljivosti
Živela sta brez graje,    po    vseh Gospodovih zapovedih in navodilih.
opravljal duhovniško službo pred Bogom, ga je    po    bogoslužnem običaju zadel žreb, da je šel
»   Po    čem bom to spoznal?
   Po    teh dneh je njegova žena Elizabeta spočela.
»Glej, dekla sem Gospodova, zgôdi se mi    po    tvoji besedi!«
   Po    očetu so mu nameravali dati ime Zaharíja,
   Po    znamenjih so spraševali njegovega očeta,
Vse njihove sosede je obšel strah in    po    vsem judejskem hribovju se je govorilo o
služabnika Davida, kakor je zdavnaj napovedal    po    ustih svojih svetih prerokov, da nas bo
spoznati odrešenje v odpuščanju grehov    po    prisrčnem usmiljenju našega Boga.
   Po    tem znamenju ga boste spoznali: našli boste
višavah in na zemlji mir ljudem, ki so mu    po    volji.«
dopolnil čas njenega očiščevanja, so ga    po    predpisih Mojzesove postave prinesli v Jeruzalem,
   Po    navdihu Duha je prišel v tempelj.
prinesli dete Jezusa, da bi zanj opravili vse    po    predpisu postave, ga je tudi Símeon vzel
odpuščaš svojega služabnika, o Gospodar,    po    svoji besedi v miru, kajti moje oči so
   Po    svojem deklištvu je sedem let preživela
Ko so spolnili vse    po    Gospodovi postavi, so se vrnili v Galilejo,
bil star dvanajst let, so šli na pot kakor    po    navadi ob prazniku.
Ko so se    po    končanih praznikih vračali, je deček Jezus
   Po    enem dnevu hodá so ga začeli iskati med
   Po    treh dneh so ga našli v templju.
Svetega Duha in Duh ga je vodil štirideset dni    po    puščavi, hudič pa ga je skušal.
v Galilejo in glas o njem se je razširil    po    vsej okolici.
Učil je    po    njihovih shodnicah in vsi so ga slavili.
In glas o njem se je širil    po    vseh krajih v okolici.
na lepem prišel človek, ki je bil gobav    po    vsem telesu.
Ozrl se je    po    vseh naokrog in rekel možu:
Jezus se je ozrl    po    svojih učencih in rekel:
Tistemu, ki te udari    po    enem licu, nastavi še drugo, in kdor ti
Drevo spoznamo    po    sadu
Vsako drevo namreč spoznamo    po    sadu.
Ta govorica o njem se je razširila    po    vsej Judeji in po vsej okolici.
o njem se je razširila po vsej Judeji in    po    vsej okolici.
je vezi potrgal in hudi duh ga je gonil    po    zapuščenih krajih.
se je zgodilo, so zbežali in to oznanjali    po    mestu in vaseh.
Odšel je in    po    vsem mestu oznanjal, kaj vse mu je storil
»Posedite jih    po    skupinah približno po petdeset.«
»Posedite jih po skupinah približno    po    petdeset.«
Nekako osem dni    po    tem govoru je vzel s seboj Petra, Janeza
dvainsedemdeset in jih poslal pred seboj    po    dva in dva v vsako mesto in kraj, kamor
Primerilo se je, da se je vračal    po    tisti poti domov neki duhovnik; videl ga
»Kadar nečisti duh odide iz človeka, blodi    po    suhih krajih in išče pokoja, in ko ga ne
tistim, ki božjo besedo poslušajo in se    po    njej ravnajo.«
Zahteva    po    znamenju
grobovi, ki se ne vidijo, in ljudje hodijo    po    njih, ne da bi vedeli.«
   Po    vsem tem sprašujejo pogani.
gospodarja, a ničesar ne pripravi in ne dela    po    njegovi volji, bo hudo tepen.
S teboj smo jedli in pili in    po    naših ulicah si učil,’ toda rekel vam bo:
Vsi pa so se začeli    po    svoje opravičevati.
Pojdi brž na ceste in ulice    po    mestu in pripelji semkaj uboge in pohabljene,
ali se more z deset tisoč možmi postaviti    po    robu njemu, ki prihaja nadenj z dvajset tisoči?
je bilo ime Lazar in je imel polno tvorov    po    telesu.
pohujšanje ne prišlo, toda gorje tistemu,    po    katerem pride!
Ko je potoval v Jeruzalem, je šel    po    poti med Samaríjo in Galilejo.
prešuštvuj, ne ubijaj, ne kradi, ne pričaj    po    krivem, spoštuj očeta in mater.«
Tam je bil mož, Zahéj    po    imenu.
   Po    tvojih besedah te bom sodil, zanikrni služabnik.
   Po    teh besedah se je napotil proti Jeruzalemu
Ozrl se je    po    njih in rekel:
Preden se bo to zgodilo, bodo stegovali roke    po    vas preganjali vas bodo, izročali sodiščem
Prišel bo namreč nad vse prebivalce    po    vsej zemlji.
Prav tako je    po    večerji vzel tudi kelih in rekel:
Ko boš    po    vsem tem prišel k sebi, opogumi svoje brate.«
Šel je ven in se kakor    po    navadi napotil proti Oljski gori.
In eden izmed njih je mahnil    po    služabniku vélikega duhovnika in mu odsekal
med vami v templju in niste stegnili rok    po    meni, ampak to je vaša ura in oblast teme.«
»Ljudi hujska, ko uči    po    vsej Judeji, od Galileje, kjer je začel,
velika množica, tudi žená, ki so se tolkle    po    prsih in jokale zaradi njega.
je že okrog šeste ure, ko je nastala tema    po    vsej deželi, in je bilo temno do devete
Zagrinjalo v templju se je pretrgalo    po    sredi.
V soboto pa so    po    zapovedi počivale.
ni najino srce gorelo v nama, ko nama je    po    poti govoril in razlagal Sveto pismo?«
zgodilo na poti in kako sta ga prepoznala    po    lomljenju kruha.
Vse je    po    njej nastalo in nič, kar obstaja, ni brez
Prišel je, da bi pričeval o luči in da bi    po    njegovem pričevanju vsi sprejeli vero.
Na svetu je bila in svet je    po    njej nastal, a svet je ni spoznal.
Videli smo njeno slavo, slavo, ki jo ima    po    Očetu kot edinorojeni Sin, poln milosti
Postava je namreč bila dana    po    Mojzesu, milost in resnica pa je prišla
Mojzesu, milost in resnica pa je prišla    po    Jezusu Kristusu.
za judovsko obredno umivanje; držali so    po    dve ali tri mere.
povzdignjen Sin človekov, da ima vsak, ki veruje,    po    njem večno življenje.
bi svet sodil, ampak da bi se svet rešil    po    njem.
Kdor se ravna    po    resnici, pride k luči, da se pokažejo njegova
   Po    teh dveh dneh je šel od tam proti Galileji.
Jeruzalemu je pri Ovčjih vratih kopel, ki se    po    hebrejsko imenuje Betésda in ima pet pokritih
Kdor je    po    plivkanju vode prvi vstopil, je ozdravel,
Jezus spoznal, da nameravajo priti in ga    po    sili postaviti za kralja, se je sam spet
Jezus hodi    po    vodi
tečajev vožnje, so zagledali Jezusa, kako hodi    po    jezeru in se bliža čolnu.
še drugi čolni v bližino kraja, kjer so    po    Gospodovi zahvalni molitvi jedli kruh.
Kakor je mene poslal živi Oče in jaz živim    po    Očetu, tako bo tudi tisti, ki mene uživa,
tako bo tudi tisti, ki mene uživa, živel    po    meni.
   Po    tistem je precéj njegovih učencev odšlo
Potem je Jezus hodil    po    Galileji.
   Po    Judeji namreč ni maral hoditi, ker so ga
Ne sodíte    po    videzu, ampak po pravici.«
Ne sodíte po videzu, ampak    po    pravici.«
hoteli prijeti, toda nobeden ni stegnil roke    po    njem, ker njegova ura še ni prišla.
hoteli prijeti, toda nobeden ni stegnil rok    po    njem.
Jezus se je sklonil in s prstom pisal    po    tleh.
Nato se je spet sklonil in pisal    po    tleh.
Vi sodite    po    človeško.
Svoje kliče    po    imenu in jih vodi ven.
Jezus je hodil v templju    po    Sálomonovem stebrišču gor in dol.
bolezen ni za smrt, ampak v božjo slavo, da bo    po    njej proslavljen Božji Sin.«
   Po    teh besedah je odšla in poklicala Marijo,
   Po    tihem ji je rekla:
Hiša se je napolnila z vonjem    po    dišečem olju.
   Po    tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci,
Nihče ne pride k Očetu razen    po    meni.
Vi ste že čisti    po    besedi, ki sem vam jo povedal.
bodo preganjali tudi vas; če so se ravnali    po    moji besedi, se bodo tudi po vaši.
se ravnali po moji besedi, se bodo tudi    po    vaši.
samo za té, temveč tudi za tiste, ki bodo    po    njihovi besedi verovali vame: da bodo vsi
»Jaz sem,« so stopili nazaj in popadali    po    tleh.
Izvlekel ga je in mahnil    po    služabniku vélikega duhovnika in mu odsekal
Véliki duhovnik je tedaj vprašal Jezusa    po    njegovih učencih in njegovem nauku.
služabnikov, ki je stal zraven, Jezusa udaril    po    licu in rekel:
»Vzemite ga in ga sodíte    po    svoji postavi.«
»Pozdravljen, judovski kralj!« in ga tolkli    po    obrazu.
»Mi imamo postavo in    po    postavi mora umreti, ker se je delal Božjega Sina.«
stol na kraju, ki se imenuje Litóstrotos,    po    hebrejsko Gabatá.
ven proti kraju, ki se imenuje Lobanja,    po    hebrejsko Gólgota.
so jih na štiri dele, za vsakega vojaka    po    en del - in suknjo.
Ona se obrne in    po    hebrejsko reče:
da je Jezus Kristus Božji Sin, in da bi    po    veri imeli življenje v njegovem imenu.
apostolom, ki si jih je bil izbral, dal naročila    po    Svetem Duhu.
   Po    svojem trpljenju jim je z mnogimi znamenji
vas, in boste moje priče v Jeruzalemu in    po    vsej Judeji in Samaríji ter do skrajnih
   Po    teh besedah se je vzdignil pred njihovimi
Ko so    po    njegovem odhodu strmeli v nebo, glej, sta
spolniti pismo, kakor je Sveti Duh napovedal    po    Davidovih ustih o Judu: postal je vodnik
padel je z glavo navzdol, tako da se je    po    sredini razpočil in se mu je izsulo vse
Jeruzalemu, tako da se tisto zemljišče zdaj    po    njihovo imenuje Hakéldama, to pomeni ‘njiva
so se razdelili, in nad vsakim je obstal    po    eden.
temveč izpolnjuje se, kar je bilo napovedano    po    preroku Joélu:
močmi, čudeži in znamenji, ki jih je Bog    po    njem delal med vami kakor sami veste, njega
predvideval - izročili vam, vi pa ste ga    po    rokah krivičnežev pribili na križ in umorili.
Vse pa je v duši navdajal strah, zakaj    po    apostolih se je dogajalo veliko čudežev
vztrajno zbirali v templju, lomili kruh    po    domovih ter uživali hrano z veselim in preprostim
je to ime dalo moč; in vera, ki prihaja    po    njegovem imenu, mu je vrnila popolno zdravje,
Tako je Bog izpolnil, kar je napovedoval    po    ustih vseh prerokov, da bo njegov Maziljenec
O tem je Bog govoril pred davnimi veki    po    ustih svojih svetih prerokov.
   Po    kom je ta ozdravel?
pod nebom nam ni dano nobeno drugo ime,    po    katerem bi se ljudje lahko rešili.«
»   Po    njima se je zgodil očiten čudež.
V Svetem Duhu si govoril    po    ustih našega očeta Davida, svojega služabnika:
Tudi Jožef, levít,    po    rodu s Cipra, ki so ga apostoli klicali
Toda mož    po    imenu Hananíja je z ženo Safíro prodal posestvo
   Po    rokah apostolov se je dogajalo veliko znamenj
Dan za dnem so v templju in    po    hišah neutrudno učili in oznanjali Kristusa
   Po    očetovi smrti mu je vêlel, naj odide od
Jožef je poslal    po    svojega očeta Jakoba in ga povabil, naj
da bodo bratje razumeli, da jih hoče Bog    po    njegovi roki rešiti; pa niso razumeli.
je Bog poslal za poglavarja in rešitelja    po    angelu, ki se mu je prikazal v grmu.
naročil on, ki je rekel Mojzesu, naj ga naredi    po    podobi, ki jo je videl.
Vi ki ste    po    naročilu angelov prejeli postavo, pa se
Vsi razen apostolov so se razkropili    po    krajih Judeje in Samaríje.
V mestu je živel mož    po    imenu Simon, čarodej, ki je vzbujal začudenje
Evnuh ga ni več videl; šel je veselo naprej    po    svoji poti.
Zato so ga učenci neko noč vzeli in    po    vrvi v košari spustili čez mestno obzidje.
Cerkev je tedaj    po    vsej Judeji, Galileji in Samaríji živela
Novica o tem se je razvedela    po    vsej Jópi in veliko ljudi je verovalo v
besedo in jim sporočil veselo oznanilo miru    po    Jezusu Kristusu, ki je Gospod vsega.
Veste, kaj se je dogajalo    po    vsej Judeji, začenši v Galileji s krstom,
Peter pa jim je začel razlagati vse    po    vrsti.
Ta ti bo govoril besede,    po    katerih boste zveličani ti in vsa tvoja
tudi nekaj mož s Cipra in iz Ciréne, ki so    po    prihodu v Antiohíjo navezali stike tudi
Nato je odpotoval v Tarz    po    Savla.
Vstal je eden izmed njih,    po    imenu Agab, in z močjo Duha napovedal, da
Sklenili so, naj vsak izmed učencev    po    svojih močeh pošlje podporo bratom, ki prebivajo
To so tudi storili ter    po    posredovanju Bárnaba in Savla pošiljali
času se je kralj Heród namenil, da udari    po    nekaterih udih Cerkve.
Namenil se je, da mu bo    po    veliki noči javno sodil.
In ni vedel, da je res, kar se dogaja    po    angelu; mislil je, da vidi prikazen.
Stopila sta na prosto in hodila    po    ulici; in angel je nenadoma izginil.
Tako sta bila odposlana    po    Svetem Duhu in prispela v Selevkíjo, od
Tam sta v Salamíni    po    judovskih shodnicah oznanjala božjo besedo;
Našel sem Davida, Jésejevega sina, moža    po    svojem srcu, ki bo izpolnil vse, kar želim.’
Vedite, bratje:    po    njem se vam oznanja odpuščanje grehov.
torej, da ne pride na vas, kar je napovedano    po    prerokih:
In Gospodova beseda se je širila    po    vsej deželi.
potrjeval besedo svoje milosti tako, da so se    po    njunih rokah dogajala znamenja in čudeži.
in poročala sta ji, kaj vse je Bog storil    po    njima in kako je poganom odprl vrata vere.
»Če se ne daste obrezati    po    Mojzesovem običaju, se ne morete zveličati.«
in Bárnaba sta se jim odločno postavila    po    robu in razpravljala z njimi o tem; sklenili
starešinami in poročali so, kaj vse je Bog storil    po    njih.
   Po    daljšem razpravljanju je Peter vstal in
davnim časom izbral izmed vas da bi pogani    po    mojih ustih slišali besedo veselega oznanila
Mi vendar verujemo, da smo    po    milosti Gospoda Jezusa zveličani tako kakor
pripovedovala, kako velika znamenja in čudeže je Bog    po    njima storil med pogani.
namreč že od davnih časov svoje oznanjevalce    po    vseh mestih, saj ga vsako soboto beró po
po vseh mestih, saj ga vsako soboto beró    po    shodnicah.«
   Po    njima so poslali tole pismo:
Cerkvena občestva so se utrjevala v veri in    po    številu rasla iz dneva v dan.
Iz Troáde smo    po    najkrajši poti odjadrali do Samotráke, naslednjega
Poslušala nas je tudi ženska    po    imenu Lidija, trgovka s škrlatnimi oblačili
Pavel je    po    svoji navadi šel mednje in tri sobote zapovrstjo
so si nekaj izprijencev, ki so postopali    po    trgu, ter z njimi zanetili nemir in razgrajali
ter z njimi zanetili nemir in razgrajali    po    mestu.
shodnici, pa tudi s tistimi, ki jih je vsak dan    po    naključju srečeval na trgu.
   Po    vsem, ker vidim, ste zelo pobožni.
Sprehajal sem se    po    vašem mestu in si ogledoval vaše svetínje.
‘...sáj smo    po    ródu iz njéga.’
dan, ko bo vesoljnemu svetu pravično sodil    po    možu, ki ga je za to izbral in pred vsemi
temi je bil Dionízij Areopagít, dalje žena    po    imenu Dámaris in še nekaj drugih.
je našel Juda, ki mu je bilo ime Akvila,    po    rodu pa je bil iz Ponta.
   Po    poklicu sta bila namreč izdelovalca šotorov.
Tam je ostal nekaj časa, nato pa je    po    vrsti prehodil deželo Galačanov in Frígijo
prišel Jud, ki mu je bilo ime Apólo in je bil    po    rodu iz Aleksandríje.
Prišel je tja in    po    božji milosti vernikom veliko koristil.
   Po    teh besedah so se dali krstiti v ime Gospoda
Bog je    po    Pavlovih rokah delal nenavadne čudeže,
   Po    teh dogodkih se je Pavel namenil, da skozi
   Po    teh besedah so kot pobesneli začeli vzklikati:
velika zmešnjava in večina sploh ni vedela,    po    kaj so prišli.
   Po    teh besedah je razpustil zborovanje.
Mi pa smo    po    prazniku opresnikov odpluli iz Filípov in
Na oknu je sedèl mladenič,    po    imenu Evtih, ki je med Pavlovim dolgim govorom
ampak sem vam oznanjal in vas učil, javno in    po    vaših domovih.
Vem, da bodo    po    mojem odhodu prišli med vas grabežljivi
   Po    teh besedah je pokleknil in vsi skupaj so
od njih odtrgali in odrinili, smo pluli    po    najkrajši poti na Kos, naslednji dan na
   Po    teh dneh smo se pripravili in odpotovali
jih je in jim izčrpno poročal, kaj je Bog    po    njegovi službi naredil med pogani.
tedaj pa je poveljnik kohorte zvedel, da je    po    vsem Jeruzalemu izbruhnil nemir.
je velika tišina in Pavel je spregovoril    po    hebrejsko:
Ko so slišali, da govori    po    hebrejsko, so še bolj utihnili.
da sem zapiral tvoje vernike in jih dal    po    shodnicah pretepati.
»Udarite ga    po    ustih!«
»Tukaj sediš, da bi mi sodil    po    postavi, pa velevaš, naj me tolčejo mimo
Ker sem bil obveščen, da mu strežejo    po    življenju, sem ga takoj poslal k tebi, hkrati
   Po    tvoji zaslugi že dolgo uživamo mir in po
Po tvoji zaslugi že dolgo uživamo mir in    po    tvoji prizadevnosti se je marsikaj izboljšalo
človek kuga, da neti nemire med vsemi Judi    po    svetu in da je kolovodja ločíne nazaréjcev.
med ljudstvom - ne v shodnicah ne drugod    po    mestu.
Priznam pa ti tudi to, da    po    tem nauku, ki ga označujejo kot ‘ločíno’,
   Po    več letih sem se vrnil med svoje rojake,
Fest je tri dni    po    tem, ko je prevzel upravo province, odpotoval
vas, zlasti predte, kralj Agrípa, da bi    po    zaslišanju vedel, kaj naj poročam.
lahko potrdijo, če hočejo, da sem živel    po    naši najstrožji verski ločíni, kot farizej.
   Po    vseh shodnicah sem se pogosto znašal nad
Neizmerno sem divjal in jih preganjal celó    po    tujih mestih.«
»S takšnim namenom sem    po    pooblastilu vélikih duhovnikov in z njihovim
luči in od satanove oblasti k Bogu in da bi    po    veri vame prejeli odpuščanje grehov in delež
sem najprej v Damasku in Jeruzalemu ter    po    vsej Judeji, nato pa med pogani oznanjal,
govorim kakor to, kar se je moralo zgoditi    po    besedi prerokov in Mojzesa: da mora Kristus
večina sklenila, da odplujemo naprej, da bi    po    možnosti dospeli do Fojniksa in tam prezimili.
štirinajsta noč, odkar nas je premetavalo    po    Adriji.
   Po    teh besedah je vzel kruh, se vpričo vseh
vrnil pogum, tako da so tudi sami segli    po    hrani.
   Po    tem dogodku so prihajali tudi drugi bolniki
   Po    treh mesecih smo se odpeljali z ladjo, ki
Tri dni    po    tem je sklical judovske prvake.
»Kako resnično je, kar je Sveti Duh    po    preroku Izaiju govoril vašim očetom z besedami:
božjega evangelija, ki ga je Bog napovedal    po    svojih prerokih v svetih knjigah, torej
torej za evangelij o njegovem Sinu, ki se je    po    telesu rodil iz Davidovega rodu, po duhu
se je po telesu rodil iz Davidovega rodu,    po    duhu svetosti pa je po obujenju od mrtvih
Davidovega rodu, po duhu svetosti pa je    po    obujenju od mrtvih postavljen za mogočnega
To je Jezus Kristus, naš Gospod,    po    katerem smo prejeli milost apostolskega
Najprej se    po    Jezusu Kristusu zahvaljujem svojemu Bogu
Bogu za vas vse, ker gre glas o vaši veri    po    vsem svetu.
Hrepenim namreč    po    tem, da bi vas videl in vam posredoval kakšno
Čeprav poznajo božji zakon,    po    katerem so tisti, ki delajo takšne stvari,
On bo vsakomur povrnil    po    njegovih delih, in sicer z večnim življenjem
vsi, ki so grešili pod postavo, bodo sojeni    po    postavi.
Zakaj kadar pogani, ki nimajo postave,    po    naravnem vzgibu spolnjujejo to, kar veleva
dan, ko bo Bog v skladu z mojim evangelijem    po    Jezusu Kristusu sodil, kar se skriva v ljudeh.
je to v srcu, in obreza je obreza srca,    po    duhu in ne po črki.
in obreza je obreza srca, po duhu in ne    po    črki.
Govorim pač    po    človeško.
Božja pravičnost pa se daje    po    veri v Jezusa Kristusa, in sicer vsem, ki
brez božje slave, opravičeni pa so zastonj    po    njegovi milosti, v môči odrešenja, ki je
milosti, v môči odrešenja, ki je prišlo    po    Kristusu Jezusu.
svojo krvjo orodje sprave, h kateri prideš    po    veri.
Ne, temveč    po    postavi vere.
Menimo namreč, da človek doseže opravičenje    po    veri, neodvisno od del postave.
obrezane opravičil iz vere, neobrezane pa    po    veri.
rekli, da je dosegel Abraham, naš praoče,    po    telesu?
Če je bil namreč Abraham opravičen    po    delih, se ima s čim ponašati.
ki niso samo obrezani, temveč tudi hodijo    po    stopinjah vere, ki jo je imel naš oče Abraham,
Obljubo je Abraham prejel    po    veri
Potemtakem postajamo dediči    po    veri, tako da je dedovanje iz milosti in
opravičeni iz vere, živimo v miru z Bogom    po    našem Gospodu Jezusu Kristusu.
On nam je tudi    po    veri odprl dostop v to milost, v kateri
ker je božja ljubezen izlita v naša srca    po    Svetem Duhu, ki nam je bil dan.
Veliko bolj bomo torej    po    njem rešeni jeze sedaj, ko smo opravičeni
bili še sovražniki, bomo veliko bolj rešeni    po    njegovem življenju, odkar smo prišli do
ne samo to, ampak se celo ponašamo v Bogu    po    našem Gospodu Jezusu Kristusu, po katerem
v Bogu po našem Gospodu Jezusu Kristusu,    po    katerem smo sedaj dosegli spravo.
Kakor je torej    po    enem človeku prišel greh na svet in po grehu
torej po enem človeku prišel greh na svet in    po    grehu smrt in je tako smrt prišla na vse
obsodbo, medtem ko se je milost, ki je prišla    po    mnogih grehih, iztekla v opravičenje.
smrt zaradi enega prestopka zakraljevala    po    enem človeku, bodo tembolj tisti, ki v obilju
dar pravičnosti, kraljevali v življenju    po    enem, Jezusu Kristusu.
Kakor se je torej    po    prestopku enega človeka zgrnila obsodba
tako, kakor je greh kraljeval s smrtjo,    po    našem Gospodu Jezusu Kristusu milost kraljevala
smrt, da bi prav tako, kakor je Kristus    po    veličastnem Očetovem posegu vstal od mrtvih,
Zaradi šibkosti vašega mesa govorim pač    po    človeško.
Poročena žena je namreč    po    postavi vezana na moža, dokler ta živi;
Prav tako ste tudi vi bratje moji, bili    po    Kristusovem telesu usmrčeni glede na postavo,
ki jih je postava še prebujala, rovarile    po    naših udih, da smo obrodili sadove za smrt.
Da bi se izkazal kot greh, mi je    po    tem, kar je dobro, povzročil smrt.
Zahvaljen bodi Bog    po    Jezusu Kristusu, našem Gospodu.
Življenje    po    Duhu
bi se tako izpolnile v nas, ki ne hodimo    po    smernicah mesa, ampak duha.
Zakaj tisti, ki se usmerjajo    po    mesu, mislijo na to, kar je meseno; tisti
kar je meseno; tisti pa, ki se usmerjajo    po    Duhu, mislijo na to, kar je duhovno.
Tisti, ki živijo    po    mesu, ne morejo biti všeč Bogu.
Vi pa ne živite    po    mesu, ampak po duhu, če le prebiva v vas
Vi pa ne živite po mesu, ampak    po    duhu, če le prebiva v vas božji Duh.
bo on, ki je obudil Kristusa od mrtvih,    po    svojem Duhu, ki prebiva v vas, priklical
bratje, nismo dolžniki mesu, da bi živeli    po    mesu.
Če namreč živite    po    mesu, boste umrli, če pa z duhom morite
Zakaj stvarstvo nestrpno hrepeni    po    razodetju božjih sinov.
namreč podvrženo minljivosti, in sicer ne    po    svoji volji, ampak po volji njega, ki ga
minljivosti, in sicer ne po svoji volji, ampak    po    volji njega, ki ga je podvrgel, a vendar
dobremu, namreč njim, ki so bili poklicani    po    njegovem načrtu.
Toda v vseh teh preskušnjah zmagujemo    po    njem, ki nas je vzljubil.
v prid svojim bratom, ki so moji rojaki    po    mesu.
obljube; njihovi so očaki in iz njih izhaja    po    telesni strani Kristus, Bog, ki je nad vsem,
pravi: za božje otroke ne veljajo otroci    po    mesu, marveč otroci po obljubi.
ne veljajo otroci po mesu, marveč otroci    po    obljubi.
je bilo rečeno, - da bi ostal božji načrt    po    izvolitvi, ker se ne opira na dela, ampak
pokažem svojo moč in da se moje ime razglasi    po    vsej zemlji!«
da so goreči za božjo stvar, le da to ni    po    pravem spoznanju.
»Človek, ki se ravna    po    njej, bo živel od nje.«
»Njihov glas se je razlegal    po    vsej zemlji in njihove besede do skrajnih
razodel sem se njim, ki niso spraševali    po    meni.«
jaz sem edini ostal in še meni strežejo    po    življenju.«
sedanjem času rešil ostanek, ki je bil odbran    po    milosti.
Če pa je bil odbran    po    milosti, ni bil po delih, sicer milost ne
Če pa je bil odbran po milosti, ni bil    po    delih, sicer milost ne bi bila več milost.
torej ti odsekan z divje oljke, kateri si    po    naravi pripadal, in bil proti naravi vcepljen
Zakaj iz njega,    po    njem in zanj je vse: njemu slava na veke!
samo toliko, kolikor je razumno; vsak pač    po    deležu vere, ki mu ga je Bog dal.
Imamo različne darove, pač    po    milosti, ki nam je bila dana.
drugega gojite ista čustva, ne hrepenite    po    visokih stvareh, marveč se prilagajajte
   Po    njej sem služabnik Kristusa Jezusa med pogani
stvareh, ki jih ne bi bil Kristus naredil    po    meni, da bi bili pogani poslušni, in sicer
Njemu pa, ki vas more    po    mojem evangeliju in po oznanjevanju Jezusa
Njemu pa, ki vas more po mojem evangeliju in    po    oznanjevanju Jezusa Kristusa utrditi v veri
večne čase, a je bila zdaj razodeta in je    po    ukazu večnega Boga oznanjena v preroških
poslušni veri - Bogu, ki je edini moder,    po    Jezusu Kristusu slava na veke.
Pavel,    po    božji volji poklican apostol Kristusa Jezusa,
je Bog sklenil rešiti tiste, ki verujejo,    po    nespameti oznanila.
tistim, ki ga ljubijo,« to nam je Bog razodel    po    Duhu.
Mar niste še vedno zgolj čutni in živite    po    človeško, dokler sta med vami nevoščljivost
Ali ne ravnate    po    človeško, če kdo pravi
Služabnika sta,    po    katerih ste prejeli vero, in sicer kakor
Vsak bo prejel svoje plačilo    po    lastnem prizadevanju.
   Po    božji milosti, ki mi je bila dana, sem kot
V Kristusu Jezusu sem vas namreč    po    evangeliju rodil jaz.
pota v Kristusu Jezusu, ki jih učim povsod    po    vseh Cerkvah.
Kaj vam je    po    volji?
Neverni mož je namreč posvečen    po    ženi in neverna žena je posvečena po možu.
posvečen po ženi in neverna žena je posvečena    po    možu.
Življenje    po    Gospodovih naročilih
Tako ukazujem    po    vseh Cerkvah.
to, kar je za Gospoda, da bi bila sveta    po    telesu in po duhu.
za Gospoda, da bi bila sveta po telesu in    po    duhu.
Bolj srečna pa bo, če bo ostala takó,    po    mojem nasvetu.
mi pa zanj, in en Gospod Jezus Kristus,    po    katerem je vse in mi po njem.
Gospod Jezus Kristus, po katerem je vse in mi    po    njem.
Govorim    po    človeško.
na slepo, ne bojujem se, kakor bi mahal    po    zraku.
Toda večina izmed njih ni bila Bogu    po    volji.
Prav tako je vzel tudi kelih    po    večerji in rekel:
Enemu je    po    Duhu dana beseda modrosti, drugemu po istem
je po Duhu dana beseda modrosti, drugemu    po    istem Duhu beseda spoznanja.
Drugemu vera    po    istem Duhu, drugemu po istem Duhu darovi
Drugemu vera po istem Duhu, drugemu    po    istem Duhu darovi ozdravljanja, drugemu
Hrepenite pa    po    večjih darovih!
Hrepenite    po    duhovnih darovih, posebno še, da bi prerokovali.
Tako se tudi vi ker hrepenite    po    duhovnih darovih, potrudite, da boste obilno
nastopita dva ali kvečjemu trije, in sicer    po    vrsti, eden pa naj razlaga.
Vsi morete prerokovati, in sicer    po    eden, da se bodo vsi učili in vsi prejeli
   Po    njem ste na poti zveličanja, če se ga trdno
   Po    božji milosti pa sem to, kar sem, in njegova
Ker je namreč    po    človeku smrt, je po človeku tudi vstajenje
Ker je namreč po človeku smrt, je    po    človeku tudi vstajenje mrtvih.
Kristusu tudi vsi oživljeni, vendar vsak    po    vrsti: najprej kot prvenec Kristus, potem
Pa še zvezda se od zvezde razlikuje    po    sijaju.
Hvala torej Bogu, ki nam daje zmago    po    našem Gospodu Jezusu Kristusu.
K vam bom prišel, ko bom končal pot    po    Makedoniji; potovati namreč nameravam skozi
Pavel,    po    božji volji apostol Kristusa Jezusa, in
v Korintu, kakor tudi vsem svetim, ki so    po    vsej Aháji: milost vam in mir od Boga,
Pavlova zahvala    po    preskušnji
trpljenje za nas presega vse meje, tako    po    Kristusu prekipeva tudi naša tolažba.
Bog, torej ne v posvetni modrosti, ampak    po    božji milosti.
Mar    po    človeško sklenem, kar sklenem?
Zato se    po    njem dviga k Bogu v slavo tudi naš »amen«.
Hvala Bógu, ki nas    po    Kristusu kar naprej venča z zmagoslavjem
Kristusu kar naprej venča z zmagoslavjem in ki    po    nas razširja po vseh krajih prijeten vonj
venča z zmagoslavjem in ki po nas razširja    po    vseh krajih prijeten vonj njegovega spoznanja.
ki so na poti pogubljenja, za ene vonj    po    smrti, ki vodi v smrt, za druge vonj po
po smrti, ki vodi v smrt, za druge vonj    po    življenju, ki vodi v življenje.
Zaupanje, ki ga imamo    po    Kristusu v Boga, je takšno, da nismo sami
Ker imamo    po    usmiljenju, ki smo ga bili deležni, to službo,
Vse prenašamo zaradi vas, da bi milost    po    mnogih obogatila češčenje in prekipela v
stanju hrepenimo in si vroče želimo kar    po    vrhu obleči naše nebeško bivališče, seveda,
Zato odslej nikogar več ne poznamo    po    človeško.
Čeprav smo Kristusa poznali    po    človeško, ga zdaj ne poznamo več tako.
On nas je    po    Kristusu spravil s seboj, nam pa naložil
torej poslani, kakor če bi Bog opominjal    po    nas: v Kristusovem imenu vas prosimo, spravite
Tudi    po    prihodu v Makedonijo nismo imeli nobenega
Užalostili ste se namreč    po    božji volji in tako od nas niste trpeli
Žalost, ki je    po    božji volji, namreč rodi stanovitno spreobrnitev,
Prav to, da ste bili žalostni    po    božji volji, glejte, kakšno gorečnost vam
Nasprotno, kakor smo vam povedali vse    po    resnici, tako se je tudi naš ponos na vas
   Po    svojih močeh in - za pričo sem - celo čez
so najprej sebe podarili Gospodu, nato pa    po    božji volji nam, tako da smo prosili Tita,
ker bi vam hotel ukazovati, ampak da bi    po    vzoru drugih tudi vi meni dokazali pristnost
zaradi vas postal ubog, da bi vi obogateli    po    njegovem uboštvu.
bo tudi pripravljenost volje uresničila    po    vaših močeh.
prošnji, ker pa je bil že sam zelo vnet, je    po    svojem nagibu prišel k vam.
bogati, da ste lahko tako radodarni, da boste    po    nas dajali Bogu zahvalo.
nastopiti proti nekaterim, ki menijo, da živim    po    človeško.
Res živimo    po    človeško, a se ne bojujemo po človeško.
Res živimo po človeško, a se ne bojujemo    po    človeško.
Taki so prav zato nespametni, ker sami sebe    po    sebi merijo in presojajo.
Toda njihov konec bo    po    meri njihovih del.
Ker se že mnogi hvalijo    po    človeško, se bom tudi jaz.
ovira, če se kdo povišuje, če vas kdo udari    po    obrazu.
Od Judov sem jih petkrat dobil    po    eno manj ko štirideset.
ujel, pa so me v košu spustili skozi okno    po    zidu, da sem ušel njegovim rokam.
Ali sem vas morda izkoristil    po    kom od tistih, ki sem jih poslal k vam.
Mar nisva hodila v istem duhu in    po    istih stopinjah?
Pavel, apostol ne    po    človeški pobudi ne po človeškem posredovanju,
Pavel, apostol ne po človeški pobudi ne    po    človeškem posredovanju, temveč po Jezusu
pobudi ne po človeškem posredovanju, temveč    po    Jezusu Kristusu in Bogu Očetu, ki ga je
se, da se od tistega, ki vas je poklical    po    Kristusovi milosti, tako hitro obračate
prejel in se ga naučil od človeka, temveč    po    razodetju Jezusa Kristusa.
   Po    svoji strastni vnemi za očetna izročila
Pozneje sem    po    treh letih šel v Jeruzalem, da bi se spoznal
Cerkvam    po    Judeji, ki so v Kristusu, sem bil osebno
   Po    štirinajstih letih sem spet šel z Bárnabom
Šel pa sem    po    nekem razodetju.
»Če ti, ki si Jud, živiš    po    pogansko in ne po judovsko, kako hočeš prisiliti
»Če ti, ki si Jud, živiš po pogansko in ne    po    judovsko, kako hočeš prisiliti pogane, da
kako hočeš prisiliti pogane, da bi živeli    po    judovsko?«
Mi, ki smo    po    rodu Judje in ne grešni pogani, vemo, da
v Kristusa Jezusa, da bi bili opravičeni    po    veri v Kristusa in ne po delih postave,
bili opravičeni po veri v Kristusa in ne    po    delih postave, saj noben človek ne bo opravičen
postave, saj noben človek ne bo opravičen    po    delih postave.
Dejansko sem    po    postavi odmrl postavi, da bi živel za Boga.
božje milosti; zakaj če opravičenje prihaja    po    postavi, potem je Kristus umrl zaman.
Ste prejeli Duha, ker ste delali    po    postavi, ali ker ste bili poslušni oznanjevanju?
vami čudeže, to dela zato, ker ste delali    po    postavi, ali ker ste bili poslušni oznanjevanju?
je predvidelo, da bo Bog opravičil narode    po    veri, zato je napovedalo Abrahamu veselo
zgodilo zato, da bi Abrahamov blagoslov prešel    po    Kristusu Jezusu k poganom in da bi mi po
po Kristusu Jezusu k poganom in da bi mi    po    veri prejeli Duha, ki nam je bil obljubljen.
dana obljuba, razglasili pa so jo angeli    po    sredniku.
Vi vsi ste namreč    po    veri v Kristusa Jezusa božji sinovi.
Kristusovi, ste potemtakem Abrahamov zarod,    po    obljubi pa dediči.
In kakor je takrat tisti, ki je bil rojen    po    mesu, preganjal tistega, ki je bil rojen
mesu, preganjal tistega, ki je bil rojen    po    duhu, tako se dogaja tudi zdaj.
obreza ne neobreza, marveč vera, ki deluje    po    ljubezni.
vam svoboda ne bo pretveza za življenje    po    mesu, temveč služíte drug drugemu v ljubezni.
Če živimo iz duha, tudi delajmo    po    duhu.
s križem našega Gospoda Jezusa Kristusa,    po    katerem je bil svet križan zame, jaz pa
Nad vsemi pa, ki bodo živeli    po    tem pravilu, bodita mir in usmiljenje, kakor
Pavel,    po    božji volji apostol Kristusa Jezusa, svetim,
ljubezni nas je vnaprej določil, naj bomo    po    Jezusu Kristusu njegovi posinovljeni otroci.
   Po    njegovi krvi imamo odrešenje, odpuščanje
krvi imamo odrešenje, odpuščanje grehov    po    bogastvu njegove milosti.
ko nam je razodel skrivnost svoje volje    po    blagohotnem načrtu, kakor si ga je bil vnaprej
Zato smo bili vnaprej določeni    po    načrtu njega, ki vse uresničuje po sklepu
določeni po načrtu njega, ki vse uresničuje    po    sklepu svoje volje, da bi bili mi, ki smo
prestopkov in grehov, v katerih ste nekoč živeli    po    duhu tega sveta, ko ste sledili poglavarju
hotela meso in zlo nagnjenje, in smo bili    po    naravi otroci jeze kakor drugi.
prestopkov mrtvi, skupaj s Kristusom oživil;    po    milosti ste bili namreč rešeni.
Z milostjo ste namreč odrešeni    po    veri, vendar ne iz svoje moči, ampak je
Zatorej pomnite, da so vas, ki ste    po    rodu pogani, ti, ki se imenujejo obrezane,
vi ki ste bili nekoč oddaljeni, postali    po    Kristusovi krvi bližnji.
Vzpostavil je mir in    po    križu spravil oba z Bogom v enem telesu,
Zakaj    po    njem imamo oboji dostop k Očetu v enem Duhu.
Kakor sem prej na kratko zapisal, mi je bila    po    razodetju razkrita skrivnost.
ljudem prejšnjih rodov, kakor jo je zdaj    po    Duhu razodel svojim svetim apostolom in
   Po    njej naj bi pogani postali sodediči, soudje
soudeleženci obljube v Kristusu Jezusu, in sicer    po    evangeliju, katerega služabnik sem postal
evangeliju, katerega služabnik sem postal    po    daru božje milosti, ki mi je bila dana po
po daru božje milosti, ki mi je bila dana    po    delovanju njegove moči.
nebesih mnogovrstno božjo modrost, in sicer    po    večnem načrtu, ki ga je Bog izpeljal v Kristusu
On nam vliva srčnost, da se    po    veri vanj bližamo Bogu v popolnem zaupanju.
očetovstvo v nebesih in na zemlji, naj vam dá    po    bogastvu svojega veličastva, da se po njegovem
dá po bogastvu svojega veličastva, da se    po    njegovem Duhu močno utrdite v notranjem
Naj Kristus    po    veri prebiva v vaših srcih, da bi tako,
Njemu pa, ki more    po    môči, katera deluje v nas, v vsem napraviti
in Oče vseh, ki je nad vsemi ter deluje    po    vseh in biva v vseh.
Vsakomur izmed nas pa je bila dana milost    po    meri, s kakršno nas je obdaroval Kristus.
poslušali in se dali o njem poučiti, namreč    po    resnici, ki je v Jezusu.
Vse, kar je obsodbe vredno, se razodeva    po    luči.
Saj veste, da bo vsak prejel od Gospoda    po    tem, kar bo naredil dobrega, bodisi suženj
Zato sezite    po    božji bojni opremi, tako da se boste mogli
sadovi pravičnosti, do katerih prihajamo    po    Jezusu Kristusu, v slavo in hvalo božjo.
   Po    zunanjosti je bil kakor človek in je sam
Bog je namreč, ki    po    svojem blagohotnem načrtu zbuja v vas hotenje
namreč nikogar drugega, ki bi mu bil podoben    po    srcu in bi se tako iskreno zavzemal za vaše
iskreno zavzemal za vaše zadeve, saj vsi    po    vrsti iščejo svojo korist in ne tega, kar
Zelo se mu je namreč tožilo    po    vas vseh, pa še v skrbeh je bil, ker ste
Bénjaminovega rodu, Hebrejec izmed Hebrejcev,    po    postavi farizej, po gorečnosti preganjalec
Hebrejec izmed Hebrejcev, po postavi farizej,    po    gorečnosti preganjalec Cerkve, neoporečen
iz postave, ampak s pravičnostjo, ki je    po    veri v Kristusa, se pravi s pravičnostjo,
kar je pred menoj, ter tečem proti cilju    po    nagrado, h kateri nas od zgoraj kliče Bog
posnemajte mene, bratje, in se ozirajte    po    tistih, ki se vedejo po zgledu, ki ga imate
bratje, in se ozirajte po tistih, ki se vedejo    po    zgledu, ki ga imate v nas.
Pozdravite    po    vrsti vse svete v Kristusu Jezusu.
Pavel,    po    božji volji apostol Kristusa Jezusa, in
kakor tudi sicer prinaša sad in se razrašča    po    vsem svetu.
Zakaj    po    njem je bilo ustvarjeno vse, kar je v nebesih
Vse je bilo ustvarjeno    po    njem in zanj.
je v njem naselila vsa polnost in da je    po    njem spravil s sabo vse stvarstvo.
Saj je s krvjo njegovega križa, se pravi    po    njem, pomiril, kar je na zemlji in kar je
Postal sem njen služabnik    po    načrtu, ki mi ga je Bog določil, da vam
modrovanjem in s puhlim spretnjačenjem, ravnaje se    po    človeškem izročilu in po miselnosti tega
spretnjačenjem, ravnaje se po človeškem izročilu in    po    miselnosti tega sveta, ne pa po Kristusu.
izročilu in po miselnosti tega sveta, ne pa    po    Kristusu.
namesto da bi se držal glave, iz katere se    po    sklepnih vezeh hrani in povezuje celotno
Hrepenite    po    tem, kar je zgoraj, ne po tem, kar je na
Hrepenite po tem, kar je zgoraj, ne    po    tem, kar je na zemlji.
nesramnost, strastnost, hudobno poželenje in slo    po    čim večjem imetju, ki je toliko kot malikovanje.
novega, ki se prenavlja za polno spoznanje,    po    podobi svojega Stvarnika.
vse delajte v imenu Gospoda Jezusa in se    po    njem zahvaljujte Bogu Očetu.
vas je Gospodova beseda odjeknila ne samo    po    Makedoniji in po Aháji, ampak se je glas
beseda odjeknila ne samo po Makedoniji in    po    Aháji, ampak se je glas o vaši veri v Boga
ampak se je glas o vaši veri v Boga razširil    po    vseh krajih, tako da nam o tem ni treba
videli vaše obličje: tako zelo smo hrepeneli    po    vas
Saj veste, kakšna navodila smo vam dali    po    Gospodu Jezusu.
Sicer to tudi delate do vseh bratov    po    vsej Makedoniji.
jezo, ampak za to, da pridemo do zveličanja    po    našem Gospodu Jezusu Kristusu, ki je umrl
Takó se lahko ponašamo z vami    po    božjih Cerkvah, ker kažete takšno vztrajnost
V tem je znamenje pravične božje sodbe:    po    njej boste spoznani za vredne božjega kraljestva,
svojo močjo izpolnil vse vaše hrepenenje    po    dobrem ter udejanil vašo vero.
Jezusa poveličano med vami, vi pa v njem,    po    milosti našega Boga in Gospoda Jezusa Kristusa.
ker se niso odprli ljubezni do resnice,    po    kateri so bili rešeni.
V to vas je tudi poklical    po    našem evangeliju, da bi prišli do slave
ogibate vsakega brata, ki živi neredno in ne    po    izročilu, ki so ga prejeli od nas.
Pavel, apostol Kristusa Jezusa    po    naročilu Boga, ki nas je odrešil, in Kristusa
je naše upanje, Timóteju, pravemu sinu    po    veri: milost, usmiljenje in mir od Boga
izredno bogata milost našega Gospoda, z njo pa    po    Kristusu Jezusu vera in ljubezen.
To je namreč dobro in    po    volji Bogu, našemu odrešeniku, ki hoče,
poteguje za predstojniško službo, hrepeni    po    vzvišenem poslanstvu.
tudi ne vdani obilnemu vinu in hlepenju    po    dobičku.
On je bil razodet v telesu, potrjen    po    Duhu, gledali so ga angeli, oznanjen je
milosti, ki je v tebi in ti je bila dana    po    preroški besedi, ko je zbor starešin položil
To je namreč Bogu    po    volji.
se privadijo tudi brezdelnosti in hodijo    po    hišah.
Če kdo uči drugačen nauk in se ne ravna    po    zdravih besedah, to je po besedah našega
in se ne ravna po zdravih besedah, to je    po    besedah našega Gospoda Jezusa Kristusa,
besedah našega Gospoda Jezusa Kristusa, in    po    pobožnem nauku, je zaslepljen in ne razume
Korenina vsega zla je namreč pohlep    po    denarju.
Bojuj dober boj vere, sezi    po    večnem življenju!
Pavel,    po    božji besedi apostol Jezusa Kristusa, da
razplameniš žar božje milosti, ki je v tebi    po    polaganju mojih rok.
svetim klicem, ne zaradi naših del, temveč    po    svojem sklepu in milosti, ki nam jo je pred
smrt in osvetlil življenje in nesmrtnost    po    evangeliju, za katerega sem bil jaz postavljen
ne zapleta v vsakdanje opravke, da bi bil    po    volji tistemu, ki ga je izbral za vojaka.
kdo tekmuje, ne dobi venca, če ne tekmuje    po    pravilih.
Ta jih je ujel, da bi    po    njih uresničeval svojo voljo.
Med te namreč spadajo tisti, ki se vrivajo    po    hišah in lovijo z grehi obložene ženske,
detinstva poznaš Sveto pismo in to ti more    po    veri v Jezusa Kristusa dati modrost, ki
bodo prenesli zdravega nauka, ampak si bodo    po    svojih željah iskali učitelje, ki bodo ustrezali
Gospod mu bo povrnil    po    njegovih delih.
zato, da urediš, kar je še treba, in da    po    mestih postaviš starešine, kakor sem ti
ko nas je v kopeli prerodil in prenovil    po    Svetem Duhu.
Tega je    po    našem odrešeniku Jezusu Kristusu obilno
Kristusu obilno izlil na nas, da bi bili    po    njegovi milosti opravičeni in bi postali
Krivoverca se    po    prvem in drugem svarjenju ogiblji, saj
velikim veseljem in s tolažbo, o brat, zakaj    po    tebi so bila srca svetih poživljena.
pripravi stanovanje, ker upam, da vam bom    po    vaših molitvah podarjen.
Spregovoril je    po    svojem Sinu
veliko načinov je Bog nekoč govoril očetom    po    prerokih, v teh dneh poslednjega časa nam
dneh poslednjega časa nam je spregovoril    po    Sinu.
Njega je postavil za dediča vsega in    po    njem je tudi ustvaril svet.
močmi in z darovi Svetega Duha, ki jih deli    po    svoji volji.
On, za katerega je vse in    po    katerem je vse, je namreč hotel veliko sinov
»Bog je    po    vseh svojih delih sedmi dan počival.«
stopili vanj, znova določa dan, »danes«, ko    po    Davidu čez toliko časa pove, kakor je bilo
bil namreč Józue pripeljal v kraj počitka,    po    vsem tem ne bi bil govoril o nekem drugem
sprejemajo duhovništvo, imajo naročilo, naj    po    postavi pobirajo desetino od svojega ljudstva,
Takole naj povem:    po    Abrahamu je odštel desetino tudi Lévi, ki
Ko bi bili torej popolnost lahko dosegli    po    levítskem duhovništvu - ljudstvo je namreč
kakršen je Melkízedek, zakaj se ne bi imenoval    po    Aronu?
Ta ni postal duhovnik    po    zakonitosti telesnega nasledstva, temveč
zakonitosti telesnega nasledstva, temveč    po    môči neminljivega življenja.
Uvaja pa se boljše upanje,    po    katerem se bližamo Bogu.
posreduje, more dokončno odrešiti tiste, ki    po    njem prihajajo k Bogu.
»Glej,« pravi, »da boš naredil vse    po    podobi, ki ti je bila pokazana na gori!«
To je namreč zaveza, ki jo bom    po    tistih dneh sklenil z Izraelovo hišo, pravi
čistosti, koliko bolj bo kri Kristusa, ki je    po    večnem Duhu sam sebe brezmadežnega daroval
Zato je srednik nove zaveze, da bi    po    smrti, ki jo je pretrpel za odrešenje od
Oporoka je namreč veljavna    po    smrti in nima nobene veljave, dokler oporočnik
In    po    postavi se skoraj vse očiščuje s krvjo in
Toda prav    po    njih se vsako leto oživlja spomin na grehe,
niso bile všeč,« ki jih vendar darujejo    po    postavi.
»To je zaveza, ki jo bom sklenil« z njimi »   po    tistih dneh,« govori Gospod.
da z Jezusovo krvjo stopamo v svetišče    po    novi in živi poti, ki nam jo je odprl skozi
Če kdo Mojzesovo postavo zavrže, ga    po    pričevanju dveh ali treh prič brez usmiljenja
   Po    veri spoznavamo, da je bil svet urejen z
   Po    njej še vedno govori, čeprav je umrl.
   Po    veri je obsodil svet in postal deležen pravičnosti,
Tako pa hrepenijo    po    boljši, po nebeški.
Tako pa hrepenijo po boljši,    po    nebeški.
»   Po    Izaku se bo imenovalo tvoje potomstvo.«
Ker so Mojzesovi starši verovali, so ga    po    rojstvu tri mesece skrivali, ker so videli,
verovali, so šli skozi Rdeče morje kakor    po    suhem, Egipčane pa, ki so isto poskusili,
ki jih svet ni bil vreden, so se potikali    po    samotah, po gorah, po brlogih in podzemeljskih
ni bil vreden, so se potikali po samotah,    po    gorah, po brlogih in podzemeljskih jamah.
vreden, so se potikali po samotah, po gorah,    po    brlogih in podzemeljskih jamah.
so namreč vzgajali le za nekaj dni, in to    po    trenutni presoji, ta pa v našo korist, da
Saj veste, da je bil tudi    po    tem, ko je želel doseči blagoslov, zavržen.
Naj vam življenja ne vodi slà    po    denarju.
konec njihovega življenja in se ravnajte    po    njihovi veri.
   Po    njem torej Bogu neprenehoma prinašajmo na
mrtvih obudil našega Gospoda Jezusa, ki je    po    krvi večne zaveze véliki pastir ovc, naj
Kar mu je    po    volji, naj v nas uresniči po Jezusu Kristusu,
Kar mu je po volji, naj v nas uresniči    po    Jezusu Kristusu, ki mu bodi slava na veke
bodite samo poslušalci besede, temveč se    po    njej ravnajte, da ne boste sami sebe varali.
namreč kdo besedo posluša in se ne ravna    po    njej, je podoben človeku, ki si ogleduje
niste delali razlike med seboj in sodili    po    napačnih nagibih?
Govorite in delajte kot ljudje, ki bodo sojeni    po    postavi svobode.
ker je sprejela poslance in jih odpravila    po    drugi poti?
Vse vrste živali, naj letajo    po    zraku, lazijo po zemlji ali plavajo v vodi,
vrste živali, naj letajo po zraku, lazijo    po    zemlji ali plavajo v vodi, se dajo ukrotiti
njim preklinjamo ljudi, ki so ustvarjeni    po    božji podobi.
»Do ljubosumnosti hrepeni    po    Duhu, ki ga je naselil v nas?«
Kristusa, izvoljenim, razkropljenim tujcem    po    Póntu, Galatíji, Kapadókiji, Aziji in Bitíniji,
Božja moč vas    po    veri varuje, da boste dosegli zveličanje,
kar so vam zdaj sporočili tisti, ki so vam    po    Svetem Duhu, poslanem iz nebes, oznanili
Ne ravnajte se    po    prejšnjih željah še iz časa, ko ste živeli
tistega, ki vsakogar sodi nepristransko, le    po    dejanjih, preživite v spoštljivem strahu
torej pravkar rojeni otroci, zakoprnite    po    pristnem duhovnem mleku, da boste z njegovo
boste darovali duhovne daritve, ki bodo    po    Jezusu Kristusu prijetne Bogu.
Zakaj milost je v tem, da kdo    po    krivici trpi, a bridkosti prenaša iz zvestobe
vas in vam zapustil zgled, da bi hodili    po    njegovih stopinjah, on, ki ni storil greha,
tisti, ki ne verujejo besedi, pridobljeni že    po    vedênju svojih žena, brez prigovarjanja,
   Po    vesti živite z ženami, v časti jih imejte,
Res je bil    po    telesu izročen smrti, a po Duhu je bil oživljen.
Res je bil po telesu izročen smrti, a    po    Duhu je bil oživljen.
V ladji se jih je    po    vodi rešilo le malo, natančno osem ljudi.
telesu sojeni kot ljudje, v Duhu pa živeli    po    božje.
Le tako bo    po    Jezusu Kristusu v vsem slavljen Bog.
Zato naj tudi tisti, ki    po    božji volji trpijo, svoje duše z dobrimi
Ne zaradi grdega pohlepa    po    dobičku, ampak z voljnim srcem.
takšno trpljenje prenašajo vaši bratje, ki so    po    svetu.
Bog pa, darovalec vse milosti, ki vas je    po    Kristusu Jezusu poklical v svojo večno slavo,
Jezusu poklical v svojo večno slavo, vas bo    po    kratkem trpljenju sam spopolnil, utrdil,
   Po    Silvánu, ki ga štejem za zvestega brata,
in apostol Jezusa Kristusa, vam, ki ste    po    pravičnosti našega Boga in odrešenika Jezusa
   Po    njima so nam dane obljube tistih dragocenih
boste mogli tega kadarkoli spominjati, tudi    po    mojem odhodu.
Mnogi bodo zabredli v njihovo izprijenost in    po    njihovi krivdi se bo sramotila pot resnice.
sramotijo, pa jih vendar angeli, ki jih    po    môči in oblasti prekašajo, ne žalijo in
svojeglavci so podobni brezumnim živalim, ki so že    po    naravi rojene zato, da jih lovijo in pobijajo.
Ti bodo živeli    po    svojih strasteh in govorili:
že zdavnaj in je zemlja iz vode in da je    po    božji besedi nastala na vodi.
   Po    obojem je bil tedanji svet v povodnji pokončan.
Sedanje nebo in zemlja sta    po    isti besedi prihranjena za ogenj, ohranjena
Mi pa se    po    njegovi obljubi zanašamo na nova nebesa
pisal tudi naš ljubi brat Pavel, seveda    po    svoje, z njemu lastno modrostjo.
   Po    tem tudi spoznamo, da živimo v njem.
Otroke Boga in otroke hudiča pa prepoznate    po    tem: kdor ne ravna pravično in kdor ne ljubi
Ljubezen pa poznamo    po    tem, da je On dal življenje za nas, in takó
In    po    tem bomo spoznali, da smo iz resnice, in
Da živi v nas, pa spoznamo    po    Duhu, ki nam ga je dal.
Božjega duha spoznate    po    tem: vsak duh, ki prizna, da je Jezus Kristus
   Po    tem spoznavamo duha resnice in duha zmote.
svojega edinorojenega Sina, da bi živeli    po    njem.
   Po    tem spoznamo, da živimo v Bogu in on v nas:
Zanesemo se, da nas sliši, kadar ga prosimo    po    njegovi volji.
zvedel, da nekateri izmed tvojih otrok živijo    po    resnici, kakor smo dobili zapoved od Očeta.
Ljubezen je v tem, da živimo    po    njegovih zapovedih.
Živite    po    njej!
potrdili, da si zvest resnici in da živiš    po    resnici.
je to, da slišim, kako moji otroci živijo    po    resnici.
Preljubi, zvesto    po    veri ravnaš, karkoli storiš za brate, pa
bodo nastopili zasmehovalci, ki bodo živeli    po    svojem brezbožnem poželenju.«
veličastvo, edinemu Bogu, našemu odrešeniku,    po    našem Gospodu Jezusu Kristusu, slava in
in srca, in vsakemu izmed vas bom povrnil    po    njegovih delih.
Ta štiri bitja so imela vsako    po    šest perutnic in so bila vsenaokrog in znotraj
čast in moč, ker si ustvaril vse stvarstvo,    po    tvoji volji je vse nastalo in vse biva.«
oči: to pomeni sedem božjih duhov, poslanih    po    vsej zemlji.
»Merica pšenice    po    denarju in tri merice ječmena po denarju!
pšenice po denarju in tri merice ječmena    po    denarju!
sužnji in svobodni, so se tedaj poskrili    po    votlinah in po gorskem skalovju.
svobodni, so se tedaj poskrili po votlinah in    po    gorskem skalovju.
In dim vonjav se je    po    angelovi roki vzdignil pred Boga skupaj
Nato je angel segel    po    kadilnici, jo napolnil z ognjem z oltarja
Nato sem videl in slišal orla, ko je letel    po    sredi neba in klical z mogočnim glasom:
kralja nad sabo so imele angela brezna:    po    hebrejsko mu je ime Abadon, po grško pa
angela brezna: po hebrejsko mu je ime Abadon,    po    grško pa Apolíon.
Toda    po    treh dneh in pol je iz Boga šinil vanju
vladar vesolja, ki si in si bil, da si segel    po    svoji veliki oblasti in zakraljeval.
Nato sem videl drugega angela, ki je letel    po    sredi neba in je imel večni evangelij, da
ki je sedel na oblaku, zamahnil s srpom    po    zemlji in zemlja je bila požeta.
Angel je zamahnil s svojim srpom    po    zemlji ter obral zemeljsko trto, grozdje
Sedmi je izlil svojo čašo    po    ozračju in od prestola v svetišču je prišel
kakor je sam izplačal, in povrnite mu dvojno    po    njegovih delih.
Iz ust mu sega oster meč, da z njim udari    po    narodih.
glasom je zaklical vsem pticam, ki letajo    po    sredi neba:
Šli so v napad    po    zemeljski širjavi ter obkolili tabor svetih
Umrli so bili sojeni    po    tem, kar je bilo napisano v knjigah, vsak
tem, kar je bilo napisano v knjigah, vsak    po    svojih delih.
In vsak je bil sojen    po    svojih delih.
   Po    sredi njegove ulice in obákraj reke pa raste
pride moje plačilo, da povrnem vsakomur    po    njegovih delih.
njegovi smrti je prispela v času, ko ga    po    slovenskih kinematografih gledamo v očitno
vlogi: kot komično strogega sprevodnika, ki    po    vlaku simpatičnega domačega filma Ekspres, ekspres
- pred tem odigral veliko filmskih vlog,    po    katerih se ga ne bomo spominjali manj: bil
Nanj je prvič stopil leta 1952    po    diplomi na AGRFT in s prvima opaznima vlogama
   Po    mnenju vodstva Slovenskih železnic bo po
Po mnenju vodstva Slovenskih železnic bo    po    grobi oceni škoda zaradi stavke približno
   Po    prvem dnevu trgovanja v kotaciji A Ljubljanske borze
knjigovodsko je vredna 73,9 milijarde tolarjev,    po    trenutni tržni ceni pa 35,8 milijarde tolarjev.
   Po    slovesni otvoritvi, ob 16. uri, pa se bo
celoti nadomeščen prometni davek, kar naj bi    po    besedah Milojke Kolar, državne sekretarke
   Po    njegovih besedah je stabilna in gospodarsko
To, da je bila nekdaj del Jugoslavije, je    po    mojem mnenju zanjo prej prednost kot slabost,«
   Po    Thalerju je širitev proti jugovzhodu Evrope
Stavka je    po    njihovem mnenju minila brez kakršnih koli
Pogajanja    po    njegovih besedah niso prekinjena in se bodo
Višino regresa, ki je poleg zahteve    po    povečanju izhodiščne plače za 13,8 odstotka
za 13,8 odstotka tudi stavkovna zahteva,    po    njegovih besedah določa socialni sporazum,
   Po    Hanželovih besedah je treba na to vprašanje
stabilen tolar in gospodarstvo nasploh, kar je    po    besedah guvernerja BS dr. Franceta Arharja
   Po    njegovih besedah si prizadevajo izboljšati
Na vprašanje Dela, ali bo    po    novem OVS neposredno podrejena generalštabu
   Po    hudem boju je v 2. kolu premagal 113. z
Sprva bo delno jasno in zjutraj    po    nekaterih nižinah zamegljeno.
utegnili, niste zmogli najti kažipotov in poti,    po    kateri bi lahko brez ovinkarjenj stopili
   Po    vložitvi referendumske pobude je predsednik
Slovenije k EU, je na konferenci za novinarje    po    seji vlade povedala Marta Kos, direktorica
Petdeseti Cannes: zvezde priplule    po    morju
   Po    Draščkovih besedah sta obe strani soglašali,
izplačilo marčne plače in do 16. maja še regres    po    splošni kolektivni pogodbi.
dvanajst milijonov, preostali trije hoteli pa vsak    po    šest milijonov tolarjev.
Bonus se    po    novem povečuje na leto za pet odstotkov
zavarovalnice za vsako povzročeno škodo prištejejo    po    15 odstotkov doplačila.
   Po    njegovem mnenju je v tem trenutku najpomembnejše
In kot    po    pravilu so najvišje tiste, ki se financirajo
Bodo »formule 1« sploh dirkale    po    našem morju?
hitrih motornih čolnov - »formule 1«, ki jo    po    vsem svetu pripravlja mednarodna motonavtična
prenašale vsako tako prireditev v povprečju    po    58 ur .
   Po    treh letih vsi vemo, kje je Sun City v Južni Afriki,
so povedali, da organizirajo vsako leto    po    250 podobnih tekmovanj po vsem svetu, vendar
organizirajo vsako leto po 250 podobnih tekmovanj    po    vsem svetu, vendar doslej niso imeli nobenih
podpisal izjavo, da mu je preprečil vstop    po    naročilu tržiškega župana Pavla Ruparja
tudi ratifikacija pridružitvenega sporazuma    po    najnovejši pobudi Gibanja 23. december.
prekinjeno četrto sejo, v okviru katere mora    po    hitrem postopku obravnavati še sveženj gospodarskih
   Po    zakonu o nezdružljivosti opravljanja javne
vključevanju v evroatlantske povezave so    po    mojem trdnem prepričanju le samoosamitev
Premier dr. Janez Drnovšek je    po    sestanku s predsedniki strank dejal, da
katere se bodo ponovno pogajali z bankami,    po    predvidevanjih uprave na komercialno poslovanje
   Po    pogovorih je Thaler novinarjem zatrdil,
kaznivih dejanj, za katera storilca preganjajo    po    uradni dolžnosti.
postaja skratka vse bolj »evropska« tudi    po    kritičnosti in zadržanosti do EU. S. P.
Tudi    po    četrti opozorilni stavki železničarjev vse
četrti opozorilni stavki železničarjev vse    po    starem
   Po    podatkih centralnega stavkovnega odbora
začasne nove delnice BIS, ki bi jih utegnili    po    vsem sodeč prav kmalu izdati štirim »nebeograjskim
   Po    svežih podatkih pa naj bi bilo tam naloženo
razdelijo delnice in premoženje v tej banki    po    ključu Mednarodnega denarnega sklada.
Sloveniji bi    po    tej formuli pripadla približno šestina premoženja
red 5. redne seje, ki se bo začela takoj    po    koncu potekajočega rednega zasedanja.
za ratificiranje mednarodnih sporazumov    po    hitrem, skrajšanem ali rednem zakonodajnem
obveznosti za republiko Slovenijo začnejo veljati    po    končanem postopku spremembe drugega odstavka
Poleg tega pa    po    mnenju parlamentarnega sekretariata za zakonodajo
PARIZ, 14. maja    Po    oceni izvedencev OECD je Slovenija po uspešnem
maja Po oceni izvedencev OECD je Slovenija    po    uspešnem spopadu z izzivi tranzicije na
izbran za kandidata za predsednika odbora    po    demokratičnih merilih in postopku.
   Po    odmoru je najprej stopil Ivo Hvalica in
komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in    po    svetu, katere predsednik naj bi bil Davorin
Kot je    po    odmoru in kolegiju povedal Franc Zagožen,
komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in    po    svetu, s čimer se je večina strinjala.
pa bo postala hram lepote in duha, ki bo    po    svojem pomenu in sijaju prekašal celo Firenco
   Po    dosedanjih podatkih naj bi se bilo to zgodilo
vseeno ga mnogi ljubijo,« tako je rekel in se    po    šestih minutah umaknil.
Prst je brskal    po    spominu, ker je na vsak način hotel poudariti
Zamenjava dosedanjega ekonoma nadškofije naj    po    besedah dr. Janeza Grila, vodje tiskovnega
naši praksi se je obstrukcija uveljavila    po    prvih demokratičnih volitvah v takrat še
Skupščina je sicer še delala    po    starem poslovniku, vendar pa je bila obstrukcija
Železničarji    po    Rekarjevem mnenju postavljajo zahteve, ki
Bruto plače železničarjev so se lani    po    podatkih, za katere jamči, realno povečale
vladnim enotam čas za predajo do 11. ure    po    tamkajšnjem času.
- Ameriški Atlantis se je danes ob 6.33    po    moskovskem času uspešno zasidral ob ruski
zvečer in danes so obiskovalci pogosto segali    po    dobrotah, ki so jih pripravili za kulinarično
Otmar Šturm je    po    številu dobljenih priznanj najuspešnejši,
največjih pomanjkljivosti Slovenije, saj je    po    številnih podatkih imela prednosti pred
»propulzivnost«, kar je zlasti sposobnost delovanja    po    ustaljenih evropskih obrazcih.
Cankar, ki je v zadnji seriji skoka v daljavo    po    izjemnem odrivu pristal pri 840 cm!
Marca je Slovenija    po    predhodnih podatkih slovenskega statističnega
spremenjene (že četrtič zapored), čeprav se je    po    statističnih podatkih rast povprečne plače
podatkih rast povprečne plače zaposlenega    po    dveh »negativnih« mesecih v marcu spet obrnila
desetdnevna stavka železničarjev, v kateri bo    po    podatkih vodstva Slovenskih železnic sodelovalo
Slovenskih železnic sodelovalo 2810 ljudi,    po    trditvah centralnega stavkovnega odbora
ki jo je vlada sprejela v četrtek, pomeni    po    njegovem uvajanje diktature in kaže vladino
   Po    prepričanju sindikata železničarjev uredba
Lanski junijski vladni ukrepi    po    njegovih besedah niso prinesli pričakovanega
Čuka dodana vrednost na zaposlenega, kjer    po    posameznih dejavnostih za povprečjem EU
Za vsaj delno izboljšanje bi    po    izračunih v GZS potrebovali dve milijardi
Tudi    po    tretjič vloženi pobudi tako ne more razpisati
Stavka, ki naj bi trajala do 30. maja, poteka    po    Kmetičevih zagotovilih tudi v tovornem prometu
v Luko prispeti 35 vlakov, vendar bosta    po    sklepu stavkovnega odbora iz Luke odpeljala
   Po    besedah inšpektorice za okolje Marjane Mikula
Takoj    po    nesreči je obseg onesnaženosti še težko
Nesreča se je zgodila malo    po    17. uri .
Voznik cisterne podjetja Geocom je peljal    po    magistralni cesti od Zlatoličja proti Ptuju.
   Po    pregledu tahografa so policisti ugotovili,
posebni davek od motornih vozil plačuje    po    stopnji, ki je enaka povprečni porabi bencina
olja, pomnoženi z 2,5 vendar ne več kot    po    stopnji 14 odstotkov.
poslanci socialdemokratske stranke, ki so    po    besedah Iva Hvalice prekinili obstrukcijo,
posebni davek od motornih vozil plačeval    po    stopnji v odstotku, ki se izračuna tako,
plinskega olja v litrih na 100 kilometrov (   po    smernici EEC 80/1268 v izvedbi 93/116) zmanjša
kilometrov na uro in pri prometu v mestu (   po    pravilniku ECE R 84/00 oziroma po smernici
mestu (po pravilniku ECE R 84/00 oziroma    po    smernici EE 80/1268 v izvedbi 491) povečana
Povprečna poraba se ugotavlja    po    predpisih o homologaciji, ki jih določi
   Po    hitrem postopku so spremenili tudi zakon
kolektivni pogodbi še vedno ne bo prišlo, bodo    po    besedah Kmetiča junija vnovič stavkali.
preverili pri pristojnih institucijah in se    po    njihovi razlagi ujema z devetim členom zakona
inšpektoratu za delo, saj bi morali železničarji    po    zakonu o stavki izpolnjevati minimalne delovne
izrekel številne kritike na račun vlade; ta    po    njegovem prepričanju ni opravila svojega
   Po    njegovih besedah je vlada v zadnjem tednu
   Po    Thalerjevih besedah je strah pred razprodajo
minister je stranke pozval k enotnosti, saj gre    po    njegovem zdaj za polnopravno članstvo v
vezani na spoštovanje časovnih rokov, naj bi    po    Čebuljevih besedah nadaljevali s to ustavno
Everest 97 Darko Beljak je današnje javljanje    po    satelitskem telefonu iz Tibeta začel z radostno
Kitajci radi navajajo 8872 m) danes ob 10.45    po    lokalnem času.
višini 8300 m, so odšli že poltretjo uro    po    polnoči, Pepevnik, Milan Romih in eden od
Prva sta 13. maja 1979    po    prvenstveni smeri uspela Andrej Štremfelj
Štremfelj in Nejc Zaplotnik, dva dni za njima    po    isti smeri še Belak z Božićem in šerpo Ang Phujem.
Če bo šlo vse    po    načrtih, bosta že jutri poskusila priti
Washington v pravem času, ko v Washingtonu    po    bolj ali manj rešenih nesporazumih z Rusijo
   Po    knjiženi vrednosti je škode najmanj za 80
zbora dopoldne nadaljevali izredno sejo in    po    številnih polemičnih razpravah pozno popoldne
   Po    sprejetih sklepih bo vlada morala predložiti
potrjujejo namero Slovenije, da se Natu    po    možnosti pridruži že v prvem krogu širitve.
območij v zvezi z odločbo ustavnega sodišča,    po    kateri je potrebno odpraviti ustavne neskladnosti
   Po    suspenzu voditeljev stavke so se razmere
Med stavko so    po    podatkih vodstva zaznali upad tovornega
   Po    trditvah direktorja SŽ Marjana Rekarja pa
   Po    suspenzu in uvedbi disciplinskega postopka
in razrešitev direktorja Marjana Rekarja,    po    izpolnitvi navedenih pogojev pa začetek
Za kolaps na železnici je    po    njegovem v celoti odgovorna nasprotna stran.
   Po    njenem je kršila mednarodne konvencije,
Sicer pa se je stavka    po    njegovem sprevrgla v divjo, čeprav po Rekarjevem
stavka po njegovem sprevrgla v divjo, čeprav    po    Rekarjevem mnenju razmere še niso takšne,
ustavno sodišče ne odloči drugače, saj bi    po    mnenju ustavnega sodišča zadržanje izpolnitve
obsegu, ki mora zaradi javnega interesa    po    zakonu potekati tudi v času stavke.
Sloveniji upravičeno pričakovali zahtevo    po    spremembi ustave dejansko šele kot pogoj
med prvimi vstopi v Nato, pozno popoldne    po    tukajšnjem času pa se je v betonskostekleni
Ali so možnosti Slovenije    po    sinočnjem premierovem pogovoru z vsekakor
   Po    sinočnjih pogovorih je dr. Janez Drnovšek
   Po    dveh neuspelih dražbah se je pojavil madžarskoameriški
Galebu v Igalu leglo prostitucije, kjer so    po    50 mark na voljo lahka dekleta iz Rusije,
ministrstvu za obrambo, bi utegnil biti    po    informacijah iz vladnih krogov prva žrtev
Geršakov nastop, bi se lahko končala z zahtevo    po    njegovem odstopu, čeprav tako obrambni minister
pravijo, da bodo Žirinovskega obravnavali    po    213. členu kazenskega zakona, ki govori
   Po    besedah direktorja Slovenskih železnic Marjana
zvečer danes do jutri do šestih zjutraj pa so    po    besedah Rekarja zahtevali vožnjo prav tako
premier Vaclav Klaus je danes pozno popoldne    po    sestanku vodstva svoje stranke (ODS) sporočil,
delnice Slovenije v zadnjem času rastejo,« je    po    vrnitvi iz ZDA povedal predsednik vlade
Sicer pa je Albrightova    po    Drnovškovih besedah zelo dobro seznanjena
V Washingtonu je Drnovšek takoj    po    pogovorih izjavil, da je glede možnosti
Policisti so ga s kazensko ovadbo dan    po    aretaciji izročili preiskovalnemu sodniku
prvenstva so nogometaši ajdovskega Primorja    po    odličnem finišu zmagali v Velenju in tako
opečenega lastnika hiše, ki je nekaj ur    po    prevozu v mariborsko bolnišnico podlegel
truplo Romane Koren, vzrok smrti pa je bil    po    rezultatih obdukcije strelna rana.
svet (vlada, delodajalci, delojemalci) je    po    nekajurni razpravi s konsenzom sprejel dva
Predsednik Neodvisnosti France Tomšič - ta je    po    dogovoru med sindikati 1. maja (za naslednje
Škoda, ki jo je povzročila stavka, zdaj    po    besedah direktorja Slovenskih železnic Marjana
decembra 1995, okrožni državni tožilec pa je    po    končani preiskavi napisal obtožnico?
z letošnjim datumom, so pri Ivanu našli    po    nesreči, ki jo je pred nedavnim imel s traktorjem.
   Po    kazenski ovadbi je Ivan preživel približno
Najuglednejše slovensko podjetje je    po    raziskavi Ugled 97, ki jo je tretje leto
   Po    pregledu 45 del je žirija odločila, da med
odpravi prisilnega dela, a so jo poslanci    po    obrazložitvi predstavnika zunanjega ministrstva
   Po    odmoru so poslanci sprejeli sporazum o sodelovanju
vlade Telekom Slovenije v šestih mesecih    po    uveljavitvi zakona preoblikoval v javno
toliko vlakov, kot zahteva vladni sklep -    po    podatkih strokovne službe SŽ je na ta dan
evropskih mojstrov od 14. do 20. stoletja    po    izboru strokovnjakov prof. Federica Zerija
nove, pač pa bomo stvari začeli reševati    po    pravni poti.
   Po    mnenju sekretariata za zakonodajo in pravne
noveliranje zakona o denacionalizaciji, bi bila    po    odločitvi ustavnih sodnikov (pet za, štirje
zakona in oškodovanja družbene lastnine«, je    po    večinski odločitvi ustavnih sodnikov v nasprotju
Kot smo izvedeli, naj bi    po    sporočilu, ki ga je o priznanju osumljenega
   Po    neuradnih podatkih naj bi Sulejman priznal,
bilo dejstvo, da se je žena začela obnašati    po    njegovem mnenju preveč po zahodnjaško in
začela obnašati po njegovem mnenju preveč    po    zahodnjaško in naj bi zahtevala celo ločitev,
katerim pa je ženo z nekim orodjem udaril    po    glavi.
   Po    eni od različic njegove izpovedi naj bi
Sicer potniški vlaki vozijo    po    voznem redu, tovorni promet pa je močno
   Po    podatkih centralnega stavkovnega odbora
svoj turistični »model« in se ne zgledovati    po    industrijskem turizmu, ki je bil v preteklih
   Po    razpravi je zbor sprejel sklep, s katerim
zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in    po    svetu.
Vlada meni, da zahteva železničarjev    po    višjih plačah ni upravičena
razlogov za uresničitev zahtev sindikatov    po    izplačilu višjih plač in regresa, vztraja
Ukrep je mogoče    po    Rekarjevih besedah umakniti, če za to obstajajo
Uvedenih disciplinskih postopkov pa se    po    njegovih besedah ne da kar tako negirati.
Poteka    po    Italiji, Avstriji in Sloveniji.
Tamovim delavcem    po    letu dni vendar del majskih plač
da bo izplačilo v višini izhodiščnih plač    po    kolektivni pogodbi.
tudi o načrtih predvidene konsolidacije    po    kongresu.
Zahteve za sklic izredne seje    po    besedah glavne tajnice stranke Hilde Tovšak
Ker je    po    njegovem večina ljudi zaznala stavko železničarjev
   Po    premierovih besedah sicer ameriško stališče
Sicer pa gre    po    njegovi razlagi za razliko med ameriškimi
Takoj    po    podpisu se je, kot je povedal Slavko Kmetič,
pogajalske skupine, pa je povedal, da bodo    po    današnjem podpisu dogovora (podpisal ga
Vlada se bo    po    njegovih besedah danes vnovič seznanila
Blago je bilo    po    zavodovem izračunu maja povprečno dražje
dosedanjih pogajanjih odpovedali zahtevi    po    božičnem dodatku v višini izhodiščne plače
tiskovni predstavnik ameriške vlade, je    po    pogovorih izjavil: »V Beogradu nimamo veleposlanika
koristen, Milošević pa je povedal, da se bodo    po    korakih približali normalnim odnosom med
Vroclav, kjer začenja 11dnevno potovanje    po    svoji domovini.
Zato so se jezni delavci Alplesa    po    objavi stečaja podjetja 23. maja zbrali
prvenstvene gole dosegli Pačo in Gajser    po    dva ter Čeh, za Beltince pa Džafič.
   Po    novem pa mora predlagatelj referenduma za
glavnem gre za tiste, ki so bili upokojeni    po    prehodu v demokratični sistem.
Ko je oblast v Sovi prevzel Drago Ferš -    po    odhodu direktorja Silvana Jakina leta 1993
Podobnik in Jaka Sever) so se danes nekaj    po    tretji uri znova sestali in razpravljali
Pogajanja    po    zagotovilih iz vladnih virov dobro potekajo,
trto in vino s sedežem v Parizu) in tudi    po    njihovih pravilih, velja, da je eno od šestih
najpomembnejših svetovnih vinskih ocenjevanj -    po    strogosti, kakovosti in objektivnosti naj
komisij, degustatorji pa so vzorce ocenjevali    po    novem pravilniku OIV, ki omogoča nagraditev
LJUBLJANA, 2. junija -    Po    predhodnih podatkih statističnega urada
posredovanju letošnjih in lanskih podatkov    po    novem evropskem načinu.
predlagala med svežnjem gospodarskih ukrepov    po    hitrem postopku.
   Po    besedah ministra za gospodarske dejavnosti
Kot je    po    današnjem sestanku izjavil Tit Turnšek,
Pet pogajalskih delegacij za nasledstvo    po    nekdanji Jugoslaviji se je drugi dan plenarnega
Minimalna plača    po    socialnem sporazumu 59.150 bruto
   Po    prvih, neuradnih podatkih naj bi bili izgubili
bila do 17.40 zaprta, promet pa je potekal    po    stari, magistralni cesti.
ustave, ki naj bi ga vlada poslala poslancem    po    jutrišnji seji.
V ustavi se 68. člen    po    tem predlogu spremeni tako, da se glasi:
   Po    preteku četrtega leta lahko pridobivajo
zdajšnji 68. člen ustave, še ni sprejet, in    po    ustavnem zakonu tujci do sprejetja tega
kolegij predsednika DZ, se bodo poslanci    po    izredni seji 6. junija izrekli o (ne)jasnosti
in zaradi predlagateljevega umika zahteve    po    razpisu referenduma.
naj bi pripravil kviaz, sicer pa naj bi    po    opravljeni nalogi ustavna komisija prenehala
Šerbec in Albert Vodovnik predlagali šele    po    začetku seje.
ustavne pravice do stavke, ki naj bi bil    po    njihovem zapisan v obeh zakonih.
povedal podpredsednik vlade Marjan Podobnik    po    pogovorih s predsednikom GZS Jožkom Čukom.
vladnim pogledom na zahteve gospodarstva    po    varčevalnem programu ali ukrepi vlade, ki
Razlog za to je    po    njegovem prednostna obravnava spremembe
tako imenovanem španskem kompromisu, so    po    mnenju ustavnega sodišča namreč določbe,
vlada maja 1995, je na tiskovni konferenci    po    seji vlade povedal direktor vladne službe
istem času javno razglasilo svoje mnenje,    po    katerem bi Slovenija, če bi ratificirala
6. junija - Na povabilo Milana Kučana in    po    dogovoru predsednikov Avstrije, Češke, Italije,
prišli v portoroški Grand hotel Emono) so    po    poslušanju slovenske himne in himne Evropske unije,
slovenske himne in himne Evropske unije,    po    pozdravu častne enote Slovenske vojske,
   Po    okrogli mizi so se predsedniki udeležili
in zahod, pri viaduktu Kokrica, je prišlo    po    14. uri .
   Po    udarcu astre v vectro, se je ta vnela.
pokojninskega in invalidskega zavarovanja    po    20 odstotkov navadnih in po 20 odstotkov
zavarovanja po 20 odstotkov navadnih in    po    20 odstotkov prednostnih delnic brez pravice
Poslanci so    po    nastopu vodij poslanskih skupin in poslancev
Letalska zveza Slovenije je pred šestimi leti,    po    osamosvojitvi Slovenije, sprejela odločitev,
predstavitev prvega letala slovenske konstrukcije    po    več desetletjih, motoriziranega jadralnega
   Po    naravi je nekoliko nežnejši kot nekateri
Kaj smo slovenski kinologi    po    tej, morda celo nepričakovani dodelitvi,
Organizatorji so napako opravili šele    po    posredovanju delegata - napaka sicer ni
uspehi, ki so jih v njem dosegli doma in    po    svetu.
kupico zdravilnega vina usteca pomočili, se    po    cesarsko odeti pustili ino se po slavnostno,
pomočili, se po cesarsko odeti pustili ino se    po    slavnostno, v spremstvu bobnarja in klicarja
Kar    po    cesarsko so veliki kamniški poglavar, gospod
Liechtensteinski, ki so se že sto let prej    po    žensko oblekli, se z vitezi bojevali, pa
bojevali, pa tako pisali pesmi, katere so tudi    po    žensko naslovili.
poti; še nekaj mestijcev ino mestijank se je    po    zadnji modi odelo, na semanju so kaj videti
Malega gradu operno burko igrali, katero so    po    kamniški bogati gospe Veronika naslovili.
Take naprave so    po    nesreči na žičnici v Nassfeldu v Avstriji
   Po    njegovem je bila Evropa vedno ena entiteta,
Aleksander Kwašniewski pa je dejal, da se Poljaki    po    50 letih Varšavskega pakta nikakor ne bojijo
znano, kot kaže, pa se bo Watts o tem odločil    po    pogovorih.
Toda    po    njegovem mnenju teh ne bo izpolnila nobena
   Po    petkovem sporočilu GZS, da novega socialnega
   Po    prvih ocenah so bili letos razstavljalci
Predstavniki delodajalcev in delojemalcev so    po    večmesečnih pogajanjih podpisali splošno
da si bodo prizadevali, da pride čimprej    po    podpisu pogodbe še do podpisa socialnega
Ta vsebuje določilo, da tudi    po    prenehanju veljavnosti sporazuma, veljajo
Šele    po    odločitvi na referendumu naj bi uradno razglasili
LJUBLJANA, 9. junija -    Po    dveh letih iskanja dvotretjinske večine
Reševalci,    po    dva in dva, so se menjavali, vsakič pa je
Malo    po    enajsti uri je bilo v severni steni Turske gore
takrat pa je helikopter obstal v zraku in    po    izjavi pilota so mu odpovedali vsi inštrumenti.
   Po    predlogu vlade tujci lahko pridobivajo lastninsko
Čeprav naj bi    po    prvotnih napovedih sindikati stavko odmrznili
Ta še vedno ni podpisan,    po    zadnjih informacijah naj bi ga socialni
   Po    podatkih uprave za jedrsko varnost so morali
prestrukturiranja podjetij, ki ga sicer obravnavajo    po    hitrem postopku.
   Po    obravnavi in sprejetju večine dopolnil so
   Po    njegovih besedah predlog kompromisa izničuje
Prejšnje pogajalce so nadomestili    po    trije predstavniki vsake koalicijske stranke,
   Po    tem predlogu bi državni zbor proti koncu
vsrkavanje kandidatk, ki so na seznamu, bo    po    napovedih bruseljskega sedeža trajalo najmanj
ki je prevažal osnovnošolce, je ob 8.55    po    oplaženju z nasproti vozečim tovornjakom
učencev, štiri učiteljice in šofer avtobusa,    po    prvih zdravniških prognozah sta huje ranjeni
relativno razvitostjo že presega merila,    po    katerih bi bila lahko deležna pomoči Svetovne banke,
dokumentu niso upoštevali njihovih zahtev    po    razbremenitvi gospodarstva.
pogajalska skupina za socialni sporazum, tega naj    po    pričakovanjih vlade podpisali že jutri,
   Po    Drnovškovih besedah ni razumskih razlogov
   Po    prepričanju predsednika vlade tudi ni povezave
   Po    mnenju predlagateljev je referendumsko vprašanje
referendumske pobude se je Nova stranka odločila    po    posvetovanjih in skrbni preučitvi odgovora
omogočila, da so pridobili 10 odstotkov delnic    po    pravilih interne razdelitve.
   Po    njegovem bi bilo pametneje, če bi vlada
njegov češki kolega Josef Zieleniec sta    po    pogovorih poudarila pomen tesnih in prijateljskih
Ministra sta    po    pogovorih podpisala meddržavni sporazum
pritiskov na delavce in sindikaliste ter zahtev    po    pogajanjih o večjih plačah v Revozu visela
   Po    maršalovem vzoru je znal uvideti tretjo
drugačne, boljše in še močnejše povezave    po    krivici zapostavljenih in spregledanih.
Thaler) od šestnajstih držav članic Nata, ki    po    zagotovilih najvišjih vladnih predstavnikov
   Po    nedvomno točnih ocenah predsednika vlade
   Po    Drnovšku se sicer »ob tem zastavlja veliko
   Po    demokratičnem preobratu, leta 1989, so kmetu
pravočasno dozorele in so letos na prodaj    po    zelo dostopnih cenah, ki so pri vseh prodajalcih
praznika češenj se je začela ob 14. uri, ko so    po    cestah Dobrovega nastopale različne glasbene
oktobra letos se bo kot kaže že mogoče peljati    po    odseku avtoceste Arja vas-Vransko (20,9
zapisano v Slovenskih novicah, s tem pa naj bi    po    kazenskem zakoniku RS prvak SNS storil kaznivo
ZAGREB, 15. junija - Ker    po    hrvaški ustavi predsednik republike opravlja
   Po    letu 1992, ko so prvič na volitvah izvolili
Čeprav je    po    podatkih volilne komisije v dopoldanskem
neuradnih rezultatov, ki jih bodo objavili šele    po    polnoči, ostaja le še odprto vprašanje,
Vprašanja glede JEK bi morala biti    po    besedah Metoda Dragonje lažje rešljiva.
Potem ko so JEK sredi minulega tedna    po    rednem remontu znova vključili v omrežje,
   Po    končanih preverjanjih bo nocoj spet začela
Poleg ugotovitev    po    ministrstvih so revizije pokazale, da so
Nagrajenci bodo majice dobili    po    pošti, vsi drugi pa si lahko njihova imena
bo posredovan državnemu zboru v obravnavo    po    hitrem postopku, so sporočili z ministrstva
Vlada je predlagala sprejem zakona    po    hitrem postopku, ker v letošnjem letu kljub
   Po    predloženem dnevnem redu naj bi komisija
Vlekli so ga    po    dolgih mračnih hodnikih in ga suvali, da
zaškripala in njegovi koraki so odhreščali    po    hodniku.
razkuštrani kostanjevi lasje, gleda na sive stene,    po    katerih curlja voda.
* Ves dan hodi jetnik    po    celici.
   Po    tej, po oni stezi, od vsepovsod se luči
Po tej,    po    oni stezi, od vsepovsod se luči bližajo
   Po    hodniku odmevajo stražnikovi koraki.
   Po    ulicah gore luči.
vijuga na belem marmorju, je kakor cesta,    po    kateri bi se človek napotil neznano kam.«
v žuljavi roki plevnico in udriha ž njo    po    suhi zemlji in pleve.
Zdelo se mu je, da hodi    po    njej in da bere iz nje vse materino življenje.
Čez Vrata in Čepovan,    po    Puštalski dolini, skozi Grgar in čez Prevalje
Segla je    po    mojih knjigah.
Dva dni    po    izpitih me je oče poklical k njeni postelji.
Petra je udaril natakar    po    ramenu in zavpil:
Lepa dežela je in    po    vsej pravici jo kličejo Dežela zlatega sonca
Cedi se    po    brajdah in latnikih, kakor sama rdeča kri,
v lazovih in plugi režejo globoke brazde    po    njivah.
Hodi    po    planinah in se spenja z gore v goro.
Poje in vriska    po    temnih gozdovih.
Pleza na visoke skale in gleda    po    vsej deželi.
živih plamenih in črni lasje se ji usipljejo    po    ramenih v temnih valovih.
- Zemlje hočemo, rjovejo in planejo    po    zemlji.
krampi v lazovih in plugi še režejo brazde    po    njivah.
Tujcem se    po    zemlji hoče še besede zdravega in veselega
očeh divje živali in lasje se mu vsipajo    po    ramenih ko griva divjemu konju.
Hodi    po    cestah in v njegovem srcu je upanje, še
Večkrat se ozrem    po    zapestju desne roke.
Najdù hodi    po    cestah.
Najdù hodi    po    cestah.
Trdo stopa    po    ulicah tujega mesta.
temnih, podzemskih kleteh, kjer curlja voda    po    sivi steni in kaplja izpod stropa na njegovo
Takrat spi    po    vrtovih, ali pa potuje po umazanih predmestjih.
Takrat spi po vrtovih, ali pa potuje    po    umazanih predmestjih.
Šel je    po    lačne in trpeče.
Iz usmiljenja so mi ga dali, ne    po    pravici, razumete.
odhajali, je zgrabil denar v pest, ga vrgel    po    dvorani in se glasno zakrohotal:
Denar se je kotalil    po    umazanem tlaku.
uprli, pripovedujem, da boste zahrepeneli    po    zemlji, besedi in krvi Dežele zlatega sonca
potepuhom, ki žvižgajo razcapani in lačni    po    predmestjih, pripovedujem, saj sem obljubil
Najdù hodi    po    dolgih cestah.
Najdù hodi    po    dolgih cestah.
sabelj obdaja njihove sanje in hrepenenje    po    nečem daljnem, po tistem, kar je lahko samo
njihove sanje in hrepenenje po nečem daljnem,    po    tistem, kar je lahko samo ob Soči, pod Triglavom
Stopim k steni in udarim    po    njej.
Skozi železna vrata vstopi in zavij    po    glavnem hodniku do šestega oddelka.
umira, da se pogovarjam z njim z udarci    po    steni.
Kotalijo se nizdol    po    snegu proti nam in in mi jih lovimo.
stoletja; moramo spoznavati te naše brate    po    borbi in po upanju, naše klicarje novih
moramo spoznavati te naše brate po borbi in    po    upanju, naše klicarje novih dni.
vso odkrito goloto iz bolečine v bolečino    po    luči, po novih dneh.
odkrito goloto iz bolečine v bolečino po luči,    po    novih dneh.
pravo besedo, je ukazano tudi potovati,    po    stezah, po katerih bi si drugi razbili dušo
besedo, je ukazano tudi potovati, po stezah,    po    katerih bi si drugi razbili dušo in telo.
človek, ki ga lahko vsak stražnik vpraša    po    stanovanju; in ne bo vedel povedati, kje
On je ‘potepuh    po    volji vseh mogočnih carjev’.
knjigo priporočam in upam tudi, da bodo segli    po    njej, - saj smo pa tako potrebni Marije,
ne išče za piščalko, prekrhko je lubje;    po    črni seže z roko. -
mimo dijaškega življenja, mimo potovanj    po    Italiji in mimo prve ljubezni, daleč nazaj,
udarila dvanajst in je polnoč odjadrala    po    dolgi brezkončni cesti noči, je zaspal.
To pot se je vozil prvič    po    morju.
Šli so navzgor    po    kameniti cesti.
Od sten je zaudarjalo    po    plesnobi.
Vodili so ga    po    dolgih hodnikih na desno in levo, po kamenitih
ga po dolgih hodnikih na desno in levo,    po    kamenitih stopnicah navzgor in navzdol,
- Fuori! Zopet so ga vlačili    po    stopnicah navzgor in navzdol, po hodnikih
vlačili po stopnicah navzgor in navzdol,    po    hodnikih sem in tja.
močmi, se zaletel v prostor, udaril s pestmi    po    steni in zakričal:
Navzdol    po    stopnicah so nesli nekoga.
Ovil ga je dobro in ga potem razgrnil    po    kamnu na sončni lisi.
Prosil bo in bo pisal četudi    po    praznikih.
Ko je zazvonilo, je vstal in udaril    po    vratih.
Napravil je par omahujočih korakov    po    celici, se sklonil nad robcem in ga pobral.
Saj na dnu srca še nekaj gori, ampak    po    vsem tem, kar delajo ž njim, res zanj ni
Hodil    po    zemlji sem naši in pil
Hodil    po    zemlji sem naši in pil
naš narod, in kako smo mi sinovi raztepeni    po    celem svetu.
Razšli smo se    po    svetu...
med nas je usekalo in nas razteplo    po    svetu...«
Zadišalo nam bo    po    kraškem teranu, po morju valujočih žit.
Zadišalo nam bo po kraškem teranu,    po    morju valujočih žit.
O da, vsi vemo, vsi hrepenimo    po    njej.
Hodi    po    domačih travnikih in poljih, hodi po gozdovih,
Hodi po domačih travnikih in poljih, hodi    po    gozdovih, brajdi, gmajni in njivi, pleza
brajdi, gmajni in njivi, pleza na gore,    po    skalah, po grapah in globelih in čuti, da
gmajni in njivi, pleza na gore, po skalah,    po    grapah in globelih in čuti, da nekaj iz
Stopil bi bos    po    rosnem travniku, stopil v svežo razorano
   Po    barvi, duhu in značaju zemlje, po ljudeh
Po barvi, duhu in značaju zemlje,    po    ljudeh in njihovih šegah in navadah, pa
Hodiš    po    njej in jo spoznaš.
* Potujem    po    naši zemlji.
Stopam    po    Istri, po goličavah in gmajnah.
Stopam po Istri,    po    goličavah in gmajnah.
utrga žalostna pesem in zasolzi navzdol    po    globeli, se utopi med bori in med brinjem.
pesem o trpljenju, o suženjstvu, ki samo    po    sebi kliče luč.
Hodim    po    živoobljudenih ulicah, med lučmi in med
Če si v Trstu    po    zimi, paziš tudi na svoj klobuk, če ga imaš.
   Po    zidu se bršljan do stolpa vije,
za krilo držijo in zrejo doli    po    klanci.
   Po    gmajni so bori, za skalami brinje.
Hodim    po    tej zemlji in mislim in ponavljam:
vinogradu, drugi so v hramu - vsak    po    svoje otožnost preganja.
Hodil    po    zemlji sem naši in pil nje
in pil nje prelesti; hodil    po    zemlji sem naši in pil nje
Hodim    po    dolini, tihi, široki, nekam v neznano daljo
   Po    sredi doline se vije Vipava.
Ta Vipava je fatalist, nekako bitje, gre    po    poti, katero ji je začrtala usoda, in ne
dolgimi in trudnimi koraki stopajo za plugom    po    odgonu.
   Po    brajdah pa prepevajo, z bekami vežejo trte.
le preveč radoveden, kakšno je dno, ima    po    strani klobuk in srce pripravljeno na vrisk.
-----    Po    kotlini hodim.
Hodim    po    ozkih grabah in poslušam.
Zahrepenim    po    čistem zraku.
Hodim    po    Kalvariji.
Grem    po    Grojni in se samo časih ozrem po spomeniku.
Grem po Grojni in se samo časih ozrem    po    spomeniku.
----- Hodim    po    Gorici.
Hodim    po    bleščečem Travniku v opoldanskem soncu.
Še enkrat se ozrem    po    razvalinah gradu in mislim na groze in na
Ozrem se še enkrat    po    Sv. Gori in nehote pomislim na Mater Božjo
Gremo    po    vrhovih in planinah.
Tu se včasih ozremo    po    ljudeh, ki žive na svobodi.
Lomom k Sv. Luciji, na Kosmerice, na Selo,    po    čiginjski ravnini v Volče in od tam tja
Umazani valovi pode    po    dolini.
Dvigne koso in zamahne    po    rdečem nageljnu, ki se peni čez okno.
Moj Bog, saj ga ima tako rada in    po    vrisku ga je spoznala.
Vse do močnega sonca švigajo    po    rosni travi.
Kosijo dolgo,    po    ves mesec.
   Po    nji brenče čebele in nabirajo sladko medico
   Po    dolini se vozi veter, z gora drsi in izginja
   Po    stenah visijo nabožne slike, spomini prvega
in pregrebla z veliko plevnico sotesko,    po    kateri je odteklo jezero in po kateri še
sotesko, po kateri je odteklo jezero in    po    kateri še dandanašnji teče Soča.
Potujem    po    dolinah in soteskah, silim na vse strani.
Glej, in za mah se mi zdi, da rasto    po    vsem triglavskem skalovju krvavordeče triglavske
Poromali smo malo    po    naši zemlji.
zremo v puščavo, tigri in levi, hrepeneči    po    dnevu, soncu, svobodi.
Da bi    po    takile cesti sinovo pismo prišlo, je res
Albin in Vladimir, vesela fanta, muzikanta    po    volji božji.
drugi sin, da se mu še dobro godi, da hodi    po    otoku, lovi ribe, čita knjige in vedno,
Vladimir! - je vzdihnila in solza ji je zdrknila    po    uvelem licu in je kanila v pepel.
   Po    tistile cesti so romali spomini matere vse
Vsak    po    dve leti sta žrtvovala, vrnila sta se trudna
zadnje pismo mi je vzbudilo tako hrepenenje    po    domu, da sem se vsedel in izlil svojo notranjost
Vstala je in začela kakor v sanjah zbirati    po    bajti stvari, ki jih vzame s sabo za na
Zdaj zdaj bo bat padel    po    sinovi glavi.
In bat je žvižgal    po    zraku, žvižgal tako glasno, kakor kraška
-    Po    potni list sem prišla! - je rekla.
hitrim korakom je skočil ta klanec in hitel    po    gmajni na grič.
Pel je bolj dolgo, kakor    po    navadi.
   Po    brdih so samevali mali vinogradi.
Razgledal se je    po    slamnatih strehah.
Veter je priplavil čez gmajne vonj    po    cvetočem brinju.
Spustil se je nizdol    po    gmajni proti svojemu lazu.
Vstajamo k delu in trpljenju in legamo mrki    po    gmajnah.
* Martina so gnali    po    cesti, ki je bila podobna široki, neskončni
   Po    valovih je do sonca peljala široka srebrna
   Po    ulicah so valovili ljudje in med njimi so
Jermeni so zažvižgali    po    zraku.
Hlebec mu je zdrknil iz rok in se zakotalil    po    tleh.
Tisti dan so se    po    kosilu odprla vrata.
Zaduhal je vonj    po    brinovih jagodah, po borovi smoli, po kamenitem
Zaduhal je vonj po brinovih jagodah,    po    borovi smoli, po kamenitem kraškem vinogradu.
vonj po brinovih jagodah, po borovi smoli,    po    kamenitem kraškem vinogradu.
Skočil je s postelje in zdrvel    po    celici.
z glavo in krilil z majoliko in s pismom    po    zraku.
Z majoliko se je trkal    po    prsih in hropel:
Martin je spet vpil in begal    po    celici:
   Po    belih črepinjah so polzele kaplje terana.
več, njive so razrezane z njima in polja,    po    travnikih leži kamenje, v skale se vdolbene
kakor nekoč, v vasi stisnjene druga k drugi,    po    samotah stuljene same vase, pripete na grič,
noge so mu zmrznile in tako se zdaj vlači    po    cerkvi ob dveh berglah.
Jugoslaviji orožnik, drugi pa se potepajo    po    vasi ali pa služijo za pastirje pri kmetih
kakšna bo želja staršev; opravil bo kar    po    svoje.
Otroci se bodo potepali    po    vasi in zažigali ognje, vriskali in prepevali.
Lukov Rudi se bo ves večer sukal    po    vasi, skakal bo od hiše do hiše, postajal
Zajezarica bo dolgo iskala kos papirja in pero    po    predalih in policah.
Pri nas je vse    po    starem.
Vončina plačuje teleta, če so dobro rejena,    po    3 lire živa vaga.
debelim kožuhom, stal pred cerkvijo, pljuval    po    kockah hodnika in vneto govoril o boljševikih.
krog sebe in potem bo mali zavitek zaplaval    po    zraku in zamolklo čopnil v valove.
Stari hodi    po    sobi od vinkel do vrat, baše pipo in pravi:
Ljudje se    po    mestih boje teme.
Pred smrtjo vsak zahrepeni    po    življenju.
kozarec in malo pomolčal - zdaj se peham    po    cestah.
Potepa se nekje    po    Zagrebu.
Na vse zadnje so se socialno čuteči,    po    sami rimski in božji previdnosti postavljeni
nadušljivi in polni revmatizma od prenočevanja    po    zatohlih kavernah in zasmrajenih mestnih
trumah prihajali na magistrat ter krevljali    po    dolgih svetlih hodnikih, puščali na preprogah
stresali bolhe, uši in stenice, zaudarjali    po    kislem smradu raztrganih in gnilih cunj,
vratih, vstopali v sobe in se raztezavali    po    njih kakor smradljiv, dušeč dim, se obešali
gospodom uradnikom, ki so tako lepo dišali    po    milu Rosa di maggio", se odkrivali, držali
niso divjaki, temveč ljudje, ustvarjeni    po    božji podobi in volji, trdili, da so Italijani
morje; ali naj noseče žene usmajajo ponoči    po    cestah in ponujajo po dve liri svoje kosti
žene usmajajo ponoči po cestah in ponujajo    po    dve liri svoje kosti - o, saj bi jih, toda
vrat magistrata, hitro izstopajo, vihrajo    po    hodnikih z naglimi koraki, zaletavajo se
postanejo prave zverine, to se bere vsak dan    po    časopisih in tudi romani so o tem že napisani;
brezposelni lahko počakajo, slavnosti pa se morajo    po    višjem nalogu brezpogojno vršiti.
Predobro se jim je godilo takoj    po    vojni, preveč so jim dajali kruha in mesa,
sestradati, pa bi se bili pustili zviti    po    njihovi volji in potrebi kakor voščena igrača.
praznikih udeležili slavnostnega obhoda    po    mestu ter navdušeno vzklikali državi, kralju
Dva večera so tako razgrebali    po    svojih mislih, toda ves njihov trud je bil
previdno in stanovitno od klina do klina    po    lestvi človeške slave in blaga, si prislužila
preoblečenim z obledelo rdečo prevleko; s starimi,    po    naftalinu dišečimi toaletami; s škatlo širokokrajnih
obleko in šla nekajkrat skozi vse sobe,    po    hodnikih in po stopnišču, Hans pa je skakal
nekajkrat skozi vse sobe, po hodnikih in    po    stopnišču, Hans pa je skakal od vrat do
   Po    kosilu je odhajala v mesto.
Mathilda Sircza hodila na avstrijski konzulat    po    pokojnino za svojim blagopokojnim možem
pravzaprav že čas oditi iz te solzne doline    po    zasluženo plačilo - in je umrla.
Že nekaj dni    po    grofičini smrti so Hišo št. 14 napolnile
Cirio zmerom in povsod" ali pa Vzemite    po    kosilu pomarančo Gaddi, ki Vas osveži in
hihitajoče se blodnice    po    ljudskih cenah in žvižgajoče potepuhe, ki
Bestia!". Macaco!" Ne udrihaj    po    steni, saj vendar vidiš, da je razpokana!"
zmešnjava še večja - in stopil k drugi sobi    po    cela; zamenjal je oknice z razbitimi šipami,
si vse lepo uredil in se zdaj že sprehaja    po    sobi z žarečimi očmi, prevzet od opojenosti,
Kmalu vstane, gre    po    sobi in tupatam še kaj pospravi, naravna
Drugi pa še zmerom vpijejo, se kotalijo    po    hodnikih in naglo urejajo svoje stvari:
podobne svetle brezskrbne ure - ; obešajo    po    stenah lesene, zakajene, polomljene Kristuse
na tla in si potolčejo nosove, se drsajo    po    trebuhih na gladkih držajih stopnišča, tekajo
pozaspali - v pečeh pa gori ogenj, diši    po    smoli in trhlem lesu, dim se vije skozi
cevi in v loncih se kuha večerja; zaudarja    po    čebuli in paradižnikovi omaki.
Večerja je danes boljša kakor    po    navadi; saj je kuhana v sobi na peči in
   Po    večerji pomečejo otroke spat in uredijo
čez dan usmaja    po    mestu, zvečer pa pretepa svojo ženo; Ferletis
vse do poldneva, potem se pa odpravijo    po    svojem poslu".
dneh smodijo pri peči in razširjajo smrad    po    tlečih cunjah; ob lepem vremenu pa lezejo
trhla in rahla telesa ob stene, brskajo    po    žepih in bašejo svoje oglodane pipe z vsem
sonce s krmežljavimi očmi in cedijo sline    po    gorki juhi, debeli cigari in požirku žganja,
in požirku žganja, ki tako lepo popraska    po    starem, izsušenem grlu; se hropeče odkrehavajo
udarim, daj, da ti odsekam glavo, saj ti    po    smrti kupim hišo na Piazza Unità.
dvignila in se s plosko roko krepko udarila    po    žilavem stegnu.
se jih lahko za dobo tostranstva otresa    po    mili volji; tudi posvetni paragrafi so nezanesljivi
Postanejo važne osebnosti, sprehajajo se    po    novozgrajenih ulicah ter se z resnimi obrazi
Drugič pa ti fantje ne hodijo več    po    svetu bosi in razoglavi.
Drugo jutro se je pa tolkla    po    debelih stegnih, se smejala in glasno pripovedovala
Kolovratijo    po    najprometnejših ulicah, strmijo v izložbe,
ki so skoraj ves dan zastonj kolovratili    po    mestu, se vračajo domov, vsi razjarjeni,
trdimi trebuhi (kakor utopljenci), se gnetejo    po    kuhinji, se stiskajo k maternim krilom ter
se brez kajenja upira - in tako je pognal    po    grlu vseh dvanajst jalovih ali osem zabeljenih
trdno verjel; krepko je udaril s pestjo    po    mizi in skoraj zakričal:
Priropotal je    po    hodniku s težkimi, malo omahljivimi koraki,
Pobrodil je z žlico    po    čobodri, poduhal, zavihal nos in spustil
Pogledal je ženo izpod čela, razkoračil noge    po    sobi in rezko ukazal:
na prsih, kri je nekoliko hitreje zaplala    po    žilah, poljubila se je prvič, drugič in
kratko rečeno - h tistim ljudem, o katerih    po    navadi rečemo, da ne store nobenemu nič
Vzela sta se, še preden je minilo leto    po    oni noči na obali, ki je ostala Pettarosu
Komaj nekaj mesecev    po    poroki se je oglasil pri Angeli mornariški
   Po    tem se ni spraševala.
Kasneje se je Angela    po    sili razmer še nekajkrat udala - in sicer
Nocoj pa sta ga zavest, da je    po    nepotrebnem zapravil denar, in žganje, ki
Zdaj je bolna: jetična je in    po    telesu jo žge.
dviga dim pod nebo, nastlano z oblaki, diši    po    tropinah, brinjevih jagodah in borovi smoli.
zahajajo samo ženske, otroci in starci;    po    maši drži roke v žepu ali pa ošabno kadi
človek v gostilno, pleše, pije teran, pljuva    po    podu in objema kako dekle, ki jo potem zvleče
In zato je obrt šla    po    zlu in kaj kmalu padla Chriznichu iz rok.
In otroci so res vse dni lomastili    po    cestah; večkrat so zašli tudi na deželo,
da je bila na mizi dobra pečenka, sadje,    po    vrhu pa še dve ali tri steklenice chiantija.
Samo k Ferletisovi je stopila    po    ščepec soli, pa že ni mesa nikjer.
za lase, vzdigne se vrišč, ki se razlega    po    vsej hiši in celo na cesto.
Priziblje se    po    hodniku in se zadere:
Ali smo mar poslali    po    vas "
V bodoče bom vsekakor strožje postopal,    po    paragrafih!"
Ves dan hodi    po    hišah, da prinese na večer kos mesa za svojega
Chrizniche, Ferletise in Andreiciche, ki so    po    ostrih nočeh po kavarnah in kanalih tako
Ferletise in Andreiciche, ki so po ostrih nočeh    po    kavarnah in kanalih tako ubito potihnili
   Po    hodnikih se pretaka prazna in mrzla tema
škrtajo podgane in stenice se tiho plazijo    po    stenah do črvivih postelj in iščejo kaplje
Avtomobili drvijo    po    cestah in mečejo rjavo blato na pešce.
Andreicich in Francovicheva Crista se sučeta    po    promenadi in ne vesta, kam bi jo mahnila.
obiščejo prazne in votle ure, zakorakam nazaj    po    cesti, ki sem jo že premeril na svojem romanju
Spodobnemu človeku    po    vseh družabnih pravilih ne pristoja, da
Človek se lepo sprehaja    po    gozdu, po polju, po kamenitih cestah in
Človek se lepo sprehaja po gozdu,    po    polju, po kamenitih cestah in po asfaltiranih
Človek se lepo sprehaja po gozdu, po polju,    po    kamenitih cestah in po asfaltiranih ulicah,
gozdu, po polju, po kamenitih cestah in    po    asfaltiranih ulicah, ali pa sedi v kavarni,
sedi v kavarni, in kjerkoli je, seže v žep    po    dozo, ki je spomin na kako že zdavnaj pozabljeno
njegov družabni položaj, njegova zahteva    po    korenitem, nevarljivem sredstvu in njegov
svoje palice oborože z iglo, se sprehajajo    po    pločnikih in kadar srečajo gosposki ogorek,
Hodil sem    po    celici od zakrižanih oken do okovanih vrat,
Sedel sem    po    turško na cementna tla sredi celice in z
Tako sva izmenjaje vlekla vsak    po    en dim.
Marušiča predlagana smrtna kazen, ki bo    po    jasnem Bidovčevem govorjenju najbrže tudi
zažvižgal; ali pa misli na muho, ki se sprehaja    po    mrtvečevem nosu, jo pazljivo ogleduje kakšne
   Po    dolgih mukah sem ozmerjal samega sebe s
sem    po    svojih tovariših z boječim pogledom in zdelo
Hodil sem    po    celici od okna do vrat.
Sedel sem h knjigi, toda kmalu    po    prvih straneh, polnih mučnih napetosti,
z govori, cvetjem in zastavami, grem sam    po    ulici in se jih spominjam ob ničevi, povsem
in pesem, zatiranje in svobodo, hlastanje    po    vsakdanjem kruhu in smrt.
Vas je postala    po    vojni obmejna; mejo pa je potreba zmerom
   Po    tem kratkem pozdravu je obema zmanjkalo
Bila sta oba iz ene in iste vasi, oba nekam    po    svoje propadla, in dva taka človeka se nikdar
bili pred vojno le redka romantična pojava,    po    vojni pa rana časa in nadlega »poštene«
Čepi    po    kavarnah, in prhuta kakor nočna ptica nad
   Po    vseh globelih so stražnice prenatrpane s
Šlo je    po    sreči in potem sem šel sam enkrat, dvakrat,
zaprhuta v vejevju, zajec se splaši in zdrsi    po    listju, pa že bežim«.
Ni vse    po    starem ne.
Pridiga seveda    po    laško, saj po naše ne zna.
Pridiga seveda po laško, saj    po    naše ne zna.
Tam    po    zimi, malo pred božičem je bilo, so nekaj
avstrijski vojaški suknji je ves dan kolovratil    po    Skopici.
je v zdič in jezno bzikal v velikem loku    po    izbi.
planil s peči, kjer je spal, šel parkrat    po    izbi in se grabil za prsa.
Skačejo    po    vasi in stikajo kje bi kaj našli, da bi
»Pri vas je vse    po    starem.
In    po    tem pomenku sta spet obmolknila.
Ko se je    po    vojni Ludvik vrnil domov, je Nanca izginila
Potem sta izginila v noč in se    po    skritih stezah vračala domov.
Vedel je Bernard Tul, da krožita    po    svetu dve besedi: država in domovina; tudi
zamešani, da jih je Bernard Tul ločil samo    po    zvoku, ki sta ga njuni imeni sprožili na
Ko se je premetaval    po    tujih cestah s trebuhom za kruhom, ko je
njegovih ustih preprosto in domače, zavonjala    po    sveže preorani zemlji ter kanila na dno
prasketa suho brinje in širi prijeten vonj    po    smoli, buča terana in okrogla, vesela Šturmova
prenašal, kar so metali nanj, ko je čutil, da mu    po    žilah teče kri, je hodil od vrat do okna
kri, je hodil od vrat do okna in brskal    po    svojih spominih.
da je z nasiljem in uporom državi stregel    po    življenju - in zato so zvalili nanj paragraf,
Stvar je bila sama    po    sebi umevna in tako ga ni materino in očetovo
o njegovih mladih letih, o tem, da se mu    po    žilah namesto krvi pretaka kislo mleko in
Bernard Tul bi se bil mirno poročil, grebel    po    kraški zemlji, obrezaval trte, pil teran,
Komaj teden dni    po    porodu je vstala in zbežala na ulico, krilila
Na Kras se je povrnil šele leto dni    po    končani vojni.
rdečica planila v obraz, udaril je s pestjo    po    mizi in trdo dejal:
podminiral veliko skalo, da je odmevalo    po    vsej dolini.
Za božjo voljo, saj jih je bilo    po    vojni vse grmovje polno.
stokanjem, pač pa ravno nasprotno: razsajal je    po    hiši, hodil s trdimi
Slednjič je vselej pobral sekiro in šel v mejo    po    drva.
Zdavnaj, pred leti, takoj    po    vojni, toda ne, da bi z njimi pognali šolo
najhujši zločinec, plačanec, ki je stregel    po    življenju svoje lastne države, požigal šole,
Jemal je eno    po    eno, jo obračal in ogledoval od vseh strani.
Vstal je in zakorakal    po    celici - tri korake do okna.
Ko je stopil    po    vseh premetavanjih, zgaran, ušiv, raztrgan
senca, bleda in šibka; kri mu je zavrela    po    žilah, skrčil je prste, v ušesih mu je zašumelo
in zato sem prepričan, da jo boste delili    po    vesti in bleščeči tradiciji rimskega sodstva.
Hodil je    po    svojem velikem in prenovljenem mlinu: vsi
gore so bile navpik prevrnjene v jezero,    po    pobočjih so visele hiše in šipe v oknih
ker se v lepo razvrščenih čredah pasejo    po    nebesni ravni.
Razgledal se je    po    dolini navzgor: kmetje so se odpravljali
»zdaj pa te presnete koze nage ploskajo    po    vodi, vreščijo kakor bi jih kdo ščipal in
In tako se je rajši kar okrenil in stekel    po    jezu v mlin.
Segel je v žep    po    ključ, ključa nikjer.
mu je že udarjal smrad    po    prismojeni moki.
da so njegove gole, dolge roke zaplavale    po    zraku, se naglo dvignil in se s svojimi
križasto kapo, da so se mu beli lasje usuli    po    visokem čelu, ter se ves stulil kakor bi
ustih in potem je ves dan junaško usmajal    po    celici kakor star jetnik.
Naj nikar ne mislijo, da je on sedel    po    ječah.
sebi, da se ne bodo brez kruha potepali    po    svetu.
Ko so umili nosove, so posedli    po    posteljah in udarili svojo večno »moro«.
Obkolili so jih, jih najprej vprašali    po    tobaku in šele potem, zakaj sedijo.
Saj če bi ne, bi tudi mene ne vlačili    po    ječah.
obleke se ni sramoval; vštric njega je hodil    po    pločniku in se pogovarjal tako prisrčno
pločniku in se pogovarjal tako prisrčno in    po    domače, kakor bi bila stara znanca iz žalostnih
Dal mu je cigareto in ga vprašal    po    tem in onem - in
Potem sta šla    po    Solkanski cesti, Martin Jakončič visok in
zgodnjejesenski veter, ki prinaša v mesto vonj    po    zorečem sadju, po polju in sušeči se otavi,
ki prinaša v mesto vonj po zorečem sadju,    po    polju in sušeči se otavi, - in detektiv
Martinu je vino prijetno zagomazelo    po    vsem životu, segrelo ga je in nikakor ni
bilo tega treba, saj ga ni nihče vprašal    po    tem ?
sebe tako trdo prijeti v roke, kakor moramo    po    nalogu svojih
šest realk, na kar so ga potem izključili,    po    krivici, zaradi prepričanja.
Potem je pisal v časopise, govoril    po    delavskih shodih, zdaj pa sedi ... zaradi
naprej razlagal o vsem tistem, kar je slišal    po    delavskih shodih in kar mu je v večernih
otresel težko solzo, ki se mu je bila potočila    po    globokih brazdah poraščenega lica, in obljubljal,
svojim velikim ukrivljenim kazalcem tolkel    po    umazanem steklu in pritajeno fulil predse
štiridesetimi leti pribežal od doma v Trst in je tam    po    beznicah preganjal svoje domotožje, jo je
otroci na cesti, prepevale so jo ženske    po    oknih, fakini
zapomnil, in če je kdaj zapel, je zapel    po    svoje.
velikimi plavimi očmi, kakršne imajo sanjači,    po    pokrajini, ki je drsela mimo vlaka.
   Po    njivah je cvetela ajda in Martin Jakončič
spomnil, da nabirajo čebele zadnjo pašo    po    teh belih rjuhah in da se kmetje s skrbljivimi
da se kmetje s skrbljivimi očmi ozirajo    po    nebu, ter se boje zadnje toče in prve slane,
Krave so se pasle    po    gmajnah.
»Zakaj    po    gmajnah,«
grenkosladko tesnobo, ki jo občuti človek, ko se    po    dolgih letih vrača v svojo rojstno vas,
segal je v reko kakor skromen bran in skoraj    po    vsaki veliki povodnji so ga morali popravljati.
Kje bo denar dobil za vse te stvari,    po    tem se Martin ni spraševal.
najprej poiskati, bogve kako zdaj strada    po    svetu.
Nikar ne postopajte    po    cestah.
prijel za noge, zavihtel    po    zraku in poklical:
Zazibal se je    po    peščenem nasipu med tračnicami, zakrilil
Martin Jakončič ni zganil, se je župnik    po    nekaj korakih strumno okrenil na svojih
izpod pazduhe, roka pa je kar sama segla    po    križasti kapi, ki je fakinsko ležala na
Šele    po    dobri minuti se je zganil in začudeno zmajal
je kapo na glavi, da je obležala še bolj    po    strani kakor je bila prej in se s trdimi
strani so se odpirale doline pred njim,    po    vseh treh so tekle reke, s severa je pihal
otrok, stopil k peči in z rokami pogrebel    po    uvelih krhljih.
Snel jo je, se nagnil nad njo, pobrenkal    po    njej in zapel:
»   Po    ptiče.
   Po    ptiče grem s ptičnico, gospa, po ptiče.
Po ptiče grem s ptičnico, gospa,    po    ptiče.
In zakaj    po    ptiče?
Potikaš se    po    grmovju, trnje, robida, korenine, sam ne
zasmejal na glas in zacepetal s copatami    po    podu, »da potem te pa ptiči ne slišijo.«
vstopila dva karabinjerja in ga vprašala    po    papirjih.
potem pa sta strogo dejala, zakaj se potepa    po    gostilnah, saj ima vendar pisano, da se
precej spremenil: železnica je bila stekla    po    dolini, ob cesti so stale nove hiše, polja
ki so segala do reke, se je zdaj vlekla    po    dolini široka in ravna bela cesta.
In    po    tej cesti se je zdaj zibal Martin Jakončič
če bi videl samega sebe, ko se je skrival    po    ozkih ulicah Starega mesta, prenočeval za
Hoditi    po    svetu samo z enim ciljem: pogledati kaj
mladim, neizkušenim očesom in nemara hrepeni    po    besedi, s katero bi te začarala.
Zamahnil je z dolgo roko    po    vetru in šel dalje.
ker je bil še zgodnji popoldan, je stopil    po    stezi, ki je peljala k reki, da bi se odpočil.
cesto je izviral potok; mrzla voda je tekla    po    žlebu iz lubja.
kakor v zrcalu; vodne kaplje so jima visele    po    obrazu in smejala sta se.
In kaj naj zdaj reče, če ga bodo vprašali    po    tem ?
izza ovinka prikazala križasta kapa, ki je    po    strani ležala na sivi glavi, potem širok,
kopat, pijan kmet, ki se je vračal s sejma    po    stezi, ki je peljala skozi skale, noseče
Copate so še zmerom plavale    po    prahu, ki je bil hladen, v svoje široke
pumparice pa je lovil večerni veter, ki je pihal    po    dolini in prinašal s sabo duh vasi: po hlevu
pihal po dolini in prinašal s sabo duh vasi:    po    hlevu in pravkar praženi kavi.
kocke sladkorja, ki so mu bile še ostale    po    rajnkem Pipiju.
spet zatakali obroče, udrihali s palicami    po    njih in neusmiljeno kričali v prvo avemarijo,
Ženske so se smukale    po    kuhinjah ali pa so se pozibavale na visokih,
vrnile v hiše, ogrnile plete in stopile    po    cesti za njim.
Martin je pristopil in pobožal mlado junico    po    širokem, zalitem križu.
je odvrnil pastir in pobožal kravo prav    po    istem mestu, kamor je bil Martin položil
k njemu miličnik, ga premeril in vprašal    po    papirjih.
spoznal; bil je Cestar, skupaj sta se potepala    po    vasi in skupaj sta kot mlada fantalina ukradla
je zamrmral Martin, »   po    poklicu sem bil pristaniški težak, toda
in so jo ubrisali    po    strmi stezi.
Ni šel    po    glavni cesti, vedel je za stezo, ki je peljala
več tekel, kajti Cestar je že prva leta    po    vojni zgradil nov jez in postavil mlin na
Vstopil je, in v nos mu je udaril vonj    po    mrhovini.
so ga srečali financarji in ga vprašali    po    papirjih. »
Korakal je    po    gmajni nad vasjo; ko je prišel do velikega
Tiho je stopil    po    veži, kakor tat.
žena vstala in pospravila krepe, se je ozrl    po    sobi.
   Po    grapi je pihal veter, hlapec se je ozrl
grapi je pihal veter, hlapec se je ozrl    po    nebu in rekel:
VIII Življenje    po    vojni tudi na vasi ni bilo enolično, zadnja
vaške, o katerih je človek lahko klepetal    po    mili volji, in v tiste, ki so bili združeni
Drugo leto bodo cesto gradili dalje    po    dolini, in tako so se vaščani že zdaj bali.
je Cestar prejel obvestilo, je zašumelo    po    vsej vasi.
je dva dni kasneje začela pobirati jajca    po    vasi.
vrnil, ljudje niso tako naglo polegli kakor    po    navadi.
Zdaj imam že štiri na grbi, ki živijo    po    številkah.
nadaljeval Martin, kakor bi pridigal, in se ozrl    po    hlevu, če je hlapec še tam, da mu pri priči
čisto in nepokvarjeno, duša brez greha,    po    sili svojega hrepenenja in po bogastvu svoje
brez greha, po sili svojega hrepenenja in    po    bogastvu svoje domišljije pa bi morali pisati
štiridesetimi leti pribežal od doma v Trst in je tam    po    beznicah preganjal domotožje, se je naučil
bila takrat v modi: brundali so jo fakini    po    cestah, otroci so jo žvižgali in težaki
Zahajal je s svojimi delavskimi tovariši    po    veselicah, plesal in pil in se končno oženil.
Sanj ni imela nobenih in tudi hrepenela ni    po    ničemer.
mežikal z očmi, postajal z bremenom, se oziral    po    nebu in ponavljal:
   Po    vojni je še zmerom delal v pristanišču,
Tam je posedal    po    dvoriščih in se v svojih mislih spet vračal
kostanjem na dvorišču, pravil otrokom, ki so se    po    dolgih trudapolnih igrah zbirali pri njem,
ki je bil za časa svoje mladosti slišal    po    delavskih shodih.
Zato se je Martin skrival    po    Starem mestu, potikal se je po ljudskih
Martin skrival po Starem mestu, potikal se je    po    ljudskih kuhinjah, ponoči pa se je tiščal
In tako so ga    po    osmih dneh uklenili na verigo in odpeljali.
se je pred dobrimi desetimi dnevi skrival    po    Starem mestu, da bi ga ne prijeli in poslali
Trava je bila rosna, veje ob poti so švigale    po    obrazu, v grmovju so se oglašale ptice in
pokazalo bledo sonce, ki se je počasi nižalo    po    hribu,
prekoračilo reko in se začelo vzpenjati    po    prisojni strani.
hiše, pa se je oblekel in s strahom krenil    po    stezi k cerkvi.
Šel je čez pokopališče in zavil    po    stezi za cipresami in se naglo splazil v
   Po    maši se je skušal izmuzniti prav po isti
Po maši se je skušal izmuzniti prav    po    isti poti, pa so ga zadržali.
Že dvakrat je sedel    po    nekaj dni.«
so bili trije domačini, ki so se stiskali    po    hišah in nosili miličnikom na nos vsako
so vaščani tudi Martinovega sina sodili    po    teh propalicah.
sprijaznil s svojim položajem, hodil je    po    vasi, poslušal rahle šale, ki so jih tu
Hodila je    po    svojih potih in je kajpak premišljevala
s fanti    po    rosnih travnikih in fantje jim obljubljajo
   Po    vojni je opustila kavarno in trgovinico
je govorila, prestara sem že in ne znam    po    modi.
Na cesti se mu je ogibala;    po    eni strani pa je uživala, da se je vrnil
pa je uživala, da se je vrnil kot berač,    po    drugi strani ji je bilo prav zaradi tega
Ko je pobirala jajca    po    hišah, se ni več tako dolgovezno pogovarjala
»Dober dan,    po    jajca sem prišla, kje je gospodinja?«
Martin je vstal, krilil s fotografijo    po    zraku, odpiral usta, beseda mu pa ni prišla
zlivale umazano vodo, ker so vode splahnevale    po    povodnji, ker so bili na prisojni strani
Tudi    po    njivah se je kadil gnoj - in kmetje so hodili
zadovoljno, navidez sicer zelo brezbrižno, ozirali    po    mastnih brazdah, ki so se svetile v mladem
brazdah, ki so se svetile v mladem soncu, in    po    vranah, ki so poskakovale z grude na grudo
Nikomur ni padlo na um, da bi se    po    kosilu zleknil in začumel za kratko urico,
bolečino okrog pasu, ki jo občuti človek    po    prvem težkem pomladanskem delu.
Kri mu je hitreje zaplala    po    žilah, večkrat se je ustavil na soncu pred
Zdaj    po    petdesetih letih je spet doživljal pomlad,
pomlad je vplivala nanj; gomazelo mu je    po    žilah kakor staro vino: štirideset let ni
Plug ga je premetaval    po    brazdah, kakor razposajen junec.
Martin se je s sklonjeno glavo vračal    po    kolniku, tu pa tam je segel z roko v grm,
skrilji pred pragom, se ozrl    po    cvetoči tepki in počasi stopil v polmračno
vrata v izbo, potiho zaprl za sabo in se    po    prstih prestopal po vegastih črvivih deskah,
zaprl za sabo in se po prstih prestopal    po    vegastih črvivih deskah, da ne bi zbudil
Trta, ki se je zunaj spenjala    po    steni, je bila že pognala drobne lističe,
se otrok ni zbudil, ga je narahlo pobožal    po    licu, dokler ni odprl oči.
računal je in ko je naračunal tri tedne    po    prestani kazni - toliko časa se je Ernest
Nemirno se je prestopal    po    mladi travi, posedal pod brstečim drevjem,
in se spustil    po    strmi stezi v dolino, kar so ga nesle stare
mar koga zaklal, da bi se moral skrivati    po    jamah?
Odpahnil je vrata, se prizibal    po    sobi, potegnil hlače na trebuh, ponosljal,
ponovil Martin in veselo trepljal Ernesta    po    ramenu. »
Cestarju, »skoraj lahko rečemo, da so ga    po    nedolžnem zašili.«
Čisto    po    nedolžnem ga gotovo nismo prijeli.
Poglejte, takoj    po    vojni je bilo vse dobro in prav.
kakor sta to delala v Trstu, ko sta se    po    dolgem času spet srečala.
Stopila sta k reki, se potihoma plazila    po    stezi in se pretikala skozi vrbe.
Ernest prižgal žepno svetilko in posvetil    po    prostoru.
obrnjena k vodi, so rasle gobe; kamni so ležali    po    tleh, poda ni bilo.
   Po    smrti mojega očeta so ljudje vse raznesli.
Legel je    po    klopi in položil svojo glavo na Ernestova
cesto in ni bilo dolgo, ko se je že potepal    po    cestah, nagajal stražnikom, kričal, prepeval
Mnenja so v srednji šoli predpisana    po    zakonu,«
   Po    vojni se je vpisal v sedmi razred, toda
Šel je    po    cesti, prihajal je večer, Berti bi bilo
in Ernest je zavil za njim, potem je šel    po    promenadi in Ernest za njim.
trafiki je kupil znamke in kuverto ter naredil    po    nasvetu starega žeparja.
ko so ga kasneje spraševali na policiji    po    poklicu, jih je postrani pogledal in z nasmehom
zjutraj na vasi zakikerikali petelini in je    po    dolini potegnila mrzla jutranja sapa, sta
Hodil je na pašo, cepil drva, usmajal    po    polju in se vneto izogibal gospodarja, da
bili že zakurili večerne ognje in trobili    po    velikih skalah, ki so razmetane po ravnini.
trobili po velikih skalah, ki so razmetane    po    ravnini.
Tri dni    po    Ernestovem odhodu so po vasi zašumele govorice
Tri dni po Ernestovem odhodu so    po    vasi zašumele govorice o tatvinah na semnju.
Zravnala se je in pogledala    po    vaških strehah.
In tako sta šla vsak    po    svoji strani, samo vrzel je bila med njima.
ognjišče, sklednik in v skledniku so bile    po    velikosti razvrščene medeninaste pokrovke
je rekel Martin, »samo vesel sem, da sem    po    petdesetih letih, kako bi že rekel, no,
je dejal in segel v žep    po    listnico, »ti lahko nekaj dam.
novega sveta - in ko je rekel, da bi bilo    po    njegovem mnenju dobro, če bi bilo milijone
bile samo razmere krive, da nisem prišel    po    tebe.«
je vprašala    po    dolgem premolku.
sama prati in ribati in kakor veš, imajo    po    takih hišah veliko cunj in veliko podov.
in ti ne bo treba več stanovati    po    zatohlih kleteh.
si je rekel, ko je šel    po    stezah med poljem.
Ko se je vzpenjal    po    strmini na Polog se je dvigala pomladanska
VI    Po    tistem večeru, ko sta se z Jero vsaj malo
   Po    parkih so rasle ciprese
je bila temna in mrzla, kakor so pač sobe    po    podeželskih župniščih.
prostor, star harmonij, usnjata zofa, oguljena    po    vogalih in ki se prijema rok, če jih položiš
pridige, ki jih je o cerkvi in župnikih slišal    po    delavskih shodih:
razložil, da sem človek iz mesta, da sem hodil    po    delavskih shodih, da sem veliko bral in
je padla noč, je večkrat vstal in zavil    po    stezah za vasjo.
tam so ga srečali fantje, ga potrepljali    po    ramenu in rekli:
Prva se je zastrupila, druga se je hotela    po    vsej sili poročiti
In vračal se je tudi Martin, šel je    po    stezi ob zorečem žitu, v desnici je mencal
stegnil od sebe, razklenil prste in jih vlekel    po    bralnem klasju, da ga je ščegetalo po dlani.
vlekel po bralnem klasju, da ga je ščegetalo    po    dlani.
stopila iz polnega avtomobila, se je ogledala    po    vasi in potem stopila k pismonoši, ter ga
je rekla Gilda in se ozirala    po    hiši.
Stopil je k Gildi jo božal    po    laseh in ji govoril, naj si nikar tako ne
Nihče je ni    po    ničemer spraševal.
Ernest se je vlačil    po    svojih poteh, ki so bila nevarna.
mu položila glavo v naročje in ga božala    po    črnih laseh.
   Po    večerji mu je Pologarica dala tudi nekaj
njenemu otroku, ki nista bila vajena spati    po    hlevih, ne bilo mraz.
dolgo uživala miru; njega so parkrat zaprli    po    nekaj mesecev, pred pol leta pa, so mu bili
pohištvo - in navsezadnje je zakorakala    po    edini
da bi preživela sebe in svojega otroka:    po    treh mesecih je obolela, zdravnik jo je
je Žef tako rekoč trpel samo na telesu,    po    petintridesetem pa tudi na duši.
Lase je imel počesane    po    čelu.
samo na polju in na cesti, da ne bi svinjal    po    hiši.
Bavša je dvignila rep in nerodno zaritala    po    vrtu, Vojnac pa jo je krčevito držal na
ukrivljene parklje, da se ne bi zadevala    po    poti.
molitvi so molili »še en očenaš, da bi šlo vse    po    sreči pri živini«.
Bilo je ob žetvi: vročina je brnela    po    zraku, mušice so rojile nad lužami, žabe
je večkrat utrgal in Žef se je zakotalil    po    grebenu, si preklal jezik in se pretresel.
ljudje, »hitro skočiš k njej, jo potrepljaš    po    ramenu, pa ti že počepne.«
prosil, pač pa se je vrnil v bajto, motovilil    po    kuhinji ter spraševal razne neumnosti, samo
davek in, kar je bilo poglavitno, ni mislil    po    svoji glavi in niti mislil ni, da bi lahko
svoje katekizme, v katerih je bilo vse lepo    po    vrsti zapisano, kaj se spodobi in kaj se
In Žef je    po    svoji pameti prišel do zaključka, da sta
   Po    štirih letih so se presvetlim apostolskim
In zdelo se mu je, da ga    po    krivici mečejo pod kap.
vratom, snel kapo z glave, se popraskal    po    pleši, dal v usta pest tobaka, si oslinil
tobaka, si oslinil prste, segal za srajco    po    uši, jih mlinčil kar med žuljavimi prsti
mlinčil kar med žuljavimi prsti in strmel    po    pokrajini.
   Po    njivah je prhnela koruzna slama, krompirjevka
zoprn duh    po    razkrajanju.
Dišalo je    po    gnilem sadju, po mrhovini, po umazanih prepotenih
Dišalo je po gnilem sadju,    po    mrhovini, po umazanih prepotenih capah in
Dišalo je po gnilem sadju, po mrhovini,    po    umazanih prepotenih capah in obupanih ljudeh;
umazanih prepotenih capah in obupanih ljudeh;    po    sirotah, invalidih in gnojnih ranah; po
po sirotah, invalidih in gnojnih ranah;    po    vdovah, ki so ure in ure dolgo čakale na
so ure in ure dolgo čakale na postajah,    po    nezvestobi in krvi - po razvalinah »vere,
čakale na postajah, po nezvestobi in krvi -    po    razvalinah »vere, doma in cesarja«.
bila vsa razbita; štiri leta so udrihala    po    njej kopita vojaških konj in vojaških škornjev.
Tu pa tam je vlak stal na postaji    po    cele noči ...
redke, debele deževne kaplje, se nabirale    po    strehah, polzele v žlebe in klokotale v
Žef se je oziral    po    grebenih, ki so prihajali bliže in bliže
njim »Vergatterung!«, se je počasi odpravil    po    ulicah.
Spotoma se je oziral    po    travnikih, gledal je jarke in barake.
Popraskal se je za ušesi in zabrodil    po    mokri travi.
Potem je pognal    po    dolini Soče.
S ponosom se je oziral    po    konjih.
Udaril je    po    zaspanih konjih.
Kolesa so škripala    po    klancu.
Žef pa se je oziral    po    njivah in obup ga je grabil za dušo.
Žef se je obupano oziral    po    strmini in po visokih gorah.
Žef se je obupano oziral po strmini in    po    visokih gorah.
Udaril je    po    konjih in čakal, kdaj se bo dolina odprla.
se mu bo vrgla okrog vratu in pojde takoj    po    čisto srajco, da se preobleče.
hišo, odprl vrata na kaščo in prišel s kašče    po    stopnicah v vežo.
Reka se vali očitno in glasno    po    dolini, vali sode in debla, se zaganja v
voda odteče, je njiva nastlana s plavjem,    po    travniku pa ležijo okostja konjskih glav,
psi, miši in podgane, ki razširjajo smrad    po    trohnobi in mrhovini; trava je pomazana
bolezni in garje, prava lakota in lakota    po    denarju in lahkomiselnem življenju.
Kmalu    po    izbruhu so prikorakale delavske kompanije,
Vojake so porazdelili    po    kmetijah.
Odkazali so jim prenočišča    po    hlevih in skednjih.
pa pri nas ni veliko,« in udaril s protom    po    stari kravi.
Bosanci so se sprli, zabrusili karte    po    tleh in polegli, preklinjali drug drugemu
Kikić jo je potrepljal    po    ramenu, Ostriš jo je objel krog pasu in
Kamenje se je usulo    po    strehi in zaropotalo, Hösu se je tiščal
Zunaj so žvižgale granate in    po    vlažni, s pajčevino ovešeni steni so romali
Saj je vse    po    starem.
odprl usta - potem je zaropotal s palico    po    podu, naglo zamahnil z roko in skoraj zbežal
Zjutraj pa je bilo spet vse    po    starem.
kozarčke in čutil, kako prijetno mu gomazi    po    nogah.
In pil je    po    malem ves dan.
doma kaj pripomniti in potrkati s palico    po    podu.
molče, spravili bele prtiče v košaro in šli    po    vasi, da bi naprosili skorij in mleka za
Kristinca je listala    po    njej.
k njim z velikim piskrom in se potepala    po    vasi do poznega večera.
ki so jih varale, so se Nanci ulile solze    po    licih.
glave, oslinil žuljave prste in se počohal    po    potni pleši.
Vsa jeza in želja    po    maščevanju se je spremenila v užaljenost
Zbežal je iz hiše, se do večera skrival    po    gmajni in tuhtal, kako bi se maščeval nad
Žef je zacepetal z nogami    po    drobnih, trhlih trskah in zavil krog vogala.
Jakob je pokazal s palico    po    klancu.
Žef je udaril    po    vrtu.
je mimo prhajočih konj, ne da bi se ozrl    po    njih, ter zavil po široko razvoženem in
konj, ne da bi se ozrl po njih, ter zavil    po    široko razvoženem in blatnem kolniku proti
Šibe so mu švigale    po    licih.
Zabrodil je    po    majhni obvodni jasi in se ustavil sredi
Zdrknili sta    po    poraščenih licih in obviseli v kotu ust,
Segel je v žep    po    mehur, stlačil v usta pest tobaka, krepko
prežvečil in bziknil rjavo slino v velikem loku    po    grmovju.
   Po    dolini je pihal rahel veter.
   Po    bajtah se je kadilo skozi vrata.
   Po    vasi se je kmalu zvedelo, da se je Žef vrnil
Prišel je ta in oni, ga potrepljal    po    ramenu in ga kaj vprašal, ker pa ni dobil
usta pest tobaka, bzikal v velikem loku    po    izbi in molčal.
Segel je v žep    po    nož, ga odprl, zavijal bele oči
Prišel je    po    stezi za živo mejo, da bi kar nenadoma planil
Stopil je    po    stopnicah, pa se je premislil.
srcu, ko je videl samega sebe, kako usmaja    po    cestah z nerodnimi koraki in rogovili po
po cestah z nerodnimi koraki in rogovili    po    gostilnah kakor obseden, loka frakelj za
Nataknil si je škornje in se spustil    po    lestvi.
Obstal je pred kozolcem in se ozrl    po    pobočju: jutro je bilo jasno, rumeneče listje
Zato se je s hvaležnimi očmi ozrl    po    drevesu.
je stlačil v usta pest tobaka in krenil    po    vrtu.
Nameril se je bil    po    polju, pa je obstal že za hišo.
Žef je šel    po    vrečo moke in jo prislonil k ognjišču.
kepe in te krogle so se zdaj premetavale    po    kotlu in bile trde ko kamen.
   Po    kosilu je Žef naročil Jakobu, naj za večerjo
puške, naboje in sablje, ki sta jih skrivala    po    kavernah, sta popolnoma pozabila; zdaj sta
Skakal je    po    hiši in razsajal, drl se je na Veroniko,
rekel preveč, in bi Jakob utegnil poslati    po    Nanco, je takoj dodal:
Ko je Žef odkorakal    po    vrtu, je stopila v hišo.
Medtem pa je Nanca pridno delala    po    hiši: pometla je, pospravila, saj je bilo
Nemara pa je prišla samo    po    svoje cunje.
tako, bi se takoj vrnila in bi ne opletala    po    hiši.
kakor v sobo, se je potolažil in izginil    po    stopnicah.
Mrha, ali se ti toži    po    meni, si je mislila.
Opletala je    po    hiši dolgo v noč, spravila otroke spat,
»   Po    gobcu,« je rekla Nanca.
tudi Žef sam ji je opoldne, ko je počival    po    delu, položil svojo plešasto glavo na kolena,
plešasto glavo na kolena, da mu je brskala    po    čopih las, ki jih je še imel za ušesi.
   Po    nekaj dneh se je že toliko ojunačila, da
toliko ojunačila, da je poslala Venčka k teti    po    otroka, povrhu pa je še vprašala Žefa, če
Najprej sama, potem pa je tudi ona poslala    po    otroka.
Ko so znova odprli šolo, se je postavil    po    robu in dejal, da ne more pogrešati svojih
Človeku se je zdelo, da se sprehaja    po    veliki prazni cerkvi.
Dva dni je kolovratil    po    trgu, se sporazumel z lesnim trgovcem in
Žef je zaklel, udaril    po    mizi in rekel, naj stopijo ven z njim.
je iz hiše, prebrodil reko in se napotil    po    bregu v hribovsko vas.
senožeti, stopil je s steze, drselo mu je    po    rosni travi, da se je s kolenom zadeval
usta tobak, čikal in vdihaval prijeten vonj    po    zemlji.
   Po    tolikem času je spet prijel plug za ročice
je spet prijel plug za ročice in zaoral    po    zemlji.
preorana, se je Žef ustavil na vratu in pogledal    po    mastnih razorih, ki so se svetili v soncu.
In potem sta se vračali že    po    nekaj dneh.
Spekli so kruha in    po    toliko letih so se spet najedli tistega,
svojih starih načrtov, spet je zahrepenel    po    veliki njivi, po eni sami veliki njivi.
načrtov, spet je zahrepenel po veliki njivi,    po    eni sami veliki njivi.
»Jutri zjutraj stopi k Brdarju    po    vse štiri fante.«
   Po    vsej novini je zrasla komaj za ped visoko.
Kokoši so prhutale in se valjale    po    suhi, prašni zemlji.
če pa Nanci ni    po    volji, lahko kar gre s svojim pankrtom,
Ljudje so    po    vasi šepetali, prihajali so jo kropit in
Žef je hodil    po    hiši in ni kazal nobene žalosti; toliko
   Po    pogrebu je Žef dva dni pil; romal je iz
Če so hrepeneli    po    njej, so hrepeneli skrivaj, javno in glasno
Še besedo sreča so    po    navadi uporabljali samo v nesreči.
Zakričal sem in planil    po    stopnicah.
čakala; zvečer sem bil tepen, »da ne bom več    po    nemarnem skušal božje previdnosti«.
Če pa je kdo le preveč klavrno usmajal    po    cestah in po polju ter žalostno stokal nad
kdo le preveč klavrno usmajal po cestah in    po    polju ter žalostno stokal nad bolečinami
Klavrno je trapal    po    vasi in stokal.
pri Strežkovih, kadar ju je pot zanesla    po    Idrijski dolini, je imel Matija zelo v čislih.
Hodil je    po    vasi kakor petelin po gnoju in vsakemu posebej
Hodil je po vasi kakor petelin    po    gnoju in vsakemu posebej razkrival čare
naravnost občudovanja vredno trmo krošnjarila    po    Idrijski dolini.
Nasmehnil se ji je in šel    po    vasi; njegov korak je bil mladosten in vedre
Kmalu se je izkobacala iz zibke, capljala    po    hiši, stopila na cesto in kolovratila po
po hiši, stopila na cesto in kolovratila    po    vasi v pisanih krilcih, v takšnih, ki so
»Hahaha - « smo se zakrohotali    po    razredu, »saj je vendar Strežkova.«
nauku, je poklical tudi mene in me vprašal    po    apostolski veri.
Ko sem    po    maši stopil izpred oltarja, me je v zakristiji
v zakristiji župnik lopnil z evangelijem    po    glavi, pred cerkvijo pa me je čakala teta,
razvidno - da ne govorim o soparnih nočeh    po    spalnicah v zavodu - da sem rad bral o burnem
»Sreča,« je govoril profesor, »je bila    po    mnenju nekaterih učenjakov hči Zevsa in
nekaterih učenjakov hči Zevsa in sestre Usode,    po    mnenju drugih pa hči Oceana in sestra treh
sposobnega, da se je odpravil na kratek sprehod    po    filozofskih poljanah.
Čez dan sem zamišljeno hodil v zavodu    po    pustem dvorišču, ponoči pa sem vznak ležal
O počitnicah nisem veliko hodil    po    vasi.
Sopihala sva obadva in poskakovala    po    razbeljenih, okroglih prodnih kamnih.
   Po    rosni travi hodim.«
Ko sem se    po    nekaj korakih ozrl, sem jo videl, kako je
s prižnice; med pridigo je dvakrat segel    po    evangeliju in z veličastnim basom prebral
   Po    svoji materi je podedovalo samo drobne,
Strežkovka je obupno vila roke, Strežek pa je šel    po    vasi in, ko so ga vprašali po Tinki, je
pa je šel po vasi in, ko so ga vprašali    po    Tinki, je zmajal z glavo in rekel:
je rekel Cestarjev hlapec, ki je bil znan    po    svojem strupenem jeziku in ki je tiste dni
Domov sem prišel samo trikrat in ostal    po    nekaj dni pri mami.
pretočil nekaj solzá, kakor se to spodobi, sam    po    mrliču prebelil izbo in sam skrbel za Srečo.
cesto, strgala s sebe vso obleko, dirjala    po    vasi, se zaganjala v ljudi in se smejala
stopil v devetnajsto leto, sem se odpravil    po    ječah, kjer sem leto dni delal izpit za
močan otrok, grulil, kakor grulijo golobi    po    jetniških strehah, in si usipal cestni prah
Doma sem povprašal    po    Tinki in povedali so mi, da ne vedo, kje
V nedeljo je vse popoldne usmajal    po    Skopici in stikal za nekim merjascem, ki
Ponoči pa je planil s peči, se tolkel    po    prsih in tožil, da ga stiska.
Usmajal je    po    cesti, ustavljal vse ljudi, domače in še
Kakor so povedali, sta se    po    naključju znašla tam tudi kramarja od beneške
Vse te živali smo pri nas    po    nekem tihem sporazumu, ki je prehajal od
   Po    ustnem izročilu pa se je še do današnjih
postelji starega očeta - in zato smo posteljo    po    očetovi smrti zažgali.
smešne; spominjale so me tete, ki je imela    po    bradi prav take bradavice.
Raskavo leseno žlico, ki me je praskala    po    ustih, sem prijemal z dlanmi, kruh pa sem
Napisi so bili, kakor so bili takrat    po    celicah:
V tistem trenutku se je    po    obrisu plazila sploščena, sestradana stenica
Vrnil se je šele    po    dobri uri.
vsakdanjo pot, to se pravi, da sem korakal    po    celici: štiri korake od okna do vrat, štiri
pregledu celice ječar razbijal s kosom železa    po    križih v oknu.
list, se je umaknila na vejo in se odpravila    po    mladiki kakor po mostu k drugemu listu.
na vejo in se odpravila po mladiki kakor    po    mostu k drugemu listu.
   Po    drevesu pa je lezla velika predpotopna žival
vame svojo sapo, nasičeno z ostrim vonjem    po    česnu.
ste, dečko,« je pribil in izpahnil brado    po    Mussolinijevem vzorcu.
mizo, potopljen v naslanjaču, in listal    po    dolgem poročilu mojega prestopka, ki je
   Po    dolgem molku se je odhrknil in me vprašal,
je stati pri oknu kakor tudi spenjati se    po    okenskih križih.
Kdor se pregreši bo kaznovan    po    h 46 ...«
Glava se je zganila na vratu, ozrl se je    po    pisarni, naglo je vstal, sklenil roke na
Načelnik je prav tako gledal    po    sobi in čakal.
podkovani čevlji so tako neusmiljeno škripali    po    hodniku, da si je ravnatelj zamašil ušesa
steklenico, jo počasi odmašil in poškropil    po    nageljnih.
   Po    sobi je zaplaval omamen starikav vonj.
   Po    kratkem molku je z razvlečenim glasom dejal:
spregovoril s prejšnjim glasom in brskal    po    poročilu.
ne boste več mučili z gosenico,« je dodal    po    kratkem molku, »vas premestim za tri dni
Ko sem se    po    šestih dneh, ki sem jih prebil v temi, ob
   Po    celicah so se oglasili jetniki.
Potuhnila se je, se polegla    po    peclju in se krčevito prilepila.
   Po    hodnikih se je še zmerom razbijala pesem
pogovarjali kaznjenci in golobi so se oglašali    po    strehah.
»Lepo vas prosim, nikar se ne spenjajte več    po    križih.
Ozrl sem se    po    celici.
list - zelena zastava, je vihral v vetru    po    nevihti.
svoji sobi in se z veselimi koraki odpravim    po    parkih, da si ogledam poganjajoče drevje.
njeni vlažni črno svetli lasje se ji usujejo    po    ramah.
Grem naprej, korakam    po    kolovozu.
   Po    kolesnicah je voda in pozabil sem, da imam
sklenem, da bom »neusmiljeno garal«, ter se    po    kosilu in večerji z naravnost občudovanja
kakor nedolžen tujec, ki ga je pot povsem    po    naključju prinesla mimo in zdaj iz samega
nemara lahko celo osumili, da nalašč prireja    po    predmestjih podobne brezplačne predstave
zavpila gospodinja in švignila z rokami    po    zraku, kakor bi lovila primerno psovko.
življenje, je bil najrazličnejših vrst in    po    navadi tudi skop in grenak, da sem lahko
tudi skop in grenak, da sem lahko taval    po    cestah, zalival grižljaje s solzami, preklinjal
preplašeno švignil z velikimi črnimi očmi    po    prostoru, sklonil glavo, glasno pihnil sapo
Če si šel    po    kolniku, ki je vodil preko pobočja, je nad
svojimi živimi očmi, stekel nekaj korakov    po    kolniku in potem naglo planil pod pot, kakor
dognali, da nabira staro železo, ki ga je    po    gozdu nastlala svetovna vojna, so ga prepustili
ga je prijelo ko klop, se naglo razneslo    po    vasi in v kratkem času ga ni nihče imenoval
Hodil je    po    stezah preko pobočij, pregledoval vse grme
dni zapovrstjo s sklonjeno glavo usmajal    po    kolnikih med travniki, posedal ob reki in
Počasi je prišel    po    vrtu, zavil okrog hleva in se ustavil na
za njim, ko se je zdaj že z muko spenjal    po    strmi stezi, ki je držala v gozd.
Prvi teden    po    novem letu ga je našel Šmonov Izidor, ki
našel Šmonov Izidor, ki je zmeraj stikal    po    hostah za lisicami:
drugače mi med potjo smukneš v kakšen grm    po    granato,« mu je rekel in odrezal dve močni
bziknil rjavo slino v sneg, zavlekel vlače    po    kolniku in jih spustil po plazu v dolino.
zavlekel vlače po kolniku in jih spustil    po    plazu v dolino.
skrito neko veliko spoznanje in hrepenenje    po    pravem kruhu.
zahreščala vanj, naj se pri priči odviška    po    drva, kajti bridko se vara, če misli, da
skrito jaso in mlado gabrovo vejo ter se    po    kratkem preudarku poslovil od tega sveta.
s solzami zalivale jedi, ki so se kuhale    po    piskrih; poslovil se je od zemlje, ki se
soncu in naglo poganjale očesca, od vonja    po    pravkar nakidanem gnoju, od bližajočih se
velikonočnih praznikov in od otrok, ki so se podili    po    lužah, se lasali, se obdelovali s pestmi
večnim plačilom in nad sedežem, ki ga bo    po    tem trpljenja polnem življenju na zemlji
tudi smrti smo določili nekakšne postave,    po    katerih naj se ravna.
napisal knjigo zakonov, v kateri so lepo    po    vrsti naštete zaslužene kazni, ki jih je
s prižnice nahrulil dve kmetici, ki sta    po    njegovem mnenju preočitno razkazovali v
Drugič naj se bolje ozre    po    cerkvi in naj premožne kmetice pusti na
Priplaval je    po    dolini s petelinjimi krivci za koničastim
Dekletce pa je    po    zraku plavalo poleg njega kakor angel varuh
žepa svojo štulasto roko in zaplaval z njo    po    zraku.
Dekletce je    po    svojih skromnih močeh izvršilo ukaz in se
otroke poleti in pozimi, kajti mraz je bil    po    njegovem mnenju najhujše zlo.
se Kuščar na svojem dolgoletnem romanju    po    Pruskem ni nikjer naučil.
zavezal »kolomon« v prtič, segel na peč    po    dekletce, ki se je bilo pričaralo k polenti,
znanje, sta umolknila in na tihem grebla    po    svoji vesti, če nista nemara s čim pripomogla
Izidor, planil pokonci in na svoj račun stekel    po    novo pletenko.
Večina je bila takih, ki    po    navadi niso obirali cerkvenih zidov.
služijo svojemu prepričanju in obenem dajejo    po    bučah svojim nasprotnikom, kakor je rekel
Ljudje pa so    po    stari navadi zmajali z glavami in rekli:
Soseda je šla, Venček pa se je    po    svoji mili volji drl in napenjal toliko
Najprej je capljal    po    bajti, potem pa se je skobacal čez prag
Ko si je    po    dveh letih
sešil torbo, segel za podobo sv. Andreja    po    tablico in abecednik, iz katerega je Pavla
zatem s sladkim glasom, segla pod predpasnik    po    debelo rdeče jabolko in tako hlastno ugriznila
svojimi ostrimi zobmi, da se ji je sok pocedil    po    bradi.
   Po    tej ceni bom že lahko prodala,« je rekla
Zinka je počasi vstala, stopila v kot še    po    dve jabolki ter jih postavila predenj med
minut je stopil Venček iz hrama, stekel    po    klancu in si zapenjal pas.
   Po    tisti prigodi se je Venček Zinke ogibal,
na rame in ga nosil    po    razredu, Zinka pa je hodila za njim, kazala
Venček se je sicer upiral    po    svojih skromnih močeh.
ta bitja prav tako ustvarjena    po    božji podobi kakor odrasli ljudje, toda
cerkvi ne vedo, kam bi se dali: potikajo se    po    zakristiji in se skrivajo za vrati pri spovednici,
   Po    dveh, včasih celo treh letih jim končno
poglede, zapro se vase in tu pa tam sežejo celo    po    knjigi, posebno po pesmih.
tu pa tam sežejo celo po knjigi, posebno    po    pesmih.
Včasih jih koraki zaneso iz vasi, zatavajo    po    gozdu, se zamaknejo in pijejo tišino, prisluškujejo
je tiskanega prišlo pred oči, se potepal    po    polju in gozdu ponoči in podnevi,
   Po    končani vojni je mešetarjem gonil teleta
otroka ne bo pomehkužil, je takoj stekel    po    prot.
Potem je položil    po    žgoči peči dve deski, legel nanje, zaspal
   Po    tem dogodku je Fratnik popolnoma obupal
bil doma, ga je pa Marjanca nagnala v gozd    po    drva.
Venc je ves dan zbegano usmajal    po    izbi, si segal z debelimi prsti v mastne
prvič v življenju zatekel k svoji pameti    po    rešitev.
Tolkel se je    po    čelu in stresal glavo - toda njegova pamet
je dal duška s tem, da je porinil krožnik    po    mizi in trmasto rekel:
nič? - « je zajecljal Venc, segel v žep    po    poziv, ga razgrnil in tako previdno položil
Razlagal je na dolgo in široko, kako se je    po    navodilih Pajntarjeve Jere zdravil s koprivami:
hlače, dvignil srajco in se tako dolgo bičal    po    nagem spodnjem telesu, da je skoraj onemel
Magnat naj se vozi    po    svoje, proletarci se bomo pa po svoje.«
se vozi po svoje, proletarci se bomo pa    po    svoje.«
domov, je hrupno zaloputnil vrata in se    po    škripajočih stopnicah napotil naravnost
udrla dva nova curka, ki jih je razmazal    po    okroglih licih in zalil redke ščetinaste
Ven!« je zakričal in udaril s pestjo    po    mizi.
jetnike in vaščane, če se jim je mudilo    po    zdravnika ali na postajo.
švigal z bičem, da je kobilica Mica plesala    po    cesti, kakor bi použila prav tolikšno mero
njih, samo teta Marjanca je segla v omaro    po    zaprašeno steklenico stare blagoslovljene
napraviti,« je zakričal Pologarjev in švignil    po    konjih.
končan, zato je nategnil vajeti in udaril    po    Mici, da je skočila za Pologarjevim vozom.
planil Moj Jezus pokonci in tako udaril    po    mizi, da je Venc odskočil.
zvrnil, da se mu je polovica vina pocedila    po    bradi in za ovratnik iz kavčuka, ki ga je
njegova lastnica je bila Kočarica, ki je    po    treh zakonih ostala brez strehe.
Zmeraj sta se pri njej mudili    po    dve hčeri - več jih Kočarica ni mogla spraviti
takoj spet legli, Kočarica pa se je šele    po    dolgem obupnem klicanju oglasila in bevsknila
Venc se je zleknil    po    skrinji in zaspal.
Peter se je zdramil in zaplaval z rokami    po    zraku.
oči, kakor bi se zdramil iz hudih sanj, in    po    licih sta mu pricurljali dve debeli solzi.
Kobila Mica je skrajšala korak in vozila    po    svoji mili volji.
ki ga duše, podgane, ki včasih švignejo    po    njem na kaščo, in kuhinjski lijak, ki se
Venc se zdaj ni več tako vztrajno valjal    po    pepelu na ognjišču kakor star maček, odkrival
ga je Marjanca venomer zmerjala, krcala    po    umazanih prstih in mu pripovedovala zgodbe
Romal je    po    stezah ob žitnih poljih, iztegnil roko in
žitnih poljih, iztegnil roko in jo vlekel    po    rosnem klasju, da ga je prijetno žgečkalo
je začudeno pogledal, potem pa vstal, šel    po    sobi in si mel roke, kakor bi hotel povedati
klobuk z glave, da so se mu črni kodri usuli    po    nizkem čelu.
Zinka je stopila k njemu, mu grebla z rokami    po    črnih laseh in govorila:
Venc jo je ubral    po    visoki travi naravnost k reki, se pretikal
tako da je Marjanca vsa iz sebe skakala    po    vasi.
Ko je Venc    po    štirinajstih dnevih stopil na cesto, so
   Po    svoji žalosti pa se lahko pasemo, kakor
lahko pasemo, kakor se čebele pasejo tudi    po    pustem vresju, cvetočem grmu črnega trna.
Ostajal je doma, se spet valjal    po    pepelu na ognjišču in vtikal svoje umazane
toda teta Marjanca ga zdaj ni več krcala    po    prstih.
Legel je    po    mrzlih deskah, slekel suknjič, ga zvil,
Širok pramen sonca je padal skozi okno in    po    njem je rojil prah kakor na tisoče drobnih
vztrepetale, zagrebel je glavo v suknjič in    po    umazani mastni podlogi sta se pocedili dve
Solze so se ji potočile    po    mehkem licu, rdeče debele ustnice so ji
dekletce v prijetni zadregi ter plavala z očmi    po    sobi, kakor bi iskala nekaj že zdavnaj izgubljenega.
Romala je s pogledom    po    sivkastem stropu, mimo pajčevine v kotu,
vetru, dozorevajoče žito se je prelivalo    po    njivah, čez trhlo, na pol polomljeno vrtno
Od nekod je rezko zadišalo    po    sveže nakidanem gnoju.
modro nebo in    po    njem so plavali drobni oblački, ki jim pri
rekla mama, jo vzela v naročje in ji pihala    po    krvavečem palcu.
Tisto jutro je Zinka vstala sicer kasneje ko    po    navadi.
slovenske in italijanske pesmi, se vrtela    po    hiši kakor brglez in se znebila nekaj tako
izza mize, prebledel in naglo segel v žep    po    svoj rdeči robec, da bi obrisal obilne solze,
robec, ker so mu solze od smeha kar drle    po    raskavem licu.
pijanega Mojega Jezusa za mizo, ko se je    po    svoji stari navadi razjokal in psoval, pač
in ga celo prisrčno božala z mehko dlanjo    po    redkih ščetinastih laseh, da je Moj Jezus
neki,« je rekla Zinka in ga potrepljala    po    rami.
izza štedilnika hlapec Polde in se tolkel    po    koščenih prsih.
je bal, da bo moral pred vsemi seči v žep    po    robec, se okreniti v steno in si obrisati
je rasel za hišo ob gnojišču, so božale    po    odprtih oknicah.
Zinkina šala se je hitreje raznesla    po    vasi, kakor če bi jo župnik s prižnice oznanil.
je rekla, se nasmehnila, ga rahlo udarila    po    znojnem licu in šla.
Noč, ki jo je Venc Poviškaj preživel    po    tistem srečanju, je bila kakor aprilsko
prizadet, da je tulil še glasneje kakor    po    navadi.
ste seme hudičevo!« je zakričal in tolkel    po    mizi.
Ven z besedo!« je udarila Kočarica    po    mizi.
Vsakdo se maščuje    po    svoji pameti in po svojih močeh: nekateri
Vsakdo se maščuje po svoji pameti in    po    svojih močeh: nekateri strupeno sovražijo,
Poviškaj je okusil vso slast maščevanja in se    po    svoji pameti in po svojih močeh maščeval
slast maščevanja in se po svoji pameti in    po    svojih močeh maščeval Zinki in vsem, ki
seveda tako, da je sam sebe krepko lopnil    po    glavi.
prikorakal skozi vas in se mladostno spustil    po    stezi k svoji hiši.
Tiho se je prestopil    po    veži, šel v izbo, zaprl vrata za sabo in
Isti vonj    po    plesnobi in prežvečenem zraku, isti polmrak,
se je spet ustavil pri vratih in se ozrl    po    izbi.
v izbo, voščila lahko noč in se odgugala    po    stopnicah, si je Venc nekoliko oddahnil.
Potegnil se je    po    stezi za vasjo in se ustavil pred vrati
bil potegnil iz žepa štulo in lopnil Venca    po    čokatem nosu.
Šel je dvakrat    po    sobi, pljunil skozi okno in iskal primerne
Ženil se ne bom,« je    po    dolgem molku tako skesano dejal Venc, kakor
časa stal pri vratih in izgubljeno gledal    po    sobi.
naj ga puste na miru, se vrgel na trebuh    po    deskah in zagrebel obraz v umazano podlogo
kletvino, si obrisal potno čelo, se zleknil    po    peči in začel pri priči vleči dreto.
Ko se je nekega večera hotel zlekniti    po    peči, mu je Pavla z žalostnim glasom povedala,
se je prelivala v vetru, ajda je cvetela    po    njivah, po gozdu je že rumenelo listje.
prelivala v vetru, ajda je cvetela po njivah,    po    gozdu je že rumenelo listje.
Včasih so ponoči njene veje praskale    po    lesenem opažu in Venc se je tistega praskanja
Včasih se je    po    takih sanjah dvignil, se tiho splazil po
po takih sanjah dvignil, se tiho splazil    po    stopnicah, se šele pred hišo obul in šel
Taval je    po    gozdu, posedal pri Petru in ždel na kašči.
Marjanca se je bila res takoj    po    Pavlini preselitvi potuhnila in ni prijela
   Po    večini je preždela v svoji sobi ali preklepetala
čez glavo in zato ni čuda, da je brnela    po    hiši kakor osa.
Pavla se je naglo zavrtela, skočila    po    stopnicah, odprla vrata na kaščo in se zadrla:
Venc se je počasi prizibal    po    škripajočih stopnicah in obstal v veži skrušen
slamo in začel bezati z njo Venca Poviškaja    po    širokih nosnicah.
le ni odnehal, se je dvignil in ga krcnil    po    prstih.
potegnil roko izpod glave in opilil Venca    po    licu.
Zmerjal je huje ko    po    navadi in trdil, da je vse to Zinkino maslo.
Trava je že zelenela    po    obronkih, v gozdu so brstele breze in cveteli
popke in je ponoči še zmerom prasketala    po    lesenem opažu.
ječar je odpiral vrata, ga za roko vlekel    po    hodniku in ga pahnil v celico.
razkoračene ženske, ki so bile narisane    po    stenah, in sanjal o trobentah.
zahreščala vanj, naj se pri priči odviška    po    drva, kajti bridko se vara, če misli, da
Peter je šel nekajkrat    po    sobi, metal lase s čela in ni vedel, kaj
Kaj si pa sanjal?« je rekel    po    dolgem premišljevanju.
»   Po    drva.
je stopil čez most in se začel spenjati    po    pobočju.
- toda z dnevnikom sem navadno nehal že    po    nekaj dneh, kajti vse tisto, kar se je v
   Po    drugi strani pa je moje pero zadrževal strah,
pa je moje pero zadrževal strah, da bodo    po    mojih mislih in občutkih brskali nepoklicani,
dnevnikov, pač pa imajo rajši vse misli napisane    po    stenah svojih src; in da jih ne bi izgubili
src zaplenjenih ter bi leta in leta ležala    po    zaprašenih arhivih, lepo urejena po hrepenenju
ležala po zaprašenih arhivih, lepo urejena    po    hrepenenju in drznosti svojih misli.
zgodovine in iz lastnih skušenj, da je vsak upor    po    posvetnih kakor tudi po božjih postavah
da je vsak upor po posvetnih kakor tudi    po    božjih postavah kazniv.
prav tako ne vprašajo za svet; krstijo te    po    nasvetih tvojih najdražjih prijateljev in
nasvetih tvojih najdražjih prijateljev in    po    svoji lastni nezmotljivi uvidevnosti.
Nebo je bilo oblačno in cesta,    po    kateri sem šel v mesto, je bila blatna.
se je nekoliko oddahnil, je šel čez mejo    po    plačilo za svoje zasluge - toda ne cvetja
njemu nikakor ni šlo v glavo, da si bo moral    po    tolikem trpljenju z delom služiti svoj vsakdanji
Sram me je hoditi z njim    po    cestah, ker se preveč naglas vede«.
izgubil, toda Podorehar se je užaljeno potrkal    po    prsih in rekel:
Hodil sem    po    Dunaju in Bukarešti, pa bi se izgubil v
svetoven človek«, je rekel in se potolkel    po    prsih.
Sprehajal sem se    po    sobi in razmišljal ali bi nadaljeval svojo
velika in med okni so bila ovenela jabolka,    po    katerih smo segli še preden je Jera ocvrla
s Čonhom in Čonhovko, mi pa smo brskali    po    knjigah in poslušali razlage strica Ivančka.
smo se vračali, smo udrihali s palicami    po    brstečih mladikah, vriskali, se drli in
Nobenega ni, sam se potepam    po    mokrih ulicah, maham z rokami, uganjam traparije
smo - zaradi lirike; naša dekleta umirajo    po    zagrebških, beograjskih, milanskih in rimskih
čakajo otroci mater, ki je stopila v vas    po    ščepec soli in jim nemara prinese kos pekovskega
na gnezda, znesle jajca in jih razvpile    po    vsem dvorišču, če že ne po vsej vasi, da
jih razvpile po vsem dvorišču, če že ne    po    vsej vasi, da so srboriti petelini na praznem
   Po    dolini se je zleknilo poletje z zelo resnim
nasmejala, bleknila kaj norčavega in se zavalila    po    travi kakor otroče,
vriskanja koscev; ko je sonce zajadralo    po    sinjini, so bile kose že zdavnaj smolnate
arnica je ležala v dolgih ravnih razovnicah    po    senožetih.
vrhu odtalila, spodrsnila v strmem lazu, se    po    zadnji plati zapeljala po strmini, oplazila
strmem lazu, se po zadnji plati zapeljala    po    strmini, oplazila med potjo kake tri grme
telebnila čez suhi zid na klanec, kjer je    po    navadi obležala z zlomljeno nogo ali roko,
Stopili so    po    Čarja, ki je bil sicer neke vrste mesar,
bo Jera kaj polomila, češ kaj bi človek    po    nepotrebnem dvakrat grizel kolena in se
Z bliskovito naglico je poropotala    po    bajti, kakor pravijo pri nas kuhi, pometanju,
Jera je skočila iz bajte in se zakadila    po    strmini, kakor bi kaj ukradla.
nas, če se kdo kar na vsem lepem pogrne    po    tleh.
štiri črne postave, ki so se naglo pomikale    po    beli cesti.
v gumbnici, sta pričala, da je namenjen    po    čisto določenem opravku.
fašističnem kroju, v škornjih in kapah, ki so jim    po    strani čepele na debelih glavah.
nanese priložnost, tako radi vežejo tudi    po    naši mili domovini.
Nanca se je vrtela    po    hiši, kolikor je bilo še v njeni moči.
Stari Pečan je hodil    po    hiši s trdim korakom in se zaničljivo zmrdoval,
Potegnili so britve    po    zamaščenem jermenu, ki so ga obesili na
In tako so zdaj že korakali    po    beli cesti, ki se je vila ob potoku, in
prepraznični, da bi šli na romanje, na semenj ali    po    sodnijskih opravkih v Tolmin.
Ko je Nanca šla    po    tlaku proti cerkvenim vratom, je tako pobesila
Pela je sicer, kakor bi kdo udrihal    po    plehu, toda pela je prav in glasno, kar
Previdno so se drsali    po    gladkem tlaku in se navsezadnje ustavili.
»Jejhata, jejhata, ti so prišli pa    po    kostanj v ogenj!«
obračal pred oltarjem in, ko se je obrnil    po    cerkvi ter s svojim gromovitim basom zagrmel
bila že dekle, ko se je Ludvik še bos pojal    po    gmajni.
je hropela stara in jo garbala s palico    po    prožnem hrbtu.
Ludvik pa je stopil k njemu, ga cvenknil    po    ustih in mu rekel, naj ponovi, če si upa.
zacingljali, župnik je dal blagoslov in    po    vsej cerkvi se je razlilo sonce in veselje.
popolnoma vnemar dve težki solzi, ki sta mu drli    po    lepih starčevskih licih, in igral, igral.
   Po    cerkvi se je razlila sama cesarska himna.
pedale in plesal s svojimi koščenimi prsti    po    zamazanih tipkah.
župnik, ki se je danes hitreje oblekel kakor    po    navadi.
ponudil v zamenjavo kos piščanca, ki je bil    po    njegovem mnenju lep kakor rožica.
Sem ter tja je segel v malho    po    pisan robec, si obrisal potno plešo, se
bil sploh znamenitost zase: suh in dolg,    po   
»Ampak jaz jim že pokažem,    po    čem je mast!« je zagrozil Štefuc.
enega!« je rekel Štefuc in udaril s frakljem    po    mizi.
To gledanje samo    po    sebi bi ne bilo nič slabega, če bi Štefuc
dovolj, da mu je kdo vrgel, češ ti se vlačiš    po    gostilnah, stara pa se ti medtem doma z
In tako je življenje drdralo    po    starem preizkušenem tiru, dokler se Katarinica
Štefuc se je    po    njeni smrti krepko lotil popivanja - in
premišljal, ali naj kar pri priči stopi    po    stopnicah in zmelje tisti Peskarjev vozel,
začele srbeti pete in so že počasi kapljali    po    stopnicah v izbo.
Kje pa morem taka?« je rekla in vrgla oči    po    sebi.
Ko se je mrak razlil    po    dolini, so se napotili na nevestin dom.
Peskarjev Nande naenkrat udaril s pestjo    po    mizi in zakričal:
Lužarjevo Rozo, naj stopi z njo, in izginili sta    po    stopnicah.
ženem!« je zastokal Moj Jezus in švrknil    po    kobili.
na desno, kjer sta jo Štefuc in Moj Jezus    po    dolgem prigovarjanju vendarle ujela.
silo treščil ob tla, da se je vino razlilo    po    vsej kuhinji.
Štefuc je s svojim okovanim čevljem pobrodil    po    tej čobodri in zaničljivo dejal:
ko je zagledal klobčič, ki se je valjal    po    sirotki in škripcih, ga je prijela stara
mrtva tišina - in v to tišino je pridrvela    po    stopnicah Lužarjeva Roza ter se zadrla:
»   Po    Polono, po Polono!«
»Po Polono,    po    Polono!«
»   Po    Polono, hitro!« je ponovila Roza.
Prišla je babica Polona in izginila    po    stopnicah.
Kikirikal je in vladal    po    prostranem dvorišču med cerkvijo, župniščem
cerkovnikov petelin, ki ga je cerkovnik podedoval    po    pokojnem gospodu Čarju, je kaj kmalu okusil
Petelin se je dva dni začudeno sprehajal    po    dvorišču, tretji dan pa se je le odzval
prebiral brevir, je naglo stopil v drvarnico    po    krepelce, stisnil jezik med zobe - kakor
kakor bi ga izpodsekali ter začel iskati    po    umazanem podu.
Nato si je na vsaki roki oslinil    po    štiri prste, si zaskrbljeno navijal brke
   Po    prstih se je prizibal do peči, stopil na
sitno muho, ki se je že dolgo sprehajala    po    hrbtu kljukastega nosa, prisluhnila bog
posvaljkala med prsti, da je zadišalo trpko kakor    po    starem spominu.
usta, potrepljala s koščeno roko Štefeta    po    rami, stopila v izbo, vzela izpod steklenega
Štefe je    po    dolgem premišljevanju pobožno vtaknil križ
Že kakih štirideset let se je vrtel    po    cerkvi, a še nikdar ni opazil, koliko je
Tedaj so se vratca zaprla in ga udarila    po    rokah.
jo je pod suknjič, se potil od strahu ter    po    prstih stopal po stopnišču.
se potil od strahu ter po prstih stopal    po    stopnišču.
Vztrepetala je kakor ptica ter se počasi daljšala    po    zraku, dokler ni Štefe videl pred nosom
zaprl vrata, da ne bi jutranja sapa dahnila    po    sobi.
Toda ni šel    po    stezi mimo stare murve, pač pa po prstih
ni šel po stezi mimo stare murve, pač pa    po    prstih po velikem stopnišču, da se je lahko
stezi mimo stare murve, pač pa po prstih    po    velikem stopnišču, da se je lahko še enkrat
Pa če so ti zvonovi resnično zahrepeneli    po    pokojnem gospodu?
veter veje skozi vas in nosi s sabo vonj    po    dozorevajočih sadovih.
Ljudje se prekladajo    po    hišah, jezno gledajo kramp, ki je v mraku
zlobno reče Drnulov Drejc steče za hlev    po    koso in s širokimi zamahi pokosi vse cvetje.
zavpiti, samo roko iztegne in udari Dragiča    po    licu.
vsemu vzdih olajšanja, vzdih človeka, ki je    po    dolgi in mučni poti za trenutek odvrgel
Dragič ter začne naglo švigati križem kražem    po    koruzi.
Glas je prišel iz daljave, razlegel se je    po    vsem prostoru in zdaj potiska Dragiča v
je bil prepričan, da ni bil strah, kajti    po    njegovem mnenju je moral biti strah nekaj
Globoko upognjeni se počasi premikajo    po    njivah.
delo rok - in kmetje se morajo pač ozirati    po    polju, kjer žito že sili v klas in kjer
latnika, si obesi oselnik za pas ter gre    po    ovinku mimo Hostarjevih, kjer po tihem dogovoru
ter gre po ovinku mimo Hostarjevih, kjer    po    tihem dogovoru kar s koso odreže z okna
zeleni klobuk, ki ga nosi prišpičenega in    po    robovih že z dreto zašitega.
Čemu    po    stezi?
Drugič gre    po    kolovozu in čuti, da rosne pajčevine, ki
podobi zvezdice sveti v ušesu - vsi lepo    po    vrsti, drug za drugim, kakor bi šli po stopnicah.
lepo po vrsti, drug za drugim, kakor bi šli    po    stopnicah.
   Po    travniku ležijo dolge ravne debele razovnice,
je spočetka grabila samo v križu, razlila    po    vsem telesu ter se spremenila v sladko utrujenost
ni!« bevskne Zavoglar in vrže svoje oči    po    ravni beli cesti.
Ti pa bi seveda rad    po    skledi kar počez, da bi vse ocvirke pobral!«
levico za nos, glasno kriknejo, se ozro    po    dekletih, in skačejo na noge v tolmun.
ter z naglimi in rahlimi koraki hite vsaka    po    svoji razovnici in z belimi grabljami trosijo
Tako je bilo tudi z mano, ko sem    po    petnajstih letih obiskal svojo rojstno vas
moje sestre so bili še vsi razkropljeni    po    Italiji in Nemčiji, očeta pa so ubili v
prgišče črvivih rožičev, ki so zaudarjali    po    plesnobi; zmerjala nas je s pogani, ker
sem se z nejevoljo ter se nemirno vrtel    po    hiši.
kuhinje v izbo, iz izbe spet v vežo, nato    po    strmih majavih stopnicah na vrh in od tam
slamnato streho še vse polno stare šare,    po    večini celo iste stare šare kakor v mojih
mojega starega očeta, ki sta že trideset let    po    njegovi smrti zaman čakala, kdaj se bo uresničilo
nerodno, se je kmalu spet znašlo v hiši,    po    kateri se je premikalo skoraj dvajset let:
vse stole, kakor bi stare znance trepljal    po    ramenu, pobožal sem staro skrinjo, ki smo
široka lisa goste, svetlo zelene trave,    po    kateri sem rad tacal z bosimi nogami, ker
doživel tudi svoje prve resne ure; vsak dan je    po    kosilu prišel stari oče, pogrnil po travi
dan je po kosilu prišel stari oče, pogrnil    po    travi vrečo, legel nanjo, naslonil sivo
prazen kakor pred jesenjo; samo znani vonj    po    plesnobi je butnil vame izpod trhlih pletenih
koprive, da sem se moral skloniti, ko sem šel    po    stezi, kajti drugače bi me oplazile po obrazu.
šel po stezi, kajti drugače bi me oplazile    po    obrazu.
zdavnaj razjedla rja, in skočil čez jarek,    po    katerem je nekoč tekla gosta gnojnica.
Ozrl sem se    po    dolini, po grebenih gora, ki so silili iz
Ozrl sem se po dolini,    po    grebenih gora, ki so silili iz tolminskih
Ko se    po    dolgih letih vrneš domov, te gledajo kakor
Zato sem glasno zakašljal, pobobnal s prsti    po    mizi ter začel spraševati o vaščanih.
Vse    po    njegovih poteh ...«
Prišel je    po    obveze,
Strah je tu notri,’ si je z roko udaril    po    prsnem košu.
Povedal je, da ga je pred leti, ko je    po    maši stopil k Modrijanu, da bi si privoščil
»Kje so?« je teta    po    svoji navadi ponovila vprašanje.
Nekaj časa je prav    po    kramarsko cincal.
Kako in kaj je zdaj z bogom, tega jaz    po    vsem tem skoraj ne vem več,« je rekla teta
njega pa je življenje sedemdeset let teplo    po    obeh licih.
služkinja, ki trideset let ometa pajčevino    po    zatohlih sobah propadle grofice.
glas se ni več osladno vlekel, kakor bi ga    po    krošnjarsko prodajala na vatle.
Peter se je šele    po    vojni vrnil iz ruskega ujetništva.
»Ti že veš, ker si bil    po    svetu.«
Umrl je že    po    treh letih v južni Italiji.
‘Vsepovsod so moje pobe gonili,    po    vseh frontah so se morali tepsti in umirati,
ga je žena dolgo nagovarjala, naj bi šel    po    spomladanskega prašička na Oblakov vrh.
‘Kje so partizani?’ se derejo in razsajajo    po    bajti.
mislil, da boš zdaj še s škornjem hodil    po    njej!’
   Po    očetovi smrti ni maral ostati doma, ker
Domov se je vrnil šele drugo leto    po    vojni.
Pohajkoval je    po    vasi, posedal v krčmi pri Mojem Jezusu in
Zagomazelo mi je    po    životu in teta je to opazila.
se je s svojim upognjenim hrbtom prizibal    po    vrtu.
drugo soboto sta šla oba na Oblakov vrh    po    spomladanske prašičke.
Molčala je kar dva dni in grebla in grebla    po    glavi.
svoje suhe noge in udarila z debelimi čevlji    po    podu.
Na polici sem se zleknil    po    mladi travi.
Potegnil sem z dlanjo    po    njej in občutil, da je že vlažna.
Nato sem stisnil pest in začel tolči    po    tleh.
začudeno, kajti okrenila se je in se zamaknila    po    dolini.
S trudnim korakom drsiš    po    pločniku in pod pločnikom kar votlo bobni.
Zdi se ti, da hodiš    po    ledeni plošči,
   po    tenki in krhki ledeni plošči, pod katero
te iskale, nikjer srca, ki bi hrepenelo    po    tebi in trepetalo zate, nikjer rok, ki bi
težko in nerodno breme nosiš samega sebe    po    cesti - in zdi se ti, da ljudje s prstom
»Seveda, kaj pa naj taka ženska vé!« je dodala    po    kratkem molku.
Onstran so se    po    cesti podili vojaški avtomobili.
mislili o tem, ko smo molčali in gledali    po    dolini na Baški hrib, na Črno prst in na
me je prav tako stiskalo pri srcu, toda    po    pravici povedano, mislila sem, da je to
svojim oprtnikom v hrib, kjer grize kolena    po    strmih lazih ...«
šli iz dolin v hribe ter so se razgledali    po    svojem svetu.
bo, samo da te hudiče, ki še divjajo tam    po    cesti, naženemo iz doline ...’
Gledal sem    po    dolini in razmišljal o življenju ljudi,
Toda svoje ljudi, dobre ljudi poznaš že    po    koraku.
oknom, pod latnikom, rakljo, s katero so    po    dogovoru trkali.
Šele potem je udarilo    po    vratih.
udarilo    po    vežnih vratih.
silo svoje mesarske roke udaril Obrekarja    po    licu, da se je opotekel in padel.
»No, in    po    drugi strani, kakor sem to potem razmislila,
ustnice, potem pa ga je udaril z revolverjem    po    glavi in se zadrl.
Obrekar jo je s svojo široko roko trepljal    po    glavi, toda Bichi ga je takoj sunil s škornjem
iz enega kosa železa, in udaril Obrekarja    po    očeh.
Kri se mu je pocedila    po    uleknjenih licih in zrušil se je poleg Obrekarice.
vanj kakor razjarjen bik ter ga plosknil    po    licu.
   Po    njem bo, sem si mislila, ker je Bichiju
Vsa sodrga pa je skakala v luči    po    dvorišču in vlačila naropano blago.
plameni razsvetlili noč naokoli, so šli ravno    po    brvi čez Reščavec, in prav takrat ...«
rekla sem, da je prav takrat, ko so šli    po    brvi čez Reščavec, zaregljala brzostrelka.
izvedela; Boris mi je povedal, ko se je vrnil    po    osvoboditvi.
Sedela je še nekaj časa in gledala    po    dolini.
   Po    petnajstih letih se vrneš domov, pa še večerje
roko in Vinko je udaril Obrekarja s pasom    po    obrazu, da je omahnil.
sunkovito udaril Obrekarja z revolverjem    po    sencih.
   Po    večerji pa sva sedla na prag vežnih vrat.
bojim, toda če bi zdajle Obrekar prišel    po    stezi za vodo in tukajle odložil svoj oprtnik,
Naslednji dan sem    po    kosilu šel k Obrekarju.
Šel sem    po    stezi ob Idrijci, po kateri je hodil očka
Šel sem po stezi ob Idrijci,    po    kateri je hodil očka Orel, in potem mimo
Vse je bilo obdelano, toda ne    po    bajtarsko in starčevsko natančno, temveč
Ko sem prišel    po    Obrekarjevem vrtu, kjer je bila steza skoraj
»Pa    po    partizansko?«
   Po    jasnini poznega pomladnega neba se je počasi
Obrekarjevo hišo, kjer je bela streha dišala    po    smoli in svežini.
Vračal sem se domov    po    drugem bregu Idrijce.
   Po    dva, po trije hkrati stopajo čez oglodani
Po dva,    po    trije hkrati stopajo čez oglodani kamnitni
zvonikom ter nato izpod oboka tiho stopi    po    šopih goste trave, ki se trmasto upira kosi,
Včasih se celo s pestjo bije    po    čelu, da bi se kaj utrnilo, kakšen »Credere,
nobeno stvar, razen za svoje brke, ki so še    po    modi kralja Umberta I.
   Po    njegovem mnenju sta oba bedaka, ker ne znata
bebci in divjaki, ker so si cerkve zidali    po    gorah, namesto da bi si jih postavili v
cerkve ti mrki kretenski barbari, ki smrdijo    po    znoju in umazanih cunjah.
njen pogled pa izgubljeno in plašno bega    po    prostoru.
Spet se ozre    po    svoji gruči - in nenadoma zasluti, da stoji
V deželo je prišel takoj    po    zasedbi leta 1918, toda zanj je to še zmeraj
Ta dvom ga seveda ostro grize, kajti    po    njegovem lastnem prepričanju je to veleizdaja
utihne, se pogrezne v molk ter se mirno ozira    po    nebu, kakor bi presojalo vreme.
klopotec, ki počasi in nekam zlovešče udarja    po    počeni kosi:
Rejc dvigne glavo in pogleda    po    množici, da bi presodil, če so vsi zbrani.
enkrat dvigne glavo in še enkrat pogleda    po    množici, kakor bi nekoga iskal.
samo Trohovkin klopotec, ki votlo razbija    po    počeni kosi, kakor bi spremljal obsojence:
Tuje, mrzle besede lijo    po    glavah kakor ploha, a nihče se ne gane.
pljune predse in s podkovanim čevljem podrgne    po    skrili.
množice, stopi na tlakovano pot in se spusti    po    širokem kamnitem stopnišču.
potisne papirje v žep in naglo krene kar    po    stezi za obzidjem.
Podkovani čevlji škripljejo    po    stopnišču, po cesti, po kolovozih in po
Podkovani čevlji škripljejo po stopnišču,    po    cesti, po kolovozih in po stezah, kakor
čevlji škripljejo po stopnišču, po cesti,    po    kolovozih in po stezah, kakor bi se v hribu
po stopnišču, po cesti, po kolovozih in    po    stezah, kakor bi se v hribu utrgal hudournik
Samo klopotec stare Trohovke glasno udriha    po    njem:
Lesene in železne žlice brodijo    po    vroči juhi iz prekajene svinjine.
kdo bo dobil večji kos mesa, ki je danes,    po    tako dolgih tednih, spet prišlo na mizo.
   Po    kosilu vsa družina takoj vstane ter se začne
in se za hip zamaknejo    po    dvorišču.
popravila, a ker se kaj kmalu s kladivom udarijo    po    palcu ali pa si z žago odrgnejo kožo, zabrusijo
se je vdal Okrogličar, zlezel na češnjo    po    klopotec ter ga ji dal. -
Klopotec reglja, da odmeva    po    vsej dolini, Okrogličarja pa to grize in
med koleni, z obema rokama pa se praska    po    razgaljenih prsih, ki so poraščene z nekakšno
ki so poraščene z nekakšno sivo žimo, in    po    strani motri Barbarona, ki sedi pri okrogli
glasno pljune in s podkovanim čevljem podrsa    po    pločniku.
Če bi bil jaz ti, vsaj danes ne bi nosil    po    cestah svojih kosti.«
S težkimi koraki se pomakne    po    pločniku in obstane pri kamnitni mizi.
dolgo strmi, nato pa zmaje z glavo in si    po    stari navadi kar glasno pove svojo bridko
se nemara trese,« zamrmra Cene in pogleda    po    postojankah.
zaničljivo zategne Cene in bzikne tobačno slino    po    pločniku.
nos in s svojo dolgo roko zariše polkrog    po    zraku, kakor bi hotel reči Modrijanu, naj
obriše prste pod pazduho in se spet ozre    po    cesti.
metlo za ročaj in jo počasi vleče za sabo    po    pločniku.
hlev, zasuče glavo in še enkrat pogleda    po    nebu, ki je nizko in prazno.
   Po    praznem nebu kroži jastreb ter se spušča
tršast in kratkih, krivih nog, pa se kotali    po    cesti, kakor bi se sod trkljal z vso naglico
Tinč teče    po    Okrogličarja, ki je kos živinozdravnika,
Travnikarjev stric jo tako naglo briše    po    vrtu, da jata grahastih kokoši preplašeno
Modrijan, sklepa roke, se vprašujoče ozira    po    možeh, ki molčijo kakor spomeniki.
v cestnem prahu, Žuželjčevka pa že skače    po    njem, skače in pritiska s težkimi nogami,
In Žuželjčevka spet zacepeta z nogami    po    Modrijanu:
nato pa krenejo za ženskami, ki že vlečejo    po    cesti jokajočo Žuželjčevko.
Razkropijo se    po    vasi, pa so v trenutku spet nazaj z noži
kepe mastne zemlje letijo daleč naokoli    po    zeleni otavi.
hitro pograbijo kravo za zadnje noge ter jo    po    rahlo padajočem pobočju odvlečejo do brega,
Možje se ozrejo    po    vrhovih gora, in zdi se jim, da se je dolina
Nato se začno spet ozirati    po    nebu ter se nemirno prestopajo.
   po    eni strani krvave sledi, ki jo je odrta
Obraz je zaživel in se spreminjal, dokler se    po    vseh gubah in gubicah ni razlil veliki,
jo je spoznanje, da prihaja božja dekla    po    Barbaro, po staro kravjo deklo.
spoznanje, da prihaja božja dekla po Barbaro,    po    staro kravjo deklo.
in potem se je ves ta šum začel razlivati    po    telesu.
palica se je odtrgala od dlani in pljusknila    po    vodi, presekala je gladino, voda je planila
palico, ki se je počasi obrnila in odplavala    po    reki.
Dolgo je lezla    po    strmi stezi, ki se je dvigala, kakor bi
hvaležno ozrla okrog sebe ter se napotila    po    mehki travi.
je bilo z njo krilo obrobljeno, odparala    po    šivu, je Barbarina noga zašla med krtačico
No, saj nemara pride Okrogličar    po    tebe.
kakor Trohovkino krilo, je jezno zabrenčala    po    umazanem steklu.
Ozrla se je    po    oljčni vejici, ki je bila zataknjena za
se globoko oddahnila, kakor zmeraj, ko je    po    opravljenem delu legla s čisto vestjo.
vznemirjeno vrti na svojem vrhu in glasno udriha    po    počeni kosi:
»Da se mi ne boš pogrnil    po    tleh!« se oglasi njen daljni spomin.
prav nalašč visoko dvigne nogo in stopi    po    izbi, da zaškripljejo podnice pod njegovim
debelim mirom kot z mehko zeleno preprogo - in    po    tej preprogi gre Trohovka proti koncu svoje
se je, kako prav je imela, ko je takrat,    po    vélikem grehu, rekla Čarju, da se še zrno
Fantje se vlečejo    po    razvoženih kolovozih med živimi mejami,
razvoženih kolovozih med živimi mejami,    po    stezah ob vratovih njiv, čez travnike po
po stezah ob vratovih njiv, čez travnike    po    rosni otavi.
Fantje se potegnejo    po    široki klopi, si prižigajo cigarete ter
Dekleta se obirajo    po    kuhinji, prav poredkoma švignejo skozi vežo,
je učil za mesarja - se za trenutek ozre    po    izbi, nato pa po taktu polke zacepeta z
mesarja - se za trenutek ozre po izbi, nato pa    po    taktu polke zacepeta z nogami po podu in
nato pa po taktu polke zacepeta z nogami    po    podu in zabrunda:
Noge že peketajo    po    vegastem podu:
topotajo gosto in trdo, kakor bi topotale    po    nečem živem in sovražnem, kar bi rade uničile
začno umikati k steni, Prikrajarica pa gre    po    podu in škropi z velikimi zamahi rok, kakor
Adamovo jabolko jim pleše    po    suhem žilnatem vratu, v grlu jim glasno
je, kakor v Bosni!« govori ves žareč in    po    taktu polke trka s svojo gorjačo ob tla.
Poslali so k Ustinarju    po    petrolej.
kakor bi se hiša nagnila in bi kar zdrknili    po    gladkem podu.
Dekleta se stiskajo    po    dolgi klopi ob steni, si brišejo znojna
Zunaj pa se sliši lomastenje    po    vrtu, po živi meji za hlevom.
Zunaj pa se sliši lomastenje po vrtu,    po    živi meji za hlevom.
jutru Plešarica preoblekla in se odpravila    po    župnika Čarja.
Hlip se tolče    po    suhih kolenih in ne spravi iz sebe nobene
Nekateri se celo hudomušno ozirajo    po    svojih ženah, ki sklanjajo zagorele glave
srca, smehljajo se in drug drugega trepljajo    po    ramah.
Brada se mu trese,    po    uvelih licih mu polzita dve debeli solzi.
zabrusi na pod in začne z nogami skakati    po    njem.
»Albin, ti se poberi domov    po    klarinet!« ukažejo Usadarjevemu Albinu.
Zagnali so se kar    po    vrtu, nato čez njive in čez travnike na
Top - top - tóp!« topotajo zdrave noge    po    starem hrastovem podu, ki zamolklo bobni.
gosti hrup, ki se odbija od sten in buta    po    glavah, da so vsi omotični in gluhi.
karabinjerja s puškinim kopitom udrihata    po    vratih in kričita:
OČKA OREL,    po    domače Obrekar, bajtar (70 let )
STRIC SOVA,    po    domače Travnikarjev stric, dolgoletni drvar
   Po    starem bukovem gozdu se vije skoraj gladka,
ogromnih škornjih stopajo brezskrbno kakor    po    domačem
Partizani krenejo    po    njej.
   Po    desnem, položnejšem, zelenem pobočju se
»   Po    desetih letih! ...«
Vlak pridrvi iz predora, zdrvi    po    nadvozu, spet zažvižga in izgine v predoru.
Angelca gre    po    vodo in se ji še sanja ne, da je Stane,
Borna polja    po    brdastem in rebrastem svetu: majhni lazi
pusta strmina do reke Bače, ki glasno teče    po    dnu globeli.
mladostnim zanosom udriha z mokro rjuho    po    perilniku.
»Orlov ...    po    partizansko,« reče tiho in skrivnostno.
je pahnil na tilnik in se v zadregi čoha    po    mehkih laseh.
»Nimam!« zakrknjeno reče    po    premolku.
Nisem smrkavec, da bi se lovil    po    hostah!«
»Kakor    po    prejšnji vojni.
Sreča se razlije    po    Angelčinem obrazu.
Iz zida teče    po    lesenem žlebu voda v kamnitno korito.
vedno nemiren in prožen kakor vzmet, prileti    po    klancu in obstane pri dedu.
glavo, plane iz hiše, se spotakne, zgrmi    po    stopnicah in se prikotali naravnost pred
Široko se razkorači in    po    stari navadi potisne roke globoko v hlačne
»No, pa štirikrat,« se    po    premolku zaničljivo zmrdne Drejc, zmigne
»   Po    tem grlu hrani Hitler svojo laško fronto.
Dragarica nestrpno šviga s pogledom    po    obrazih.
proseče ter se z bliskovito naglico spusti    po    klancu.
plane mimo nje, skoči čez zid, se požene    po    pobočju nad Dragarjevo hišo.
Bichi vrže pogled    po    golem zidovju in zmaje z glavo.
stisne ustnice in sovražno pogleda    po    vaščanih, ki so skoraj negibni in popolnoma
»Šinor! ...« Fašist jo pahne    po    trgu.
Bichi se zravna pred strojnico in pogleda    po    ljudeh.
Bichi pogleda    po    klancu nizdol.
Angelci, vrže pogled na desno in na levo    po    vrsti ter komaj slišno, a ukazujoče zamrmra:
Dragarica plane k Bichiju in seže    po    fotografiji; obraz ji odreveni v strahu
se zlobno nasmehne in zmagoslavno pogleda    po    vrsti.
trenutku se z bliskovito naglico pripodi    po    klancu fašist na motociklu.
Vaščani negibno stoje na trgu in gledajo    po    klancu nizdol.
Dragarica, ki je    po    begu fašistov ostala sama nekaj korakov
knjižni omari in z mrzlično naglico išče    po    njej.
L'Illustrazione Italiana, nestrpno lista    po    njej in iztrže veliko fotografijo Badoglia.
Mussolinijevo sliko, jo položi na mizo in seže    po    Badogliu.
Nato začne brskati    po    predalih: na mizo in na tla letijo fotografije
Bichi pobrska    po    fotografijah in jih nekaj vtakne v žep.
spusti blagajno iz rok in naglo stegne roko    po    fotografiji svoje žene in svojih otrok,
Mirno prekriža roke na hrbtu in se ozre    po    razmetanem prostoru.
Nato vrže pogled    po    mizi, pristopi, z dvema orokavičenima prstoma
misliti, da bi ta zmlinčeni človek segal    po    orožju.
Kutschera s kazalcem pobrska    po    kupu na mizi in pobere precej veliko fotografijo,
ehr gut! Kolossal!« se začudi    po    premolku.
stegne roko k zemljevidu in potegne s prstom    po    železniški progi od Jesenic do Trsta ter
Nato s kazalcem kaže    po    zemljevidu in uslužno razlaga:
   Po    stenah se sveta podoba tišči svete podobe.
Drejc malomarno pobrska    po    skledi, nato vrže vilice na mizo, skloni
bila beseda hlapec roka, ki jo je udarila    po    obrazu.
»Hlapci!« se ogorčeno zadere in udari s pestjo    po    mizi.
in užaljeno vpije Dragarica in se tolče    po    prsih.
»Vam gre samo grunt    po    glavi!« se naveličano obregne in stopi v
svetlimi očmi, polnimi pričakovanja, gledajo    po    klancu nizdol.
Kutschera premeri vse    po    vrsti, nato s preračunano počasnostjo in
   Po    stenah visijo drobne fotografije v okvirih
vztrepetava petrolejka in meče dolge, žive sence    po    prostoru.
Boris    po    prstih stopi k mizi in se spogleda z očkom
vzame izvod Slovenskega poročevalca, gre    po    prstih k peči, sede na klop in začne rahlo
Boris pogleda    po    sebi, nato skrije umazane roke za hrbet.
Tildica in Boris gresta    po    kolenih po snopih ter jih stresata in obračata.
Tildica in Boris gresta po kolenih    po    snopih ter jih stresata in obračata.
»Kaj če bi šla oba?« vpraša    po    premolku sunkovito in veselo.
Senca pade    po    prostoru.
   Po    nekaj udarcih se začneta pogovarjati.
Senca spet pade    po    skednju.
Široko se je razkoračil, roke je    po    stari navadi potisnil globoko v hlačne žepe.
Tildica gleda predse in    po    nepotrebnem potiska snope od sebe.
   Po    strmem klancu se počasi vlečejo navkreber
fašiste, ki s podkovanimi čevlji škripljejo    po    stopnišču v krčmo.
Naglo udrihajo z rokami    po    mizi in kričijo kakor bi bili obsedeni.
ne zdržijo več na stoleh; stoje udrihajo    po    mizi in z vedno višjim glasom kriče svoje
Vsi trije segajo    po    puškah in se začno odpravljati.
dolgo roko, pograbi liter, trdo udari z njim    po    mizi in se pijano zadere:
dokaj pri sebi, se postavi na noge, seže    po    puški in pokaže za odhajajočimi fašisti.
zamahne z roko, še enkrat udari z litrom    po    mizi in se začne širokoustiti:
»Trideset    po    gobcu, če še enkrat stegneš svoj kravji
»Ti si nekaj rekel?« ga    po    premolku vpraša s tihim, grozečim glasom.
Nehote pogleda    po    sebi in začne počasi vleči roke iz hlačnih
vojska ... in denar, da jim kralj pošilja ...    po    papežu! ...«
»Regiment    po    cesti greee ...«
Partizani drvijo    po    pobočju v grapo, skačejo čez progo, se kar
odpahne Okrogličarja in Mojega Jezusa in plane    po    cesti.
Plašno, a z upanjem v očeh se ozira    po    vaščanih.
odzdravi Stane ter ga nato prisrčno potreplja    po    glavi.
Sova pa z velikim užitkom    po    njej:
Z jeznim pogledom šviga    po    Drejcu in se z vidnim naporom zadržuje,
zro za njima, da bi videli, kako se bosta    po    dolgih letih srečala mati in sin.
Dekleta že silijo    po    lestvah in vlečejo dolgo kito cvetja in
»Dragiča ni več ...« tiho reče    po    premolku.
Stane pogleda    po    vaščanih, nato se vprašujoče ozre v očka
Stane pogleda    po    njih, nato spregovori z globljim glasom,
   Po    drugem robu ceste se vlečejo ostanki razbite
množico, obstane blizu komandanta in pogleda    po    vaščanih, ki se prerivajo na tovornjaku
steklenico v visoko dvignjeni roki; zažene se    po    cesti, a že po nekaj korakih obstane in
dvignjeni roki; zažene se po cesti, a že    po    nekaj korakih obstane in ostrmi kot kip.
   Po    cesti pridrvijo štirje motociklji s prikolicami;
Vaščani gledajo    po    zastraženem klancu in čakajo.
»Sezula sem se, ker grem zadnjič    po    svoji zemlji.«
Talci izginejo    po    klancu nizdol.
Hiša se zamaje, grušč udari    po    oknih.
pozdravi, pograbi strojnico in se spusti    po    pobočju nizdol.
Nato se potreplja    po    želodcu in vdano vzdihne:
»Kaj ... ni treba?« zategne Sova    po    premolku.
ozka cesta se iz soteske vijuga navkreber    po    strmem pobočju.
iz mesa in krvi, temveč uliti iz svinca    po    istem kalupu.
pripravljeno na strel in strmijo nizdol    po    čistini.
bolj prihulita k tlom in napeto gledata    po    čistini.
Nemci pognali v naskok; krogle že žvižgajo    po    zraku, klestijo golo grmovje za njima, sikajo
zaklonu med skalami in s težko strojnico kosi    po    planjavi.
Nančika mehanično seže v zaboj    po    drugega, nato se zastrmi po čistini.
seže v zaboj po drugega, nato se zastrmi    po    čistini.
Krogle zaprasketajo    po    skalah, mina spet udari v bližino, sovražni
lagodno nasloni na strojnico in ponosno gleda    po    čistini.
od prestanega napora, dve solzi mu tečeta    po    licih, obraz mu trza in se dolgo pripravlja
Ko zagleda Nančiko, ki spet negibno strmi    po    čistini, se mu smeh sprevrže v hlipanje.
ranjen, in pokaže Nančiko, ki votlo strmi    po    čistini.
še vedno stiska čeljusti, sovražno strmi    po    čistini in čaka, čaka, čaka ...
vedno bolj se ziblje in išče s strojnico    po    planjavi.
Stane izstreli rafal do kraja, nato pogleda    po    čistini in se zadovoljno oddahne:
»Jasno!« pribije Stane in ga udari    po    ramenu.
   Po    razritem, blatnem kolovozu se počasi vleče
Raztrgani čevlji čofotajo    po    brlozgi; partizani očividno gredoč dremljejo.
Sova se zamakne in    po    premolku toplo reče:
bi izgubili vse ozemlje, bi zdaj korakali    po    zraku.
Toda meni se zdi, da korakamo    po    zemlji.
hrbtenice se ravnajo, trudne noge silijo v korak    po    ritmu pesmi.
Burja odnaša    po    planoti široke zvoke harmonike.
Sonce sije    po    pogoriščih.
»Cene,    po    krompir!
   Po    ves krompir!«
uniformi že kar kos možakarja, zadovoljno meša    po    velikem kotlu.
razkorači pred kotlom, poropota s svojo skledo    po    robu in dobrodušno zagrmi v dobrovoljnega
Nato ponosno pogleda    po    partizanih in se zamakne v komandanta.
zidu, in z radostnim obrazom dolgo gleda    po    partizanih, ki stoje nepremično, strmijo
Stane veselo pogleda    po    partizanih, nato se nagne k Malemu, ki stoji
»Pa naj bo!« vzklikne in seže    po    revolver, kajti prvi streli so že odjeknili.
vzklikajo, vriskajo, pojejo in vsak hiti    po    najkrajši poti po svoje orožje.
vriskajo, pojejo in vsak hiti po najkrajši poti    po    svoje orožje.
»Poslali jo bomo v 𠆯ranjo‘,« reče Stane    po    premolku.
Nato se spusti kar povprek    po    goli sivi senožeti in izgine za obronkom
počasi odgovori očka Orel in    po    premolku tiše doda:
   Po    klancu se spuščajo nemški vojaki in oba
Njeni svetli lasje so razmršeni in ji padajo    po    bledem, odločnem obrazu.
Drejc se ozre    po    praznem dvorišču in se vidno oddahne, kakor
   Po    klancu naglo ženejo Tildico.
Drejc strmi vanjo in obupno hlasta    po    sapi.
Domobranec jo s hrbtom roke mahne    po    ustih:
se sunkovito odtrže od okna in se zažene    po    kuhinji.
Sova in Mali se naglo spuščata    po    strmi senožeti, priletita na stezo in zdrvita
senožeti, priletita na stezo in zdrvita    po    njej.
Boris pograbi škarje in zdrvi nizdol    po    strmem pobočju.
dviga visoko nad glavo in udriha z njim    po    tnalu, da odmeva daleč naokoli.
domobranec stopi iz hiše, porožlja z žlico    po    posodi in zakriči v vežo:
Domobranec, ki je bil na straži, gre    po    kosilo.
zmeraj dviguje isti trš in udriha z njim    po    tnalu.
više dvigne trš in še silneje udari z njim    po    tnalu.
roke ob hlače; s strahom in zadrego pogleda    po    jedočih Nemcih in domobrancih, se skuša
vsa izgubljena zgrabi za glavo in gleda    po    mrtvih vojakih, ki ležijo vse križem kražem
visi cigaretni papirček, z rokami brska    po    žepih.
Stane hodi    po    ozkem prostoru in zdaj karajoče zdaj prijazno
»Nak!« zagrmi in se s plosko roko udari    po    stegnu.
»Še zdaj mi kar vre    po    piskru!«
Stane ga strese za ramo in reče    po    premolku:
za hip pogleda, nato bulji predse, obrača    po    rokah tobačnico in počasi spravlja iz sebe:
Svetla mesečina se razliva    po    prostoru.
Očka Orel vstopi s čevlji v rokah in gre    po    prstih k peči.
počasi trga z zobmi in zamišljeno strmi    po    izbi.
klestijo grm za njegovim hrbtom, napeto gleda    po    četi in nestrpno daje z roko znak.
Partizani planejo na progo in zdrvijo    po    njej.
Čelada se mu je zakotalila daleč    po    progi in se zdaj sveti med tračnicami v
v diru zadene v čelado - in se poženeta    po    progi, tečeta, se ustavita, se okreneta
Naglo stečeta    po    progi, ki jo partizani hrupno razkopavajo;
odgovori Peter, plane čez progo in zdrvi    po    pobočju v grapo, od koder prihaja bojni
se grmenje do kraja poleže, se prikotali    po    senožeti nekaj debelega kamenja.
za petami in ga nestrpno gleda, kako meša    po    kotlih; nazadnje pa ji žilica ne da miru,
Daljnogled    po    vrsti pokaže: kos razbite proge, kolodvor
Vendar pa je    po    njunih kretnjah in napetih obrazih jasno
Drejc si s strganim rokavom potegne    po    umazanem in potnem obrazu.
»Daj!« zagodrnja    po    kratkem presledku in naglo potegne eksploziv
Drejc preneha segati    po    opeko, ker z zobmi pritrjuje detonator na
spet sesede ter obupno in začudeno pogleda    po    sebi.
Grušč se usuje    po    Sovi, Drejcu in Borisu.
Tone se    po    vzgledu ostalih partizanov zlekne in si
Naglo pobere putrih, pogleda    po    senožeti in ostrmi:
Sova, peljal,« ga draži Tildica in ga poboža    po    ščetinastih laseh.
Že    po    nekaj korakih stopita s kolovoza naravnost
Počasi se vzpenjata    po    deroči vodi v divjo sotesko.
plezata čez skale, se previdno zibljeta    po    dvižnem mostu in spet lezeta više in više
Redko grmičevje je že golo; suho listje leži    po    dvorišču.
nato pomrači, kakor bi ugotovil, da že diši    po    snegu.
klop, si stisne bergle med kolena, se čehlja    po    svojih ščetinastih laseh in nekako zviška
ščetinastih laseh in nekako zviška gleda    po    invalidih in bolnikih, ki igrajo šah, bero,
Se krepko lopne    po    zdravem stegnu:
»Pa Stane!« se spet navdušeno udari    po    stegnu.
»Le Dragiča ni ...« tiho reče    po    premolku.
   Po    večdnevni težki in krvavi bitki so 20. oktobra
a Sova se pomrači, besno zabrusi bergljo    po    sobi ter izbruhne z jezo in obupom:
   Po    zasneženi valoviti planoti se vijuga dolga
Za njima se    po    sveži gazi vlečejo utrujeni partizani.
h komandantu, se spogleda z njim, pokaže    po    opotekajočih se partizanih in zmaje z glavo,
brzostrelko, naglo vleče Nančiko navkreber    po    razmočenem, blatnem kolovozu, ki se po položnem
navkreber po razmočenem, blatnem kolovozu, ki se    po    položnem pobočju vije na sedlo.
vznemirjen in neučakan, da brez potrebe čopota    po    blatu in po vodi v globokih kolesnicah.
neučakan, da brez potrebe čopota po blatu in    po    vodi v globokih kolesnicah.
Sova jo potegne nizdol    po    pobočju.
   Po    partizansko opremljena soba v požgani hiši.
Sova prime svoj kozarec, pogleda    po    svetli sobi in začne vzneseno grmeti:
»A?!« zažari Sova in se pomakne    po    klopi k njej.
Nato pa se naglo udari    po    čelu in nestrpno vpraša:
»   Po    aktiviste.«
»Zdaj pa kar stopi!« ga Stane potreplja    po    ramenu in po premolku resno doda:
stopi!« ga Stane potreplja po ramenu in    po    premolku resno doda:
»Nejc, sam pojdi,« se    po    premolku skoraj proseče oglasi Obrekarica.
Težki koraki prihrumijo    po    lesenem hodniku in obstanejo.
Puškina kopita začno udrihati    po    vratih.
vsi hkrati silijo v izbo in srepo buljijo    po    prostoru.
domobranec in se z debelimi očmi plašno ozira    po    kotih.
Domobranci začno naglo brskati    po    miznicah in po policah.
Domobranci začno naglo brskati po miznicah in    po    policah.
se ustavi sredi izbe in se začne ozirati    po    prostoru.
skoči k steni, zamahne s puškinim kopitom    po    uri in jo sklati na tla.
Očka Orel jo s svojo široko roko treplja    po    glavi, kakor bi ji hotel reči, naj mirno
pribočnik, počasi dvigne roko in ga udari    po    licu.
pred izbinimi vrati, silovito pahne Borisa    po    stopnicah, a Boris se ujame za ograjo in
ga za hip stisne k sebi in ga potreplja    po    glavi, nato pa ga odtrga od sebe in mu ukazujoče
Orla in se ustavita pred stopnicami, ki se    po    njih pravkar spuščajo Kutschera, njegov
Kutschera pokima in vojaka naglo stečeta    po    stopnicah in izgineta v izbo.
Narte pahne očka Orla    po    strmem klancu.
in domobranci se naglo bližajo in stopijo    po    brvi, ki se začne zibati pod težkimi koraki.
reče Kutschera, zamahne z roko in odkoraka    po    brvi.
briše roke ob hlače, si potegne z rokavom    po    obrazu, pogleda po partizanih ter reče ginjeno,
si potegne z rokavom po obrazu, pogleda    po    partizanih ter reče ginjeno, a nekoliko
se odbija od pobočja v pobočje in izginja    po    dolini.
in obstane poleg Sove, ki se je zamaknil    po    grapi.
veselo vzklikne    po    premolku.
objema Nančiko in Tildico, potreplja Borisa    po    glavi ter jima reče nadvse toplo:
Stane nemirno hodi    po    sobi, nato obstane pred zemljevidom Evrope,
Komisar korpusa pogleda    po    napetih obrazih in nadaljuje vedno odločneje,
»Moramo se prebiti ... in sicer tako, da bodo    po    proboju naše čete pravilno usmerjene za
v čeladah in se počasi in tiho vzpenjajo    po    pobočju.
»   Po    morju diši,« mu odgovori Sova in se nasmehne.
mi, Stane, Tržačani se že tri dni bijejo    po    ulicah.
Sova udari s puškinim kopitom    po    pokrovu in naglo leze na tank.
topovi - vse se začne premikati navkreber    po    asfaltirani cesti.
Nato si z rokavom potegne    po    obrazu, da bi si obrisal solze.
»Ni ...« reče    po    premolku Sova s tihim glasom in zmaje z
Sova se mu široko zasmeje in ga udari    po    ramenu, kakor bi s tem potrdil besede očka
sem se na postelji, se z dlanjo poribal    po    srcu, ki me je res bolelo, in užaljeno zanergal:
temi se je zazibal obraz, ki ga moj spomin,    po    pravici ali po krivici, šteje za najgršega,
obraz, ki ga moj spomin, po pravici ali    po    krivici, šteje za najgršega, kar sem jih
zarohnel in zakrilil z rokami, zakaj še danes,    po    tridesetih letih, se mi njegovo živalsko
Ploščata nohta sta se bolj in bolj bližala;    po    levem nohtu je lezla stenica.
sanjal, da sem videl drveti belega konja    po    zeleni travi.
Izbuljil je kalne oči, se s pestmi tolkel    po    prsnem košu in hlastal za zrakom.
Na to je potegnil roko k ustom, pihnil    po    široki, trdi dlani in z grdim nasmehom zahropel:
   Po    poklicu je bil ladijski kuhar, a rekel je,
rekel, naj sanjam o belem konju, ki drvi    po    zeleni trati, zakaj bel konj na zeleni trati
Če je bilo komu kaj narobe, je robantil    po    svoje, češ kaj bi drugim silil svojo sitnost.
In oficir, ki je bil    po    rodu Čeh, se je drl vame:
»Tako je,« je rekel Venček    po    premolku.
nekaj krepkih besed jima je povedal, pol    po    domače in pol v svoji čudni latinski laščini,
sta se zjokala ter se nato veselo spustila    po    pobočju domov.
je moral že pred poroko sleči uniformo -    po    vojnem pravilniku se preprosti karabinjerji
Takoj    po    poroki je zavihal rokave in začel loviti
iz okolice Bologne, v kratkem času delal    po    naše, se oblačil po naše, jedel po naše
v kratkem času delal po naše, se oblačil    po    naše, jedel po naše - in postal Omelčarjev
delal po naše, se oblačil po naše, jedel    po    naše - in postal Omelčarjev Justin.
Prav    po    laško.
nagnili glavo, priprli levo oko in pogledali    po    korenini.
Travnikarjev stric, si s kazalcem potegnil    po    čelu in nato z odsekano kretnjo otresel
se je zravnal, si pobrisal lase s čela in    po   
pod mostom je svetlo zelena, on pa drvi    po    mostu, da mu zmanjkuje sape.
dolga koščena brada, vsej soseski znana    po    imenu cerkvena mošnja; iz levega kota širokih
cedila rjava tobačna slina in počasi polzela    po    tej bradi, poraščeni z redkimi sivimi kocinami.
   Po    tleh so ga valjali! ...« se je stresel Venček
ljudeh, da jih je takoj spoznal; trepetal je    po    vsem telesu, a vendar jih je tako napeto
človeče s kratkimi nogami in krivim nosom -    po    vidnejši uniformi sodeč caposquadra - počasi
pljunil v obraz in ga hkrati udaril s kijem    po    desnem licu.
ograjo in gosto sejal drobne rdeče lističe    po    cestnem prahu okrog širokega korita in v
Trohovkin klopotec, ki je tako blizu klepal    po    svoji počeni kosi, kakor bi bil na strehi
Modrijanov petelin, ki se je zbegano vrtel    po    visokem četverokotnem kupu gnoja ter v rednih
Nenadoma pa so mu debele solze pridrle    po    licih:
   po    vsem telesu se mu je razlila bridka bolečina,
široko zasmejal, se s plosko roko udaril    po    čelu in si rekel:
nepopisno hudo, da se je s solzami v očeh ozrl    po    možeh in se vprašal, le zakaj ti veliki
se je splašila ter se s kolesljem pognala    po    cesti, Moj Jezus pa se je samo na mestu
skozi vrata pahnili Petra; opotekel se je    po    cesti in komaj ujel ravnotežje.
brado; temni curki krvi so se mu vijugali    po    zagorelem vratu in izginjali na poraščenih
Caposquadra ga je s kijem udaril    po    glavi.
comunisti!« in s tako silo treščil Petra    po    glavi, da se je ta scela zvrnil na cesto.
ter nato s klecajočimi se koleni stopil    po    cesti.
Fašisti so ga dolgo gonili    po    vasi.
stricu in trepetal, a solze mu niso več drle    po    licih.
»Pa je bil takrat dolgo zaprt?« je vprašal    po    premolku.
   Po    dveh letih je prišla novica, da so ga prijeli
zapirajo komuniste, kakor jih pač zapirajo    po    vsem svetu ...
leseno kladivo in nekajkrat jezno udaril    po    klinih, kakor bi hotel razbiti to mučno
pismo za Ravničarja, se je naglo zakotrljal    po    vasi ter brez sleherne šale razdelil pošto
vasi ter brez sleherne šale razdelil pošto    po    hišah.
je obrisal koritce, jo dvakrat potegnil    po    hlačah, jo podrgnil pod pazduho, si jo še
Samo pobrodil je    po    skledi in kar se le da mirno povedal:
Prižela je Zmago še tesneje k sebi in    po    dolgem premolku dodala z nenavadno čudnim,
je zgodilo ... takrat ... ni bilo tako ... tako    po    grdem ...
na lesi vse hude noči - on pa se pripodi    po   
Zagnal se je    po    cesti, planil v Modrijanovo vežo ter se
planil v Modrijanovo vežo ter se kar zakadil    po    stopnicah.
»Le kaj bi mi ti svinjal    po    stopničkah.
obrvi in se še venomer z upanjem oziral    po    stopnicah.
Mi garamo, on pa vrže    po    hišah tistih pet pisem - frc! frc! frc!
zanikrna in zapuščena, toda še vedno prikupna,    po    svoje celo vedra in privlačna.
dva včasih planeta na suho: Zinka hlastne    po    življenju, Moj Jezus po pijači.
suho: Zinka hlastne po življenju, Moj Jezus    po    pijači.
Krčmar Andrej Krivec,    po    domače Moj Jezus, ker je to njegov večni
Šele    po    dolgih letih so se raznesle govorice, da
Tavala je    po    hiši zamišljena, zasanjana, izgubljena.
Brala je z dušo in s telesom: zahrepenela je    po    globokih duševnih pretresih in po velikih
zahrepenela je po globokih duševnih pretresih in    po    velikih lastnih doživetjih.
   Po    prstih je stopical za Zinko, venomer šaril
stopical za Zinko, venomer šaril z roko    po    sivem obrazu, kakor bi si brisal z njega
Zaprla se je v sobo, se premetavala    po    postelji in vlekla s sebe obleko, kakor
pobrala svoje stvari in jo pri priči udarila    po    dolini, kakor bi ji gorelo za petami.
   Po    njenem odhodu se je krčma popolnoma spremenila;
človeka, da se je v tej puščobi nalival    po    lastnem preudarku, se košatil, godrnjal
kar sedé za mizo, kvečjemu če se zlekne    po    trdi klopi.
Obstal je in se ozrl    po    veži.
ponavljal in naglo začel z obema rokama šariti    po    vseh žepih.
   Po    dolgem iskanju in preklinjanju je potegnil
mojstrsko zvil v koritce in tako dolgo vrtel    po    njem cigaro, da je začela slina kapljati
   Po    glavi naj si vrtam in napenjam možgane:
mize orjaško nogo in jo s treskom vrgel    po    sobi.
Ko sem bil zadnjič tam, sta mijavkali    po    trgovini kakor dve sestradani mački:
In bo zgrmel! «je z roko udaril    po    mizi, da so kozarci preplašeno odskočili.
Zlil je vase kozarec vina, se zamislil in    po    dolgem molku zagodrnjal:
Moj Jezus!« se je zadrl in udaril s pestjo    po    mizi, da je vse zažvenketalo.
jokal, tam je moja sreča, je rekel in kazal    po    dolini proti vasi.«
Za vrata ga stisni in    po    piskru ga česni - cvenk! - da se mu pamet
Zinka, še dva litra, da bo mir!« je udaril    po    mizi.
trebuh, takoj nato pa jezno odsekal z roko    po    zraku, zgrabil kozarec in ga hlastno zlil
v moji koži, v moji koži!« se je udaril    po    prsnem košu, »tega ne razume!
pismonoša s težko glavo in previdno segel    po    kozarcu.
hrbtom naslonil na steno in se votlo zastrmel    po    široki politi mizi, kjer sta bila dva motna
početje, dokler ni tudi sam segel na kolena    po    svojo uradno kapo ter si jo ogledal od zunaj,
Okrogličar je s svojim kazalcem pomešal    po    klobuku, kakor s kuhalnico po kotličku,
kazalcem pomešal po klobuku, kakor s kuhalnico    po    kotličku, in pritajeno povedal:
rekel pijani kmet in spet pomešal s kazalcem    po    klobuku.
Popraskal se je    po    strnišču svojih razbrazdanih lic in dolgo
Pismonoša se je ozrl    po    sobi in zaspano utripal z vekami.
vztrepetavali v poslednjih izdihljajih,    po    razoranem čelu so curljali svetli curki
»Je‐e‐ernejček!« je zajecljal in se začel ozirati    po    ženskah.
Prejšnji dan je Hotejčev Matic    po    svoji stari navadi s kamenjem ugonabljal
opoldanske poletne tišine kar nenadoma zadonel    po    dolini njegov znani vzklik:
Pognali so se    po    sadnem vrtu in so res obstali pod češnjo
Nato so začeli skakati    po    veži in oponašati Matica, mati pa jim je
veži in oponašati Matica, mati pa jim je    po    stari navadi grozila:
na hladnem, otroci so skočili v kuhinjo    po    zajemalke, da bi se napili pinjenega mleka.
rokami uprl v kolena in se zamaknil v lonec;    po    mleku se je razlivala njegova rjava tobačna
»Ali si huda?« je    po    premolku vprašal Matic.
čudili, ker so že vedeli, da Matic hodi    po    hišah in stika za mlekom, ki ga lahko izpije
da bi ga še enkrat videli, ko bo odhajal    po    vrtu.
Toda Matic ni odšel    po    vrtu.
dvignjenimi debelimi palci pa so enakomerno nihala    po    zraku, kakor bi nekaj poganjala.
njegova glava pa je bila nad njim in je nihala    po    sinjem nebu.
Ozrl se je    po    nebu in po vrhovih gora, potem pa je odprhnil
Ozrl se je po nebu in    po    vrhovih gora, potem pa je odprhnil vodo
pa je odprhnil vodo iz nosa in se počohal    po    gosti grivi.
Sonce je zahajalo in senca se je spuščala    po    pobočju v dolino.
in se že na drugem bregu začela razlivati    po    širokem Modrijanovem travniku.
»Na Lazna pojdi!« je rekla    po    premisleku.
je Matic izbuljil oči in se začel čohati    po    bradi, ki je bila res poraščena z redkimi,
»Matic, ti kar pojdi    po    sončnico, če ti je Tilčka res rekla, da
je vprašal Matic in se začel spet čohati    po    poraščeni bradi.
»Potem šele    po    sončnico!«
»Potem šele    po    sončnico!«
Hitel je    po    otavi, kakor bi hotel dohiteti sonce, ki
bi hotel dohiteti sonce, ki se je umikalo    po    pobočju navzgor.
čez državno cesto in se začel vzpenjati    po    gladki senožeti, ki je visela v večernem
vrtincu viharnih modernih časov, ki so tudi    po    najzakotnejših grapah previharili človeške
preživljala z redkimi dninami in pogostimi obiski    po    kmečkih hišah.
Ves dan je    po    vasi opletala z jezikom ter se mimogrede
ščepec tobaka in nato posedela, da bi se    po    zgovornem dnevu oddahnila v tihem in mehkem
jih bo obiskala naslednji dan, se ozrla    po    večernih zvezdah in zadovoljno vzdihnila
večernih zvezdah in zadovoljno vzdihnila    po    opravljenem delu, vstala, zapahnila vrata,
prhnila Lužnica in s piskrčkom zamahnila    po    zraku.
Ko sta Hotejec in Hotejčevka prišla    po    otroka, da bi ga nesla h krstu, ter sta
nezakonskim otrokom še sami izbirali imena    po    svojem lastnem okusu, to se pravi, po svoji
imena po svojem lastnem okusu, to se pravi,    po    svoji lastni muhavosti, da
ne rečemo    po    svoji lastni zlobi.
veseljem odprl »svojo pratiko« in začel listati    po    njej, da bi našel »nekaj primernega« za
krstili za Matijo, to se pravi, da mu bodo    po    domače rekli Matic.
zahajale v Lužo, ker se je Pepa že takoj    po    svojem prihodu zaprla in odločno izjavila,
Prvi dve leti se je valjal samo    po    bajti.
Matic se ni skotalil    po    strmini in ni utonil v luži, pa tudi nobena
hiše do hiše ter mu dopovedovala, kako se    po    domače pravi tu in kako tam.
Matic je bil takrat star petnajst let;    po    telesu je bil odrasel, po pameti pa otrok.
petnajst let; po telesu je bil odrasel,    po    pameti pa otrok.
nesle pete, nekega dne pa se je postavil    po    robu.
Janezku palico iz rok, ga z vso silo mahnil    po    hrbtu in začel nato besno udrihati okrog
Matic je šel, se najedel in nato postajal    po    vasi.
Nato je zamižal na levo oko, pogledal    po    palici, bziknil slino in zmajal z glavo.
spet zamižal na levo oko, spet pogledal    po    palici in spet zmajal z glavo.
»Takšen je prišel    po    cesti.
ali brez palice, toda nag ne bo več hodil    po    vasi!
Posedal je    po    skalah in obzidjih ter strgal palico, hodil
kosmat?« je ponovil Matic in se popraskal    po    bradi, ki je bila poraščena z redkimi, zasvedranimi
od zore do mraka zibala z dvema košarama    po    kolnikih in stezah od samotne kmetije do
»Baba neumna,    po    svoji pameti imaš prav!«
strogo rekel in udaril s koščeno pestjo    po    mizi.
zakričal Hotejec in spet udaril s pestjo    po    mizi.
Hodil je od hiše do hiše, posedal    po    skalah in cestnih ovinkih, strgal svojo
Poletno jutro je bilo že razlito    po    vsej dolini, ko se je Matic zbudil v Plenškarjevem
nato segel za srajco, da bi se popraskal    po    hrbtu, toda ker z roko ni mogel doseči srbečega
zemljo ter se tako močno poribal s hrbtom    po    raskavem deblu, da se je z drevesa usula
široko roko obrisal obraz in se zamaknil    po    dolini, da bi presodil vreme.
»Potem šele greš k Tilčki    po    sončnico!«
»Potem k Tilčki    po    sončnico ...« je ponovil in v zadregi pogledal
se je ustavil, da bi še enkrat pogledal    po    dolini, to se pravi, da bi se od daleč ozrl
je bila njegova stara navada, zakaj voda    po    njegovem občutku ni bila kos sveta, ki je
sveta lahko stopil v vodo, na nebo, ki so se    po    njem tako brezskrbno drsale ptice, pa ni
svojim mokrim, nejasnim pogledom pobrodil    po    travnikih, po pobočjih, po vrhovih in po
nejasnim pogledom pobrodil po travnikih,    po    pobočjih, po vrhovih in po nebu.
pogledom pobrodil po travnikih, po pobočjih,    po    vrhovih in po nebu.
po travnikih, po pobočjih, po vrhovih in    po    nebu.
Mlada in ostra luč je    po    dolgem razklala dolino v dve polovici: v
Senčna črta se je skoraj v ravni črti vlekla    po    Modrijanovem travniku.
reko, prišel je do senčne črte in se napotil    po    njej.
Hodil je pravzaprav    po    soncu tik ob črti ter se zibal, kakor bi
Z močnimi bosimi nogami je oral    po    rosni travi, ki mu je segala do kolen in
gosta, da se je nagibal, kakor bi bredel    po    vodi.
Počohal se je    po    laseh - in spet se je zdrznil, kakor bi
in gledal za partizani, ki so naglo orali    po    visoki travi ter drug za drugim izginili
Takoj se je zaslišalo čofotanje    po    vodi; partizani so torej kar obuti zabredli
tele za vrv in za rep ter poplesaval z njim    po    cesti.
Loputnik je brskal    po   
miznici in    po    policah; zbral je kup papirjev, jih zvil
Zato je še enkrat pobrskal    po    miznici in po policah, nato pa je brez besede
Zato je še enkrat pobrskal po miznici in    po    policah, nato pa je brez besede pahnil Matica
Naposled je le nehal brskati    po    sobi in je prijel za čopič.
   Po    kaj pa?«
»   Po    sončnico.«
»   Po    kakšno sončnico?«
povedal Matic in začel z bosimi petami drgniti    po    podu.
»In nikar se mi ne oščajaj    po    vasi!« mu je zažugal Loputnik, ko ga je
   Po    sončnico.«
sodrga dere v vas, beli in črni, ta pa gre    po    sončnico! ...«
stogu skril za steber ter od tam gledal    po    dvorišču.
spustila roko, se počasi obrnila in naglo odšla    po    kolniku, ne da bi se ozrla.
»   Po    sončnico sem prišel,« je počasi povedal
»   Po    sončnico?« se je začudila in zamišljeno
»Obljubila ...« je ponovil Matic in podrsal s peto    po    kolniku.
rekla, se dvignila na prste in ga potrepljala    po    širokem licu.
...« je obljubil Matic ter se nato - bogve    po    kakšnih nedoumljivih zakonih čustva - umaknil
umaknil v stran, da bi Tilčka lahko stopila    po    kolniku.
   Po    treh korakih pa se je ozrla, pomahala z
Premaknil se je in krenil    po    kolniku.
Stopala sta    po    rosni otavi, ki pa je glasno švistela samo
neka čudna toplota; naglo se mu je razlila    po    vsem telesu, mu nabreknila žile in mu tako
vidiš?« je vprašala in se z roko udarila    po    odeji in po nahrbtniku.
vprašala in se z roko udarila po odeji in    po    nahrbtniku.
Matic je obstal nepremično in strmel    po    pobočju, dokler ga ni Laznar sunil v hrbet
Krenili sta    po    kolovozu proti cesti ter začeli kaditi in
Če ne verjameš, pojdi    po    gospoda in ga prosi, naj on pokadi.
pokazal z roko proti cesti, ki se je vijugala    po    pobočju.
šumela čez jez in se nato mirno razlivala    po    modri gladini pod mostom.
predebela«, odprhaval je vodo iz nosa, se čohal    po    gosti
Ozrl se je    po    nebu, a tam je bila sama gladka jasnina.
Pogledal je    po    beli cesti, ki se je vijugala iz vasi.
uprl v zemljo, dvignil glavo in pogledal    po    sebi: na trebuhu mu je režala skoraj dve
   Po    kolenih se je pomaknil do sončnice, jo pobral
je njegov nejasni pogled počasi zdrknil    po    pobočju.
Pobrodil je s pogledom    po    vasi ter se ustavil pred Modrijanovo hišo.
Z začudenim pogledom jih je spremljal    po    beli cesti, dokler niso izginili za Hlipovim
Krenil je    po    sredi ceste, saj se mu je vendar zgodilo
vendar zgodilo nekaj takega, da mora hoditi    po    sredi ceste.
Široka stopala so neslišno stopala    po    prahu, kakor bi stopala po moki.
neslišno stopala po prahu, kakor bi stopala    po    moki.
kolovozom, zahukala sova; zahukala je trikrat    po    trikrat zapovrstjo, kar pomeni, da je smrt
nebeških višav, kako se globoko na zemlji,    po    globokem dnu globoke doline, po razritem
zemlji, po globokem dnu globoke doline,    po    razritem in izpranem kamnitnem kolovozu
Samo podkovani čevlji so škripali    po    kamenju.
Potegnil je z dlanjo    po    nosu in nadaljeval z globljim glasom:
Potem se je z dlanjo poribal    po    nosu, si s hrbtom roke pogladil črne brke
Samotežnika, ki so ga bili našli mrtvega šele    po    nekaj tednih, ker
»In kaj to dokazuje?« se je vprašal    po    stari navadi.
Torej,    po    bogastvu ni treba hrepeneti!
Nato pa je vzdihnil, kakor je vzdihnil še    po    vsakem pripovedovanju:
»Same neumnosti mi rojijo    po    glavi!« je pomislil pob in se tako razjezil
Kadar kosim na Travni in se zamaknem    po    dolini, mi vse zaživi pred očmi.
»   Po    glasu vendar!
Oče in mama sta bila    po    vsej dolini znana pevca, in tudi vsi otroci,
z njim, se useknil, se z dlanjo poribal    po    nosu, se odkrehnil in začel pripovedovati:
čudak!’ so govorili in se s prstom trkali    po    čelu.
Tudi jaz sem    po    svoje čudak.
Bilo je leseno, okorno, toda    po    gladki cesti se je lahko peljal na njem.
ponavljal še na stara leta in se s pestjo tolkel    po    prsih, ker ga je težilo v srcu ...
dovolj trden, samo če se dovolj naglo poženeš    po    njem.
videli’ je vrgel dedcem in se naglo pognal    po    ledu.
Slišali so, kako je drsel    po    ledu, že so ga zagledali komaj dva metra
Če je bil stari Ravničar udarjen    po    pameti, kakor bi se lahko reklo, je bil
bi se lahko reklo, je bil mladi udarjen    po    srcu.
Vse je torej šlo    po    zlu.
Ta pa se je bila    po    moževi smrti tako zakrknila in zastarokopitila,
Takoj    po    Ravničarjevi smrti je zaklenila njegovo
Opustila je gostilno in začela kmetovati    po    starem; niti novih semen ni marala.
In tudi poženila jih je    po    svoji volji ...
»Zakaj ne?« je rekel    po    premisleku.
Vendar tega ni kazala; vzravnano je hodila    po    vasi in tudi na koru je še pela.
Ravničarica ji je prav    po    tisti Putkovi Marjanci, ki je bila plačala
nikdar prišla za mlado na Ravnico, tudi    po    njeni smrti ne, in sicer zato ne, ker jo
naposled je le treba priznati, da je bila    po    svoje velika ženska, kakršnih je presneto
Vsakega človeka moramo presojati    po    pravici, čeprav nam ni všeč! ...
Nista mogla čakati, da bi    po    materini smrti preteklo leto in dan - in
jima ni nihče zameril - vzela sta se že    po    šestih mesecih.
Umrla je že deveti dan    po    poroki...
Mar hrepenenje    po    sreči ne utrudi?
razklal se je bil na dvoje: srce je živelo    po    svoje, telo spet po svoje.
dvoje: srce je živelo po svoje, telo spet    po    svoje.
Živi    po    svojih
Saj je že prvo leto    po    Otini smrti rodila otroka.
tako so počepali in se vlačili za materjo    po    njivah ter sadili, pleli, okopavali, želi
drugega Ravničarja, tistega, ki je živel    po    svojih nagonih.
sem rekel, da človeka ni lahko presoditi    po    pravici ...
Nato si je z dlanjo potegnil    po    nosu in nadaljeval:
Potegnil si je z dlanjo    po    nosu, se odkrehnil in zamrmral:
živel z doto, ki mu jo je bil brat odštel    po    materini smrti.
Prav verjetno je, da včasih tudi    po    več tednov ni izpregovoril glasne besede.
Lovil je ribe, hodil na lov in    po    malem prekupčeval z lesom.
Otroci, ki so ga bili videli, so prihiteli    po    mater.
pograbila najmlajša dva in pobrisali so jo    po    pobočju kakor splašene živali.
so se ustavili, da bi se še enkrat ozrli    po    Ravnici, po svojem gnezdu, ki so se v njem
ustavili, da bi se še enkrat ozrli po Ravnici,    po    svojem gnezdu, ki so se v njem rodili.
leskov prot, ga oklestila, zažvižgala z njim    po    zraku ter se nato kakor blisk spustila proti
zakadila v Janeza in začela s protom švigati    po    njem.
Poba pa sta še kar naprej švigala    po    njem in sikala:
»Šli so na Vrata, potem pa naprej    po    Puštalski dolini ...
A že    po    nekaj dnevih so se spet vrnili, ker je edina
danes pa so prišli že podnevi in so hodili    po    kašči.’ -
   Po    kašči smo mi hodili,’ so rekli možje.
vrača tudi mati, stara Ravničarica; hodijo    po    hiši, prekladajo posodo in kuhajo, mati
prihaja pred njegova vrata, trka s palico    po    njih in ga preklinja:
Zamorkina poba, če sta ga res preveč mlatila    po    glavi.
Popraskali so se    po    glavi in začeli razmišljati, kaj naj ukrenejo
molče, potem pa si je z dlanjo potegnil    po    nosu in po stari navadi zaključil svoje
potem pa si je z dlanjo potegnil po nosu in    po    stari navadi zaključil svoje pripovedovanje.
Potegnil si je z dlanjo    po    nosu in dodal:
Molče sta prišla do Bače in molče sta se    po    zgornji poti začela vzpenjati na Stopec,
vidi, da se svet odpira na vse štiri strani:    po    Baški grapi, po Idrijski dolini in po Soči
odpira na vse štiri strani: po Baški grapi,    po    Idrijski dolini in po Soči na sever in na
strani: po Baški grapi, po Idrijski dolini in    po    Soči na sever in na jug.
Oče in sin sta molče šla    po    gladkem kolovozu, ki se je vijugal ob vznožju
Najprej je gledal    po    dolgih, v loku zoranih rjavih njivah, ki
se kozolci dvigali; bilo je, kakor bi se    po    vseh belih, že zasneženih gorah, više in
da si je izbral lestev, ki se je dvigala    po    Krnu.
tal, široka črna lestev pa se spet dviga    po    belih stenah skalnatega Krna, dviga se više
stala sredi starih kostanjev, in se ozrl    po    nebu.
In ker je dobro vedel, da ne smeta    po    nemarnem zapraviti niti lire, je dodal:
»Kaj bi se potikala    po    Tolminu in čakala, da odpro šolo.
hrbtom teče Bača, da se na levi Idrijca vali    po    globoki soteski, da je pred tabo Soča, tako
Pogladil se je    po    nosu, se odkrehnil in zelo prijazno rekel:
Oče se je spet pogladil    po    nosu, se spet odkrehnil in šele po dolgem
pogladil po nosu, se spet odkrehnil in šele    po    dolgem premolku vprašal:
Šele    po    dolgem premolku se je spet oglasil:
Polegaval sem, bral in bral, gledal    po    dolini in razmišljal, koliko povesti bi
Gladil se je    po    nosu.
Napila sta se sladke mrzle vode in krenila    po    ravni cesti po Dobravah.
sladke mrzle vode in krenila po ravni cesti    po    Dobravah.
In res se je prav kmalu spet pogladil    po    nosu in se odkrehnil ter nato z očitno zadrego
Pogladil se je    po    nosu in dodal:
Pogladil se je    po    nosu in vzkliknil:
se cesta odcepi v Poljubinj, in se začela    po    klancu spuščati proti Tolminki.
boš vedel,« je rekel oče in naglo stopil    po    mostu.
kar se neukročenega in nezadoščenega divja    po    mojih notranjih temah, ni moglo odplaviti
vendar žive oči, ki so željno hrepenele    po    domačih pokrajinah in po domačih ljudeh.
željno hrepenele po domačih pokrajinah in    po    domačih ljudeh.
   Po    petnajstih letih spet ležim pod domačo streho!...«
so zvenele polno in slovesno, kakor bi se    po    globokem stoletnem molku sproščeno oglasila
med nas je usekalo in nas razteplo    po    sveti...«
zadnji zimski veter razpihal njegov pepel    po    mrzli nemški zemlji.
in na svislih, v kurniku in na svinjaku,    po    vseh luknjah sem jo prekladala ...
bzikoma svoje rjave sline mirno rekel: ‘Anca,    po    Andrejeve cunje sem prišel.’
Tudi    po    trikrat na dan sem šla
bilo, je z navajeno kretnjo roke potegnila    po    čelu, čeprav je njen nagajivi pramen šele
   Po    vseh grozotah, ki smo jih doživeli, je
dopoldne, ko se je preoblekel, vzravnano hodil    po    izbi?
obstal, se še bolj zravnal, potegnil z dlanjo    po    hrbtu nosu in resno prikimal:
‘Oh, ta pob se je ves vrgel    po    tebi!
- Ali ne smrdi    po    petroleju? -
- Ali še veš, - se je    po    premolku oglasila teta, - kako je oče včasih
Razširila je roke in pokazala    po    izbi.
Pomaknil sem se k harmoniju, potegnil s prsti    po    mrzlih in nemih tipkah ter nato prav počasi
Obrnil sem se in stopil    po    sobi.
Potrepljal sem razmajane stole    po    naslonjalih in z dlanjo pobožal gladko črvivo
Prav v tistem hipu so se    po    stopnicah vsuli drobni koraki.
je vzkliknila in skočila    po    očetovo obleko.
se je teta s plosko roko udarila    po    čelu.
Odmajal sem se    po    strmih škripajočih stopnicah v svojo čumnato
Previdno se pomaknem    po    stezi, nato se obrnem in se spet oprem na
- Na, tu imaš denar, - pravi oče    po    premolku. -
In    po    dolgem premolku pritajeno zašepeta:
Toda šele    po    dolgem premolku potegne z dlanjo po hrbtu
šele po dolgem premolku potegne z dlanjo    po    hrbtu svojega nosu, kar stori vselej, preden
- Če ne prej, se bova videla    po    vojni... - reče prav počasi.
-    Po    vojni? ...
Vojna je sicer strašna, toda žeja    po    pravici je še strašnejša.
pozabil, ne ... - izdavim in naglo zagazim    po    zameteni stezi.
sem se ozmerjal in pogledal    po    čumnati.
naposled samo sivo morje, ki mora biti, da    po    njem lahko plovejo bele jadrnice naših radostnih
zavezniškim častnikom, ki so takoj prve dni    po    vojni prišli v Ljubljano na obisk, da bi
hlastno je in rožlja z nožem in z vilicami    po    krožniku.
Odsotno je podajal roko, ki je bila že    po    naravi zelo velika, zdaj pa še večja in
In vendar se je    po    dveh težkih letih spet pozdravljal s svojimi
njihovi generali, ki niso nikdar trgali hlač    po    vojaških akademijah.
S coklo    po    glavi. -
je iz cokle, jo pobral in ga mahnil z njo    po    sencih.
Nosijo me    po    ozkem, dolgem hodniku.
In naglo hitim    po    hodniku, kakor bi on še stal v zrcalu in
Kladivo udriha    po    njem, udarce čutim - a zvoka ni!
Naglo grem    po    hodniku in naglo stopim mimo straže, da
Saj hodim te dni    po    domovih in ulicah ter gledam, kako se zbirajo
   Po    najtežji poti so odpotovali v zgodovino,
Zamaknil sem se vanj in čakal, kdaj bo    po    stari navadi z dlanjo poribal hrbet svojega
   Po    njegovi smrti pa je bila moja.
To vem, da je bilo ime češko,    po    očetu, tistem nesrečnem kadetu.«
sklonila glavo in z boso nogo začela drsati    po    tleh.«
vsakdanjem smislu, pač pa je lepa drugače, prav    po    svoje.
Bilo je svetlo in tiho, in    po    tisti svetli tišini je šumela Idrijca.
otožnostjo, ki se kakor gosto črno vino razliva    po    njem in pogaša žgoče dnevne skrbi.
ga tako presune, da ga mršavica spreleti    po    vsem telesu.
zidovju, odtrga temna postava in zavije    po    reki navzgor.
se ta črna enoroka prikazen počasi pomika    po    tekočem srebru - nato pa se mu takoj umakne
njemu, širi se in dviga, in dvorogi vrh hiti    po    zvezdnatem nebu vedno hitreje in hitreje.
kretnjo glave vrže mehke lase s čela in krene    po    stezi.
tem čudnem užitku: gazi in gazi in gazi    po    visoki travi, da se mu v čevljih nateče
Prijel se bo za končnico, mama pa bo    po    dolgem premolku vzdihnila:
Nato se bo ozrl    po    prostorni izbi, ki bo zaradi svetle noči
Nato bo začudeno zmajal z glavo in    po    prstih šel mimo nje, ona pa se bo ozirala
vodi vlekel le raztrgan kolovoz, ki včasih    po    ves dan ni pripeljal mimo niti enega človeka.
nekakšne usodne vesoljne krivde v temi brodi    po    mrzli in razburkani reki, ki teče med otroško
zaslišal stopinje njenih bosih nog, ki so    po    veži odhitele v kuhinjo, se takoj vrnile
Kar    po    stopnicah jo pahne.
Ko se pobere, mora najprej    po    cevi vleči vino iz soda in piti, dokler
odložil žago in se z dlanjo počasi pogladil    po    hrbtu svojega orlovskega nosu, kar je zmeraj
- Sicer pa se    po    naše reče vseučilišče, - je dodal, ker je
preganjal vse besede, ki so mu količkaj dišale    po    italijanščini.
jezikom, sočutno zmajal z glavo in se ozrl    po    naših pustih in senčnatih rebreh.
in se zravnal ter nato tudi sam pogledal    po    svojih vresnatih strminah.
bolj bistre, kakor so naše, ki se senčijo    po    teh osojah.
prve gimnazije do mature ter se nato šele    po    tretjem naskoku z vsemi štirimi komaj skobacal
zamižal, si z robcem pokril usta ter šele    po    premisleku odkimal:
In    po    tej senčici!
naj mi nikar ne zameri, če sam ne pridem    po    slovo.’
To je bila sicer    po    pameti že dognana resnica, tudi zanj dognana
Oče je z dlanjo počasi potegnil    po    čelu in po hrbtu nosu ter s prejšnjim glasom
Oče je z dlanjo počasi potegnil po čelu in    po    hrbtu nosu ter s prejšnjim glasom ponovil:
Oče je spet potegnil z dlanjo    po    nosu.
- Tekla je    po    dolini, teče in bo tekla ... tudi ko naše
pisalno mizo, kakor bi bil ujet v skopcu, in    po    izrazu njegovega obraza bi se dalo sklepati,
Mož je neznansko hropel in zaudarjal    po    tisti skrajno zoprni in dušeči mešanici
vode, briljantine, čebule in česna, ki    po    njej tako izrazito zaudarjajo preprosti
Ravnatelj je medtem hodil    po    sobi kakor lev po kletki in vedno hitreje
Ravnatelj je medtem hodil po sobi kakor lev    po    kletki in vedno hitreje vrtel svojo dolgo
vedno hitreje vrtel svojo dolgo desnico    po    zraku, kakor bi z nekakšno nevidno pripravo
je rekel in ga očetovsko potrepljal    po    ramenu.
na cesto, se je oče zadovoljno pogladil    po    nosu in izpodbudno rekel:
je    po    premolku zaupljivo vprašala Kadetka, ki
Vzel je drugo knjigo in začel listati    po    njej.
roke na hrbtu in začela z boso nogo drsati    po    podu, kakor bi premišljevala.
pomešala s starinskim vonjem, ki je plaval    po    hiši.
vzkliknil stric Tomaž in s koso pokazal    po    gosti visoki travi, ki je valovila v jutranji
Nato je počasi brusil in se oziral    po    sveži jutranji zelenini.
S pobešeno glavo se je vračal    po    svoji razovnici in se spotoma zmerjal, da
   Po    kolniku je z dolgimi koraki prihajal tesar
jabolčna krhlja, lasje redki in počesani    po    čelu, kakor so počesani otroci.
odmaknil se je komaj nekaj korakov, ko se je    po    travniku razlil razkričani ženski glas:
   Po    kolniku je zdaj prihajala mlada branjevka
Naglo se je pomikala    po    travniku.
ne jem prav zato, ker me preveč skomina    po    zobeh.
Sicer pa ti    po    pravici povem, da kar se sadja tiče, imam
je vprašal tesar in kar zakorakal    po    kolniku.
kakor bi se v temi spuščal    po    lestvi in bi se lovil za kline.
- In ima ga    po    naši strani! -
- Ne rečem, da ga ima    po    meni, ki ob nedeljah zvečer včasih celo
Ima ga    po    mami.
Predvsem pa    po    teti Anci, ki je prava pratika.
Teta Anca jo je naglo drobila    po    kolniku.
bi se ne dotikala tal, se je pozibavala    po    strnišču pravkar pokošene trave.
pokazala s plavima kitama, ki sta zaplavali    po    zraku.
se je ozrl in brez besede spustil pogled    po    ravnih razovnicah.
situ, da bi bilo čim manj otrobov, zato so    po    vodenem, modrikastem mleku plavale zlato
zajel in gledal za Kadetko, ki je tekla    po    mivki, dvignila krilce in zabredla v vodo.
opravim izpite, bi drugo nedeljo lahko šel    po    šmarnice v Obrekarjev dob.
- Glas mora imeti    po    očetu, ker so vsi Vojnačevi brez posluha.
Zdaj drvi    po    tistem svetu, ki ga je nekoč branila s
pred tabo razgrnila tista daljna nedelja    po    izpitih.
Ne, tisto nedeljo nisem šel niti s Kadetko    po    šmarnice v Obrekarjev dob niti na skrivni
   Po    tistih čipkah sta plesali senci dveh zavaljenih
vznemirjati tista dva čmrlja, ki sta še brenčala    po    čumnati.
Ko sem se včeraj    po    opravljenih izpitih vračal iz Tolmina, sem
svoje visoke prsi in mi z golo roko segla    po    hrbtu.
Zagomazelo mi je    po    vsem telesu.
Molčal sem in v zadregi brskal    po    žepih.
Mudi se mi, - sem rekel in stegnil roko    po    svojem nahrbtniku.
sem se na postelji, odprl oči in se ozrl    po    sobi.
sobe, kako je šel skozi izbo v vežo in nato    po    stopnicah.
Nato sem se začel spuščati    po    stopnicah v vežo.
Pogrnila sva    po    njej mojo žimnico in pod žimnico sva za
oče se je zravnal, se z dlanjo pogladil    po    hrbtu svojega orlovskega nosu, potegnil
pazduho, nato pa je odločno in hitro stopil    po    vrtu otrokom naproti.
svečami, nato pa sem se obrnil in se pognal    po    stopnicah v svojo čumnato.
prihajali in odhajali; spoznaval sem jih    po    glasu, po hoji, po kašlju, po vzdihih.
in odhajali; spoznaval sem jih po glasu,    po    hoji, po kašlju, po vzdihih.
odhajali; spoznaval sem jih po glasu, po hoji,    po    kašlju, po vzdihih.
spoznaval sem jih po glasu, po hoji, po kašlju,    po    vzdihih.
obliča, mu švigali čez glavo in se trkljali    po    njegovem širokem hrbtu.
trdo zakorakal k maminemu vzglavju, se ozrl    po    moških in ukazujoče zagodrnjal:
odvijalo zelo naglo, brez ukazov, brez besed,    po    nekem čudnem uglajenem redu.
bliskovito naglico; samo dvakrat je udaril    po    vsakem žeblju, ki se je pod njegovim udarcem
vrvjo, jo vzdignili na ramena in se pomaknili    po    dvorišču.
je začel pomikati med košatimi jablanami    po    vrtu.
mi je prijazno pokimal sosed in se nato    po    stari navadi začel čohati po svoji trdi
in se nato po stari navadi začel čohati    po    svoji trdi sivi grivi.
- Pomolčala je, podrsala z boso nogo    po    podu in sramežljivo povedala:
Že sem se nameril    po    stopnicah, da bi se zaprl v svojo čumnato,
Vzel sem odejo, jo pogrnil    po    skrinji v veži in se zleknil.
- Kadar se praskate    po    glavi, že razumem, da vas srbi od skrbi.
kadar se praskate pod pazduho, okrog pasu in    po    nogah?
Razpršijo se    po    vsem telesu.
‘Naravnost seveda ne, toda    po    ovinkih si jim rekel,’ je rekla.
   Po    ovinkih sem nemara res rekel,’ sem priznal.
na prsi in v zadregi podrsala z boso nogo    po    podu.
sva odnesla žimnico k reki in jo pogrnila    po    produ, da bi se presončila na belem, razbeljenem
Trnar obstal sredi prazne izbe in se počohal    po    sivi grivi.
- Jaz pojdem zdaj    po    apno, da pripravim belilo, vidva pa pojdita
apno, da pripravim belilo, vidva pa pojdita    po    mivko, da naredimo nekaj tenke malte, če
železno samokolnico iz klonice in zavil    po    kolniku.
Kadetka je šla v hram    po    lopato in pritekla za mano.
ki se je v vedno širših krogih poganjal    po    sinjem nebu.
Ali ne bi lahko šla s tabo    po    šmarnice?
Kadetki pa sem rekel, naj gre k potoku    po    nekaj listov črnega lapuha, da z njim pokrijeva
-    Po    mivko sem prišel, - sem rekel.
smrti, vam lahko povem, da bi bil moral priti    po    vas že v nedeljo zvečer, pa sem spričo materine
za kite in zdelo se mi je, da je stopala    po    prstih.
- Ali ne bi prebredli reke in šli    po    glavni cesti? -
-    Po    tej strani je bolj senčno.
Oče si je z dlanjo potegnil    po    nosu, toda odgovoril ni.
je rekla Kadetka in se spustila    po    strmi stezi.
sem zamahnil z roko in trdo zakorakal    po    stezi.
sem odbil precej trdo in se zapodil kar    po    Suhem plazu nizdol.
ustavil, da sem se zviška še enkrat ozrl    po    dolini.
-    Po    otročje se pogovarjaš.
sem se otresel in se spustil    po    vijugasti in strmi stezi med borovci.
sem rekel in se pognal    po    strmem brdu naravnost proti hiši.
Kadetka je s takim zaletom pridrvela    po    strmini, da sem jo z obema rokama komaj
skrivaj obril, si iztisnil ogrce    po    bradi in čelu, mrmrajoč si v tolažbo:
»Eh, ti šema modroslovna!« sem se udaril    po    čelu.
»Spet sem se    po    nepotrebnem zaprispodobil!
Premetavalo me je    po    ječah in po tujem svetu.
Premetavalo me je po ječah in    po    tujem svetu.
Dolga leta sem kolovratil    po    bučnih velemestih ter se ob kruhu in vodi
je moje telo kar samo obrnilo od okna in    po    prstih stopilo k vratom.
ki so mi cvrkale pod nogami, se spustil    po    stopnicah v vežo in odpahnil težka, vsa
druge svetove in vsa sonca, ki so sijala    po    vsemirski sinjini.
Nato sem pogledal    po    grapi, kakor bi se hotel posloviti od noči.
»Ali se še nisi dovolj narogovilil    po    hribih?
kar sem jih srečala, so se pridušali, da    po    vojni ne pojdejo več na noben hrib.
   Po    šmarnice grem.«
sem rekel in se podvizal    po    stopnicah.
silovitostjo cepil drva, da so kalovnice letele    po    vsem dvorišču.
Prišli so    po    naše krave, kar po vse štiri, da bi jih
Prišli so po naše krave, kar    po    vse štiri, da bi jih odgnali na soško bojišče
otroki, in petinosemdesetletni ded, ki je    po    očetovem odhodu k vojakom spet vzel gospodarstvo
dobrodušnega stražmojstra Dominika Testena, ki je »   po    pomoti« zašel v žandarski poklic; suhega,
hromega občinskega pisarja Julija Rodeta,    po    domače Julčka, ki je bil doma tam nekje
Ded se je postavil    po    robu, kakor se lahko postavi samo starec,
Strmar je s prsti bobnal    po    mizi, Julček je razgrnil pred sabo bel list
mirni, samo Testen je s široko zadnjico ribal    po    klopi in si z velikanskim, umazanim robcem
je preklinjati svojega očeta, ki ga je »   po    nemarnem« spočel, uro svojega rojstva in
- Nismo prišli    po    tvojega Krčmančka.
   Po    krave smo prišli.
- Ne    po    moje! -
zahropel in se začel s koščenimi pestmi tolči    po    prsnem košu.
Skočil sem v kuhinjo    po    mamo.
pogledal je pero proti luči in popraskal z njim    po    nohtu levega palca, poiskal s komolci pravilno
Vstala sta, bodrilno potrepljala mamo    po    rami in odšla brez besede kakor s pogrebščine.
pobral in jo z vso silo oplazil z verigo    po    glavi.
Udaril sem    po    oknu in zaškripal:
izpustila, sem molče gledal naše krave, ki so šle    po    vrtu, se izgubile v jelševju, se še enkrat
   Po    dolini se je valila narasla Idrijca, motna
visoka, zato so vojaki takoj izmotali konje,    po    vodi pa so plavale vreče.
Da jo pogrnemo    po    tleh.
Kruha ne bomo prekladali    po    umazani travi, - ji je prijazno pritrjeval
slišal, - se je zravnal ded, potrepljal kadeta    po    rami in ponovil: -Ano, ano- ja, ja.
Mama je stekla v hišo    po    rjuho, jo pogrnila in počakala, da je ded
lase, ki so ji v debeli in dolgi kiti viseli    po    hrbtu.
oskubljenemu vrabcu, ki se z zadnjimi močmi poganja    po    vrtu in vdano čaka prve slane, ko bo izpihnil
in vstal, se trikrat prestopil in se ozrl    po    nebu, kakor bi presojal vreme, nato spet
nato pa zarezgetali in začeli krcati vojake    po    rokah.
se je venomer kremžil, kakor bi ga trgalo    po    glavi, vzdihoval in se prekladal, naposled
je    po    kratkem premolku z globokim obžalovanjem
vso noč žebra in rožlja z rožnim vencem    po    končnici kakor krava z verigo po jaslih
vencem po končnici kakor krava z verigo    po    jaslih ...
trava iz mene; hudič podivjani bi mi skakal    po    glavi, dokler me ne bi živo zabil v zemljo
nisem mogel misliti, da bi skakal človeku    po    glavi in ga živega zabil v zemljo kakor
iz žepa rožni venec in me oplazil z njim    po    hrbtu; to je živo zabolelo, ker so bile
Prav    po    starem hudiču se je vrgel!
Vojnačke so hodile mimo naše hiše    po    spodnji poti, po kolovozu ob vrbah.
so hodile mimo naše hiše po spodnji poti,    po    kolovozu ob vrbah.
povodnji, ki je zalila kolovoz, prihajale    po    vrtu - in prihajale so naravnost v sredo
je    po    premolku mrko in pomenljivo rekel ded, ne
Samo to ti povem:    po    vseh štirih še ne hodiš, v svinjaku pa že
njegovih ustnicah, je začel z rokami hlastati    po    zraku in iskati slovensko besedo.
kadetove domačije: široka, zelena dolina, ki se    po    njej vijuga široka, mirna, zelena reka,
Spet smo se bosi zapodili    po    zelenečih tratah ter se prav otroško razveselili
soncu, segrela se je in uporno poganjala rast    po    vseh zelenih lisah, ki jih niso sproti teptali
vračala s šentviškogorske planote, kjer je    po    samotnih kmetijah nakupovala maslo in jajca
brisala solze, ki so skoraj vselej polzele    po    debeli, razbrazdani koži njenih visečih
prištevali k ubogim na duhu, je bila babnica    po    svoje kar dovolj prebrisana: poznala je
Takoj sem začel listati    po    njej, toda Katra mi jo je potegnila iz rok,
   Po    dolgem prerekanju sva se naposled pogodila,
njeni rdečkasti lasje široko razgrnjeni    po    zeleni travi.
Kadar je šel mimo hiše, je šel    po    spodnji poti, ki so po njej hodile vse tri
mimo hiše, je šel po spodnji poti, ki so    po    njej hodile vse tri Vojnačke in zadnje čase
Gledal sem    po    državni cesti in po Modrijanovem polju,
Gledal sem po državni cesti in    po    Modrijanovem polju, kjer se je prelivala
Šli so    po    sredi travnika, naravnost v smeri naše hiše.
Za njimi so se    po    valujoči otavi vlekle njihove lastne, dolge,
bokov, do ramen, in metal peščeno zemljo    po    zeleni otavi.
se mu je tako tresla, da mu je voda tekla    po    bradi.
Ded je šel    po    žganje in mu nalil.
Rekel je nekaj    po    češko, a ga nismo razumeli, pa če tudi bi
Naglo se je obrnil in zavil    po    stezi v pobočje.
- Teci    po    Terezijo!
Spustil sem se    po    vrtu.
Posedle so    po    skrinji in začele dojiti.
potegnil Vojnački ruto z glave in odšel    po    stopnicah na kaščo.
- Kdaj naj pridemo    po    Justino?
se je od hriba do hriba, se tiho valjal    po    ajdovem strnišču in s suhim šumom švigal
orumenelo listje z drevja in vrtinčil prah    po    razritih cestah, trgal preperelo strešno
mehkim, starinskim baržunom: zadišalo je    po    trohnečem listju in po vlažni, spokojni
baržunom: zadišalo je po trohnečem listju in    po    vlažni, spokojni zemlji.
Vode so kar vidno naraščale, se razlivale    po    steptanih, križem kražem razhojenih travnikih,
vojakom, ki je stopil predenj in je hotel    po    stopnicah na vrh, je razširil dolge, suhe
opogumili, da smo odprli vrata, posedli    po    vrhnji stopnici, sesali palce in molče strmeli
ki se je bila v dolgih letih nakopičila    po    kotih.
in vroče čudeže, ki jih je kuhar trkljal    po    svojih širokih dlaneh, ter se hkrati plašno
Nato smo dobili še vsak    po    dva kosa.
   Po    vsem širokem ognjišču je bila razgrnjena
je Kratkovič zakrilil    po    zraku z dvema krožnikoma hkrati ter ju nato
ki je zdravniku obrnil hrbet, je še vedno    po    svoje »umival« krožnike, da smo komaj zadrževali
Ded, ki je ves dan krožil    po    veži in kuhinji kakor zvesti in odlični
-    Po    orožnike, - je odvrnil Izidor in se naglo
- je odvrnil Izidor in se naglo spustil    po    razmočenem kolniku.
smo se plašno stiskali k mami, kakor bi    po    vsem ozračju plavalo nekaj grozljivega.
suha, kajti od njiju je krepko zaudarjalo    po    žganju.
   Po    kratkem premolku pa se je zravnal in rekel
videl, kako se bodo ti črni polentarji vlekli    po    dolini in tulili:
toda Testen ga je pokroviteljsko potrepljal    po    golem ramenu in mu pomežiknil, kakor bi
Domačini jih niso marali, čeprav so samo »   po    službeni dolžnosti« brskali po hišah, plenili
so samo »po službeni dolžnosti« brskali    po    hišah, plenili krave in prašiče, lovili
je trdo rekel kuhar in stopil v vežo    po    novo pletenko ruma.
nezakonskih otrok, ki so bili razsejani    po    deželi, se je vselej razjokal.
Švrk s koso, zdaj    po    meni, zdaj po tebi.
Švrk s koso, zdaj po meni, zdaj    po    tebi.
svojima puškama, jih naglo oprtala in stopila    po    veži.
zarjovel zdravnik za njima in treščil s pestjo    po    mizi. -
Martin Urbanja pa je bil bled kot stena;    po    visečih, dolgih licih sta mu drseli dve
hušknili mimo besnečega zdravnika in jo    po    stopnicah ubrali k mami, ki nas je takoj
   Po    vsej dolini, po glavni cesti, po kolniku
Po vsej dolini,    po    glavni cesti, po kolniku in tudi po travnikih
Po vsej dolini, po glavni cesti,    po    kolniku in tudi po travnikih po obeh straneh
dolini, po glavni cesti, po kolniku in tudi    po    travnikih po obeh straneh reke so se vlekle
glavni cesti, po kolniku in tudi po travnikih    po    obeh straneh reke so se vlekle neskončne
Vrtel sem se    po    hiši in se globoko sklanjal skozi odprta
zastave, jih pritrdila na oklešček in vtaknila    po    eno skozi vsako okno.
z naveličanim glasom in se lačno ozirala    po    veži.
Kata pa je medtem pogledala    po    vseh kotih in je celo prijela za pokrov
Pogrnila je svoj predpasnik    po    skrinji in sesula moko nanj.
Tako je bilo pri nas, ko je    po    treh letih vojaške službe naš oče prišel
Ded je    po    svoji stari navadi sedel v zdiču, kadil
iztekom očetovega dopusta pa ni bilo slišati    po    hiši njegovega glasnega žebranja.
-    Po    zdravnika pošljem, - je oče govoril dedu.
prvem očetovem namigu skočil v Pekni dom    po    hudega Madžara.
   Po    gospoda pošlji! ...
Obul sem se in sem šel    po    gospoda.
Junaško sem stopil    po    hodniku in junaško odprl vrata v kuhinjo.
Zana pa je divje stresala glavo, praskala    po    zraku z zakrivljenimi prsti in sikala kakor
videl, niti misliti ne smem, in sem zdirjal    po    strmem klancu v dolino.
Zdaj sem tako trdo udaril    po    vratih župnišča, da mi je župnik kmalu odprl.
in ne drobim belega kruha vanjo, tudi če    po    naključju pridem do njega.
Velikan, ki je ležal na peči in molel    po    izbi dolge, bose noge, se je takoj dvignil
piskajočim glasom in bziknil rjavo slino    po    podu.
trdo zabijal v les, da je votlo odmevalo    po    hiši.
staro tepko, kakor bi se ded še enkrat ozrl    po    domačiji, in nato krenila na pot.
Počasi se je sprevod pomikal    po    vrtu, izginil v gostem grmovju in se še
Naslednji dan me je mama poslala v Rute    po    grbastega Strežnikovega Martinčka, ki se
pomlad ter s svojo neugnano silo in slo    po    življenju odtajala zmrzlo zemljo, predramila
-    Po    orožnike grem.
   Po    cesti se je pomikal sprevod.
kakor bleščeča, prašna cesta v poševni črti    po    dolgem rezala sobo.
streljali za sencami, ki so se skrivale    po    kotih.
takšna, kakršno sem v spominu nosil s sabo    po    tujem svetu.
   Po    kolovozih nikjer ne teče umazana gnojnica,
A    po    nebu, glej, že krožita orel in orlica.
Srebnil sem požirek kave in se ozrl    po    sobi.
Teta je takoj hlastnila    po    mojem pogledu in se oddahnila.
»   Po    šmarnice?«
Prinesel sem mu škopnik, ga razgrnil    po    latah ter nato zajahal sleme in se ozrl
latah ter nato zajahal sleme in se ozrl    po    dolini.
sem kliknil in se začel naglo spuščati    po    lestvi.
Vtem pa so konji že pridrveli    po    vrtu, se ustavili pod tepko ter napolnili
-    Po    kadeta smo prišli.
-    Po    ka‐de‐ta?... -
-    Po    njegove koščice...
Preveč je imenitna, da bi se s konji vozila    po    kolovozu - je bevsknil grobar in zaničljivo
Otroci pa smo gledali    po    vrtu in čakali, kdaj se bo prikazala kadetova
Tedaj sem hotel skočiti    po    medaljonček, toda oče me je poklical in
medaljonček, toda oče me je poklical in me poslal    po    Žefa, da bi pomagali pri prekopu.
povedal tesar in v dokaz resnice pobobnal    po    njej s trdim členkom.
Modrijan ja na vse pretege nekaj    po    nemško razlagal, ti pa sta samo vzdihovali,
odločno odsekala kadetova mati in se pognala    po    stezi.
za svetlo krsto, ki se je počasi pomikala    po    zeleni, strmi rebri.
zasoplo govoriti    po    češko, si brisati solze in riniti v hišo.
   Po    pravici povej, koliko je naša Justina pretrpela
odločno izjavil, da se ne bo vračal v vas    po    kolovozu, temveč da bo vse skupaj prepeljal
krsto, Cene je pognal, voz je zaškripal    po    produ in konji so zabredli v vodo.
nevesto... in vse to se je naglo pomikalo    po    zelenem Modrijanovem travniku kakor v čudnih
sem se nehote ozrl skozi okno in pogledal    po    Modrijanovem travniku.
veljati, sem se kljub temu trmasto zamaknil    po    travniku.
zdramil je v meni marsikaj, verjetno celo slo    po    pisanju.
Priostril sem pogled in kmalu    po    hoji spoznal, da so sami domačini.
Gruča se je naglo pomikala    po    cesti, pela, vriskala in mahala s klobuki.
»   Po    kaj pa?«
mlada nič prida - razčeperil, češ da je    po    njegovem cesta državna, se je Podzemljič
»Potemtakem pa je imel Podzemljič    po    svoje le prav!«
Razmišljam, bezam    po    svojem spominu, in kaj se izkaže?
kvišku, skočil s ceste in naglo zabrodil    po    visoki travi proti reki.
je vzkliknila teta in odhitela v hišo    po    zelenko.
kake tri metre od brega, je vrgel oklešček    po    vodi, stisnil puško k sebi in strumno salutiral:
Začelo mu je nekam narobe zvoniti    po    glavi pa so ga vtaknili v šentpetrsko norišnico.
Sprehajal se je    po    vrtu in imel je kar tri sluge, hočem reči,
se je    po    požirku odkrehnil stric.
Ti pa si prav    po    babje neučakana.
   Po    čemu so tam žemlje?’
rekel resno in me s kazalcem poščegetal    po    redkih laseh nad čelom.
tiste steklene krogle, ki jih ponekod imajo    po    vrtovih, vprašal, če je bil tudi on v Leobnu.
vprašanja, se je gromko zakrohotal, me potrepljal    po    glavi ter mi dal novo desetico.
»Stopi, no, malce    po    vasi.«
Njegova mati je obljubila, da bo poslala    po    otroka.
Dekleta so jo najprej gledala    po    strani, pred cerkvijo se niso nič pogovarjale
spekel, hlebec pade na tla in se zatrklja    po    cesti.
»Lepega dne ti pride Gino k nam in vpraša    po    očetu.
potem pa se je Gino kar nenadoma začel tolči    po    prsih in kričati:
Oče ga je pustil in je šel    po    svojih opravkih.
mirneje, sam odprl vrata na skedenj in zlezel    po    lestvi na svisli.
molče strmela predse in z nohtom pisala    po    mizi, nato pa se je zdrznila in hlastno
Pošteno in    po    pravici...
Opletal je    po    kuhinji, prekladal brzostrelko iz roke v
Ko pa je ujel ravnotežje, je spet stopil    po    kuhinji.
Poslušal sem korake, ki so drobili    po    lesenem podu, drobili so in drobili, in
ter z drobnimi, zagorelimi ročicami mešalo    po    njenih bujnih, valovitih pšeničnih laseh.
sem rekel in stegnil roko    po    otroku.
da bi raje šel z njim, kakor da strašim    po    vasi s tem pihalnikom.«
»   Po    šmarnice?«
»   Po    revirju, kakor je rekel rajnki Testen.
stopila za teto, ki je začela težavno hoditi    po    strmem, grobljastem plazu.
Že    po    prvih korakih sem začutil, da v mojem srcu
prostodušni vzklik, da bi rada šla z mano    po    šmarnice.
Zagledal sem    po    duši in pameti izredno preprostega Italijana,
Zagledal sem mladega očeta, ki se je vrtel    po    naši sajasti kuhinji, opletal z brzostrelko
smo obstali na skali nad hišo, da bi se    po    stari kmečki navadi še enkrat s pogledom
pogledom poslovili od doma, nato pa smo zavili    po    ozki stezi, ki se je vijugala navkreber.
Pogledal sem    po    strmem, skoraj navpičnem zelenem brdu -
je skoraj pred dvaindvajsetimi leti prav    po    temle brdu počasi pomikala za krsto iz cinka,
Šli so pod Vranjek    po    mladega češkega kadeta, po ostanke nesrečnega
so pod Vranjek po mladega češkega kadeta,    po    ostanke nesrečnega Kadetkinega očeta.
otroka, kako stojimo pod tepko in strmimo    po    zelenem pobočju.
gre z nama prav zato, da bi naju vodila    po    varnih poteh!
je dodala    po    premolku.
Stopili smo    po    stezi, ki se je skozi nizke borovnice kmalu
je cvetela; in bila je vsa živa, ker so    po    njej čebele in čmrlji nabirali med ...
stokrat je z žuljavo, premrlo roko potegnil    po    vročem čelu in otresel na mrzlo zemljo znojne
svet, mladina je brala o njem ter krenila    po    njih, ker si je zaželela lažjega dela in
Idrijca se je tiho prelivala med prodom,    po    beli cesti je brez šuma drvel rdeč avtomobilček,
cesti je brez šuma drvel rdeč avtomobilček,    po    štirikotnih rjavih zaplatah preoranih njiv
polkrožni Prikrajnarjevi njivi, zorani še    po    starem načinu, se jih je premikalo kar sedem:
Zleknil sem se na hrbet in pogledal    po    šentviškogorski planoti, po tistem dokaj
in pogledal po šentviškogorski planoti,    po    tistem dokaj položnem in mehkem svetu, po
po tistem dokaj položnem in mehkem svetu,    po    vasicah in po samotnih domovih.
položnem in mehkem svetu, po vasicah in    po    samotnih domovih.
ščebetala Silvija, zavaljeni čmrlji so brenčali    po    cvetočem vresju, iz Volčje grape se je oglašala
Obrekarjev dob,« je dodala in se zagnala    po    srednji stezi.
»Če že moramo iti, potem pojdemo    po    starem.«
»   Po    pravilih bomo šli.
nejevoljno stopila za teto, ki je že krenila    po    levi stezi.
razširila roke in se bliskovito spustila    po    strmini nizdol.
»Pojdite    po    steziii!...
zavladala tišina, je udarila z okleščkom    po    parobku in še enkrat zakričala:
Teta se je kar zakadila    po    stezi.
podkovani čevlji so brez glasu škripali    po    kamenju.
pridejo ponj, kakor so prišli s Češkega    po    očeta.
je rekla, poiskala iver in krenila    po    jasi, da bi izkopala nekaj sadik.
veselil svojega otroka, kako se je vrtel    po    kuhinji in opletal s puško.
glasom, si posadila Silvijo za vrat in stopila    po    kolniku.
teti, se zleknil v vresje in se zamaknil    po    dolini, da bi se moja žgoča čustva razlila
dolini, da bi se moja žgoča čustva razlila    po    zelenini ter se pomirila.
se je    po    premolku oglasila teta.
Smrt    po    golem naključju, brez njegove volje in
Zdaj bo treščilo    po    dolini in Božena bo vedela, da je to moj
Pogledal sem    po    dolini.
Spustila sva se    po    Očetovi senožeti.
Dolenji Travni sva se ustavila in še enkrat pogledala    po    dolini, ki se je že oglašala.
priganjal svoje vaščane, par konj je peketalo    po    cesti, Idrijca je šumela, ptice so pele,
sprijazni z usodo, temveč se ji postavi    po    robu in se spoprime z njo, je res mož v
Vse popoldne sem taval    po    Črnomlju.
Sedel je nepremično in nepremično strmel    po    cesti, ki se je vijugala pred nami.
Stopil sem za njim    po    ozkem in mračnem hodniku.
odločno kretnjo odpahnil vrata, toda vstopil    po    prstih.
Nato je segel v žep    po    prižigalnik, toda preden je kresnil, se
Molče sem šel za njim    po    hodniku.
Nepremično je sedel in strmel naprej    po    cesti, ki se je vijugala pred avtomobilom.
Zagorela telesa se spenjajo    po    skalah in opnikih, lovijo ravnotežje na
v pozdrav trikrat udari s košatim repom    po    tleh, da dvigne oblak prahu.
zacvilijo, in spet trikrat udari z repom    po    tleh, kakor bi hotel pritrditi, da je vse,
Pa se bo že naveličal,« treplja kravo    po    toplem vratu in šele ko se krava popolnoma
vpitje zganilo poštarja, ki je priropotal    po    stopnicah, stopil na cesto ter se napotil
zaripel od jeze, da se mu dolgi lasje usipajo    po    licih. »
»Zakaj pa jo vlačiš    po    cesti?« se zadere Drejc.
Zakaj pa je ne bi vlačil    po    cesti?
Travnikarjev stric kar razbija s palico    po    ploščadi in grgrajoče ponavlja:
pod mostom je svetlo zelena, on pa drvi    po    mostu, da mu zmanjkuje sape.
dolga koščena brada, vsej soseski znana    po    imenu cerkvena mošnja; iz levega kota širokih
cedila rjava tobačna slina in počasi polzela    po    tej bradi, poraščeni z redkimi sivimi kocinami.
   Po    tleh so ga valjali! ...« se je stresel Venček
ljudeh, da jih je takoj spoznal; trepetal je    po    vsem telesu, a vendar jih je tako napeto
človeče s kratkimi nogami in krivim nosom -    po    vidnejši uniformi sodeč caposquadra - počasi
pljunil v obraz in ga hkrati udaril s kijem    po    desnem licu.
ograjo in gosto sejal drobne rdeče lističe    po    cestnem prahu okrog širokega korita in v
Trohovkin klopotec, ki je tako blizu klepal    po    svoji počeni kosi, kakor bi bil na strehi
Modrijanov petelin, ki se je zbegano vrtel    po    visokem četverokotnem kupu gnoja ter v rednih
Nenadoma pa so mu debele solze pridrle    po    licih: po vsem telesu se mu je razlila bridka
pa so mu debele solze pridrle po licih:    po    vsem telesu se mu je razlila bridka bolečina,
široko zasmejal, se s plosko roko udaril    po    čelu in si rekel:
nepopisno hudo, da se je s solzami v očeh ozrl    po    možeh in se vprašal, le zakaj ti veliki
se je splašila ter se s kolesljem pognala    po    cesti, Moj Jezus pa se je samo na mestu
skozi vrata pahnili Petra; opotekel se je    po    cesti in komaj ujel ravnotežje.
brado; temni curki krvi so se mu vijugali    po    zagorelem vratu in izginjali na poraščenih
Caposquadra ga je s kijem udaril    po    glavi.
Nato je s tako silo treščil Petra    po    glavi, da se je ta scela zvrnil na cesto.
ter nato s klecajočimi se koleni stopil    po    cesti.
Fašisti so ga dolgo gonili    po    vasi.
stricu in trepetal, a solze mu niso več drle    po    licih.
Nato je tako naglo švignil    po    gladkih travnikih in njivah, da so se visoki
Ob prvi zori je zadišalo    po    prebujeni zemlji, po brstenju, po soku življenja.
prvi zori je zadišalo po prebujeni zemlji,    po    brstenju, po soku življenja.
zadišalo po prebujeni zemlji, po brstenju,    po    soku življenja.
pesmijo sproti kovali nevidne stopničke ter se    po    njih dvigali soncu naproti.
Tu in tam je še stegovala svoje jezike    po    travnikih in njivah, toda ni bila več razbrzdana,
V širokem pasu se je razlivala    po    strmem osojnem pobočju, kjer sta na peščeni
Rad bi se razmahnil, pa se je začel vrteti    po    dvorišču.
premetal nekaj hlodov, nato pa je stopil    po    sekiro in začel cepiti drva.
Sekira je ostro zažvižgala    po    zraku in z glasnim treskom preklala vejnato
z drugimi dekleti vred nasmihala in prav    po    žensko sodila, da gre ves zasmeh na Venčkov
Včasih je    po    nekaj dni stala ob strani in samo gledala,
V cerkvi je dišalo    po    vosku in kadilu, ozračje je bilo omamno,
A    po    maši -- po maši
A po maši --    po    maši
ga je župnik v zakristiji treščil    po    glavi z evangelijem, ki ga je moral Venček
»K Rejcu sem šla    po    semenski krompir,« je mirno odvrnila Milica.
»A‐a‐a    po    krompir ...« je komaj izdavil Venček, zakaj
Nasmehne se, vrže glavnik na polico in odbrzi    po    stopnicah, da bi se preoblekla.
Še enkrat mu požuga s prstom in že hiti    po    vrtu.
korenine in s prazno pleteno mrežo udriha    po    bukovih deblih.
butnilo v grlo, da se je zravnal in pogledal    po    kolniku proti gozdu.
Pobrisal si je lase s čela in se ozrl    po    dolini.
dolgim vratom in razpetimi krili drselo    po    nasprotnem pobočju.
lovsko puško, pihnil vanjo, jo nabil in se že    po    prstih vrnil iz hiše.
Stopal je    po    mehki grivi, ki še ni ozelenela, zadrževal
Naglo se je pognal    po    kolniku.
priplavala    po    dolini velika samotna ptica, siva čaplja.
je naslonil na deblo in s pogledom begal    po    Ponvici, toda bil je tako zbegan, da Milice
prsti, ga poduhala in se pri tem ozirala    po    jasi.
Zasmejala se je, se s ploskima rokama udarila    po    kolenih in glasno rekla:
je previdno stopil iz gozda, se spustil    po    jasi in jo prav tiho poklical.
sama prihulila, odložila grablje in stopila    po    prstih za njim.
je prihuljeno spustil v plaz in se začel    po    trebuhu plaziti navzgor proti skali.
se je začela spuščati, dokler ni zdrsnila    po    svetlem skalovju obžarjenega Krna in utonila
kolena, si vzela glavo v dlani in se zamaknila    po    dolini.
Venček je storil    po    njenem zgledu.
je umolknil in se v zadregi začel ozirati    po    dolini, da bi našel novega odrešenika.
In    po    premolku je dodala:
sam ni vedel, kdaj se je z rokama lopnil    po    stegnih in glasno rekel:
kolena, vzel glavo v dlani in se zamaknil    po    dolini.
namakal pri žlebu in razširjal neprijeten vonj    po    plesnivem kislem zelju.
kljuko svoje gorjače ter se z njo popraskal    po    tistem delu hrbtišča, ki ga človek nikakor
potegnil palico izza srajce, se je počohal še    po    svoji gosti, sivi grivi, nato pa je zagrebel
preden mu je rekla, naj stopi k Modrijanu    po    nekaj kvasa.
uradno čepico, ki se mu je bila zakotrljala    po    blatu in nekaj zajecljal.
rekel, se nasmehnil in potrepljal Ivana    po    ramenu.
Preplašeno se je ozrl    po    ploščadi.
je bil še bolj močan, tako močan, da mu    po    splošnem priznanju ni bilo enakega daleč
teden se je od zore do mraka neugnano vrtel    po    svoji črni in sajasti kovačnici, kakor hudič
svoji črni in sajasti kovačnici, kakor hudič    po    peklu, tudi sam ves sajast in črn.
   Po    kosilu se je poigral z otroki in nato še
prekladal težke sode in za šalo vzdigoval    po    tri mize hkrati.
rogovilila    po    njem.
»Ni ga!« je kovač s pestjo udaril    po    mizi, da so kozarci odskočili in se strkljali
pošiljal samo take duhovne gospode, ki so se    po    njegovi sodbi izkazali za slabe dušne pastirje.
štiridesetega leta je premerila vso Primorsko    po    dolgem in počez ter je torej poznala vse
dopadljivo, kakor če se duhovni gospod podijo    po    grapah za krili zakonskih žena.
vsem lepem je nekega popoldneva prikorakal    po    dolini, obložen z vsemi vidnimi kaznimi,
Stopil je k župniku ter se prav    po    domače in kar se da kratko pozdravil z njim,
pognati kramp v zemljo in kako udrihati    po    kolu, da se pri vsakem udarcu pogrezne za
je vrnil domov in je še dolgo rogovilil    po    svoji kovačiji.
Župnik pa je naposled sam prišel k njemu    po    razno orodje, toda o kovačevem izzivanju
Življenje je spet steklo    po    starih kolesnicah.
»Bi ga!« je kovač udaril s pestjo    po    mizi.
kozarček ali dva, potem pa jo skupaj mahneva    po    dolini!«
obstal sredi sobe, visok in zravnan, in šele    po    premolku rekel nenavadno resno, skoraj mrko:
   Po    nebu so se valili debeli, skoraj črni, grozeči
Če si prišel    po    mojo dušo, boš najprej zmazal moje telo!«
obupom je silovito treščil hudiča naravnost    po    velikem zakrivljenem nosu, in takrat je
teče kri!« je zaključil in potegnil s prsti    po    hudičevem čelu.
namreč obrnil, bliskovito treščil kovača    po    glavi in se pognal nazaj po cesti.
treščil kovača po glavi in se pognal nazaj    po    cesti.
Toda pognal se je    po    polju.
ki je bil v hudem zaletu, se je pogrnil    po    tleh, in hudič je skočil nanj, ga hitro
se je zakrohotal župnik in se začel tolči    po    kolenih.
in ga, čeprav za šalo, kar pošteno mahnil    po    hrbtu.
Hitro sta jo brisala    po    dolini.
»Ampak, da mi poveste    po    pravici in po resnici!«
»Ampak, da mi poveste po pravici in    po    resnici!«
zakrohotal župnik in mogočno mahnil kovača    po    hrbtu.
župnika; a ker je bil manjši, ga je mahnil    po    tistem delu telesa, ki ga vsaj pri župnikih
»Ne,    po    riti me pa ne boš!« se je razburil župnik.
krepko, da je kovač skoraj z nosom zaoral    po    cesti.
nič čudnega, ker so prejšnji dan divjali    po    naši dolini.
Kadar so onstran reke drveli    po    beli cesti vsi črni, s črno zastavico, v
duhu sem jasno videl, kako se ustavljajo    po    vaseh, vdirajo v hiše, požigajo slovenske
mlekarni so hitro opravili in se porazgubili    po    stranskih poteh, da bi bili čimprej spet
Avanti!« Jerica se je preplašeno ozrla    po    razredu.
je za hip obstala in se še enkrat ozrla    po    razredu, kakor bi nas prosila za razumevanje
dekletce z bosimi nožicami kar podrsalo    po    podu.
medvejke, jih pogladila z roko in celo pihnila    po    njih.
Potem je ostanek krede zagnala    po    razredu, stopila k oknu in globoko zajela
Božal jo je    po    laseh in nam govoril s svojim mirnim, prepričljivimi
Tudi    po    najhujši in najdaljši zimi pride pomlad.
bo bajtarska hči lahko prišla v hišo šele    po    njeni smrti.
na umazanem vratu ter nepremično strmel    po    dolini navzgor:
vzdihnil z grobnim glasom in se spet zamaknil    po    dolini.
Modrijan je postopal    po    pločniku pred svojo hišo, si tlačil tobak
bom!« sem zarevsal, se mu iztrgal in stekel    po    cesti.
Našobil sem se in počasi odšel    po    mostu.
Krave so    po    svobodni volji mulile mehko otavico, sam
sem se zleknil na obronek in se zamaknil    po    dolini.
Gozdnata pobočja so bila temno zlata in    po    njih so kakor zadnje jesenske rože cvetele
valil kamenje z voza, sam pa je odracal    po    dolgem, belem produ.
Stopal je    po    debelih okroglih kamnih, krilil z rokami,
Potem je vrgel tri kamenčke    po    vodi, si obrisal roke v rdeč robec, ponjuhal
   Po    presledku je kihnil še enkrat stresel z
Tudi sam sem se ozrl    po    našem bregu in takoj zagledal Temnikarja,
Stekel sem k Skopičniku in    po    stari navadi hitro splezal v košato vrbo,
Prišel je    po    kolovozu, obstal pri potoku in se izpod
Modrijanom, ki se je spet nerodno zibal    po    svojem produ.
Še čez vodo smrdi    po    sleparju! ...
In    po    morilcu!
Zdaj tudi    po    morilcu!« je pribil s temnejšim glasom in
Ime jim je Janez, France in Tone,    po    vrsti in z njegove strani...
On pa je tudi    po    smrti živel z njo.
In kdor jo iz jeze in sovraštva    po    nemarnem jemlje na jezik, ta je, ... ta je
teh besedah se je Temnikar odločno udaril    po    prsnem košu.
splezal še više in skozi krošnjo vrbe pogledal    po    dolini.
»Jih že seka!« sem zavpil, zdrsnil    po    mokrem kamnu in se pogrnil pred Temnikarja.
Poglejte!« sem razburjeno kričal vanj in kazal    po    dolini.
Prav nič ni več od njega zaudarjalo    po    prepotenih cunjah in gnojnih čirih.
Ravničar je pogledal kvišku    po    topolu in ga pobožal po raskavem deblu.
pogledal kvišku po topolu in ga pobožal    po    raskavem deblu.
Modrijanu, ki se je bos in v sami srajci opotekal    po    cesti, hlapec Cene, pa je nad njim vihtel
pa se boš bos in v sami srajci opotekal    po    cesti, se križal, si lomil roke in nas rotil:
sta stopila k Ravničarju, ga potrepljala    po    rami ter mu začela s kretnjami dopovedovati,
se nasmehnili, vzdignili kije in udarili    po    obeh.
poskočili, besno zavpili in začeli divje udrihati    po    njem.
Tekel sem    po    kolovozu, kolikor so me nesle noge.
Počasi sem stopil    po    zeleni otavi.
kakor so žive naše oči, kadar svobodno zro    po    sončnem svetu in po svodu sinjega neba.
oči, kadar svobodno zro po sončnem svetu in    po    svodu sinjega neba.
bila nenavadno slabe volje, sta me vlekla    po    krovu in grdo zmerjala stare istrske kmetice,
To je bila moja prva vožnja    po    morju.
   Po    sivem morju, ki se je tu in tam svetlikalo
Čutil sem kri, ki mi je polzela    po    licu, v duši pa sta mi vrela jeza in strah.
barbarom in zabitim hribovcem, ki ne zna hoditi    po    ravnem, mlajši pa me je začel obsipavati
Agent me je potipal    po    žepih, izvlekel robec in mi ga vrgel na
Potem je takoj segel    po    svoj robec in si začel trdo otirati prste.
Zavili smo    po    ozki tlakovani ulici.
Hodila sva    po    dolgih hodnikih in visokih stopnicah, dolgo,
Četverokotnik je počasi potoval    po    celici.
Ječar, ki je v copatah neslišno hodil    po    hodniku, je že trikrat bliskovito odprl
Vino se je razlilo    po    podu.
četverokotniku zlate luči, ki je počasi romal    po    celici, a je le hitro, prehitro priromal
tako razkačen, da me je s ključi udaril    po    licu.
In spet sem moral seči    po    robec -
sonce gori nad njo in odprta okna veselo zro    po    sinjini svobodnega morja.
koso in tukaj je leseno kladivce, ki tolče    po    njej, da glasno klopota: klop klop klop!
»Toda če tolče    po    počeni kosi ... «
»Če revež tolče    po    počeni kosi.«
Naj kar udriha    po    kosi, da bo dobro strašil.«
»Saj so že tako predrzni, da hodijo    po    piščance na hišni prag.«
hotel reči, da tolče, kakor bi smrt tolkla    po    svoji kosi.«
roki peščeno uro in z njo nenehno tolče    po    svoji kosi, da votlo klopota:
Počakam, da mama in oče zaspita, potem pa se    po    prstih splazim skozi zadnja vrata, splezam
Prav tiho vstanem in se    po    prstih neslišno splazim iz hiše.
roki peščeno uro in z njo enakomerno tolče    po    dolgi kosi, ki se svetlika v mesečini.
»Klop - klop - klop!« se razlega    po    dolini in
do neba, in mladega junaka, ki je splezal    po    njem in priplezal do vrha.
Od strahu in obupa mi solze teko    po    licih, toda plezam naprej in ponavljam z
no, potolaži se!« me je bodrilno počohala    po    laseh.
narejen in iz suhega macesnovega lesa, toda    po    štirih letih je sredi najlepšega, pojočega
Počasi sem se vzpenjal navkreber    po    ozki in strmi ulici, mrmraje ponavljal napev
bledo zlata luč pa se je mehko prelivala    po    položnih strehah in igrivo poplesavala po
po položnih strehah in igrivo poplesavala    po    razvalovanem morju.
poskakuje kakor rahla ptica in se mi prav    po    ptičje rahlo posmehuje:
bila zaprta, sem hitreje stopil navkreber    po    trdi cesti.
Nehote sem se ozrl    po    širokem pasu gladke ceste.
Zavil sem s ceste in krenil    po    kolniku, ki se je vzpenjal ob suhem zidu.
Počasi in    po    prstih sem stopil mimo stebra, in sam vrag
ve, zakaj sem vzdignil desnico k sencu,    po    vojaško pozdravil okrušeno soho starega
pozibavala, kakor bi droban človeček odhajal    po    široki beli cesti.
Potem je moj pogled še enkrat poromal    po    lepotah noči: poromal je med belimi kamni
je med belimi kamni za črnimi cipresami,    po    stolpih stare trdnjave, po vitkem zvoniku,
črnimi cipresami, po stolpih stare trdnjave,    po    vitkem zvoniku, ki je kipel v nebo, po položnih
trdnjave, po vitkem zvoniku, ki je kipel v nebo,    po    položnih strehah piranskega mesta.
Nato pa je odšel    po    široki cesti mesečine na odprto morje in
Posamez in v gručah so hiteli    po    vseh štirih dolinah, ki so se odpirale pred
Veselo se je pognal    po    cesti, veselo so zacingljali zvonci in veselo
bog oče in je tudi zviška in srepo gledal    po    trgu.
se smejali, se pozdravljali, se trepljali    po    ramah in si segali v roke, zakaj vsak je
Romal je    po    deželi in z apostolsko vnemo razlagal, »da
smeli zidati navzgor, temveč navzdol, malce    po    ravnem in potem naravnost v zemljo«.
prijazno pogovorili o zidanju navzdol, malce    po    ravnem in potem naravnost v zemljo.
je prav pa božorno‐boserna!« je zagrmel,    po    vojaško pozdravil in šel naprej.
Tako je tudi pozdravljal samo    po    italijansko, toda ni rekel Buon giorno in
»Božorno‐boserna!« je zagrmel Luka in tudi njega    po    vojaško pozdravil, a ker je bil še v ognju
In zdaj greva    po    zvonce!«
razumejo furlansko, je takoj povedal tudi    po    slovensko:
»Midva greva    po    zvonce pa božorno‐boserna!«
je zagrmel Luka in tudi njega pozdravil    po    vojaško.
izpod pazduhe ostrgano palico, pogledal    po    njej in potem zmajal z glavo, češ saj ne
starec ustrelil izpod sršečih sivih obrvi    po    mladih ljudeh.
»Božorno‐boserna!« je zagrmel Luka in    po    vojaško pozdravil Hotejca.
Ozrl se je    po    ljudeh, ki so utihnili in čakali, kaj bo.
božorno‐boserna!« je zagrmel Luka in pozdravil    po    vojaško.
vase, si s smehom pregrnil obraz in šel    po    svetu.
žene teden dni tekale z lonci križem kražem    po    vasi, se smejale, godrnjale in prepirale.
»Božorno‐boserna!« ga je    po    vojaško pozdravil Luka, nato pa je še zakričal
Navzdol, malce    po    ravnem, potem pa naravnost v zemljo.
lesketajočim se srebrom, in nato so vsi srebrni    po    poševni poti odjadrali v nebo.
in čista, neskončna žalost se je razlila    po    njegovem drobnem, nagubanem obrazku.
so se zakrohotali otročaji in se tolkli    po    kolenih.
Tantadruj se je    po    dolgem in mučnem otepanju le iztrgal razposajenim
»Božorno‐boserna!« je prešerno zagrmel Luka in    po    vojaško pozdravil z veliko kostjo, ki si
Dolgo je tako sedel, ne da bi segel    po    kost.
tedaj odvrgel oglodano kost in se sklonil    po    drugo.
Pobožala ga je    po    čelu in Matic je uprl vanjo svoje velike
»Navzdol, malo    po    ravnem, potem pa naravnost v zemljo!«
»Tudi jaz bom kmalu šla navzdol, še malo    po    ravnem, potem pa počasi v zemljo.«
nehaj!« je vzkliknila Pepa in spet segla    po    rob predpasnika, da bi si potegnila čez
»Zdaj pa božorno‐boserna!« je    po    vojaško pozdravil in jo spet mahnil na semenj.
pomakal kazalec v razlito vino in risal    po    mizi čudne čirečare.
Potem je vzel leseno žlico, rahlo udaril    po    vsakem zvoncu, prisluhnil, ga odvezal in
Ko je Peregrin vse zvonce razvrstil    po    svoje, je poiskal še dve leseni žlici, nato
»Ne imenujte    po    nemarnem mučenikov!« je zavreščal.
enkrat!« je zarjovel stražmojster, udaril    po    mizi in tako belo pogledal, da se mu je
Prišli so    po    Tantadruja, da bi se skupaj odpravili k
Tantadruj pa jih je tudi    po    svoje razumel, zato jih je potolažil:
vnemar debele solze, ki so se mu trkljale    po    zariplih licih.
Tantadruj se je hvaležno oziral    po    razgretih obrazih in mokrih očeh, Peregrin
božorno‐boserna!« je ukazujoče zagrmel Luka,    po    vojaško pozdravil in se obrnil proti vratom.
stražmojster; ta je namreč v sveti jezi udaril    po    mizi, mu s tresočo se roko pokazal vrata
z nekakšnim brezupnim junaštvom udarili    po    mizi.
nameril proti vratom in spotoma pozdravil    po    vojaško in zagrmel:
zibale so se plašne sence, ki so jih metale    po    trgu.
   Po    dolgem so premerili trg, zavili okrog črnega
črnega vrtiljaka in se nato začeli vzpenjati    po    klancu proti cerkvi.
Zato pa se je    po    premolku prijazno oglasil Matic Enaka Palica
so zaškripala v tečajih, in molče stopili    po    široki poti med cipresami, ki so šumele
   Po    prstih so se približali župnišču, po prstih
Po prstih so se približali župnišču,    po    prstih so stopili do okna in pogledali skozi
širok pas zlate luči se je v snopu razgrnil    po    dvorišču.
»Tantaradra!« je še enkrat,    po    glasu sodeč nepreklicno zadnjič, poklicala
govoril, da je treba zidati navzdol, malo    po    ravnem, potem pa naravnost v zemljo!«
se pognali iz gostilne, se zbegano vrteli    po    trgu in iskali rdečega petelina.
»Ali gori?« je    po    premolku vprašal stražmojster.
okameneli, Matic pa je mirno korakal naprej    po    beli peščeni poti.
Šli so    po    prstih, počasi in potuhnjeno, kakor bi se
»Božorno‐boserna!« je zagrmel Luka in    po    vojaško pozdravil.
zravnal, kolikor je bilo v njegovih močeh,    po    vojaško pozdravil in uradno sporočil:
»To je zločin in odgovarjali bodo    po    postavah!«
Vsak    po    svoji dolini - «
Zdaj se bodo razšli in vsak bo šel    po    svoji dolini.
steklenico zlatega, zavretega vina, dišečega    po    cimetu in nageljnovih žbicah, so se spet
mladi in stari, so že daleč tam zunaj, vsak    po    svoji prazni dolini, šli štirje norci.
kratek čas, zato je samo včasih zadišala    po    pelinu, zdaj pa, ko je po štiridesetih letih
včasih zadišala po pelinu, zdaj pa, ko je    po    štiridesetih letih spet oživela, se je pokazalo,
bile tudi tiste štiri moje doline, ki so    po    njih nekoč odšli moji štirje blagi norci.
Počasi sem šel iz borovega gozdička,    po    vojaško pozdravil staro soho okrušenega
staro soho okrušenega vojščaka in se spustil    po    kolniku.
Na cesti sem se ozrl    po    pokopališču.
Šel sem    po    cesti in se nekoliko majal, zakaj bil sem
Kmet si je z dlanjo potegnil    po    čelu in z leno kretnjo otresel znojne kaplje.
okno in se pri priči začel spet praskati    po    poraščeni bradi.
takoj stopil k mizi, je mimogrede blisknil    po    njem.
razmajano mizo ter jo začel premikati sem in tja    po    zveriženem podu.
   Po    čelu, po licih in okrog ust je imel že kar
Po čelu,    po    licih in okrog ust je imel že kar precej
Peter Majcen in s pogledom spet blisknil    po    njem.
juriš in bitka in zmaga in trobenta, ki    po    zmagi trobi svoj tra‐ra‐ra!«
»A    po    smrti pride poveličanje!
domači še niso požgali, nato pa se spustijo    po    vijugasti sledi njegovega življenja in v
No, potem pa vsak    po    svoji metodi -
postavljal smiselno, čeprav jih ni postavljal    po    splošno veljavnih pravilih; da je njegov
natančno in počasi, čeprav je skoraj drgetal    po    tistem lepem trenutku, ko si bo skuhal turško
POSLEDNJI BOJ ter jo odprl, da bi polistal    po    osnutkih.
Švignil je    po    strmem in zasneženem pobočju.
Hotel se je še enkrat ozreti    po    dolgi in temačni veži, kjer so pri ognjišču
Kmet je s čevljem podrsal    po    podu in se odkrehal.
pisal, a ne da bi mi kdo ves dan ‘kajpakal’    po    glavi!...
Nehote se je ozrl in poblisnil    po    kmetu!
Kmet je s čevljem podrsal    po    podu in se globoko odkrehnil.
Kakor bi se mu iz grla usipal grušč    po    lesenem koritu v trebušno votlino.
No, ali greva    po    mizo?«
na tla in jo začel tako hrupno premikati    po    zveriženem podu, da je kar ropotalo.
- Hudiči bodo šli    po    kolniku in nato po Vratarski stezi, sam
- Hudiči bodo šli po kolniku in nato    po    Vratarski stezi, sam pa jo bom mahnil čez
Gazil bom    po    celem, a jih bom prehitel.
je vstal in začenjal razporejati knjige    po    mizi.
vežnimi vrati, on pa jo je iskal in iskal    po    vsej hiši in jo klical in klical; in ko
je ostal, in lep spomin, kakršen ostane    po    vseh velikih in čistih stvareh, tudi po
po vseh velikih in čistih stvareh, tudi    po    bridkosti, ki je minila.
Temnikarja je spreletel srh    po    vsem telesu.
   Po    hajki so se potegnili v Čarjevo jamo in
Zato jih bomo poslali v Betlehem kar    po    najkrajši poti, he, he!
mirno vprašal in potegnil s trdim palcem    po    ostrini.
trikrat nastrgal arnike v žganje, kar je bilo    po    njegovem mnenju edino zdravilo za moža v
njegovimi hudičevimi krotami, ki so odhajali    po    zasneženem kolniku, in je sklenil, da bo
pomembno: tepka in oreh in tnalo in voda, ki je    po    zaledenelem žlebu v tenkem srebrnem loku
se je kakor bela pravljična kača vijugala    po    strmem pobočju, grebenasti Vranjek, ki je
Mož, ki se priženi k hiši,    po    navadi ostane hlapec.«
In tudi sam sem jo imel    po    svoje rad, čeprav popolnoma drugače, kakor
stegnil dolgo golo roko skozi okno in pomahal    po    sončni luči.
brez trdega dela lahko potepal sem in tja    po    deželi...
Potem,    po    njegovi smrti, sva se vzela...
vprašal Peter Majcen in s pogledom blisknil    po    njem.
Kmet se je odkrehnil in podrsal s čevljem    po    podu.
začel pregrinjati s starim časopisom, da bi    po    njej razporedil kuhalnik, žezvo in skodelico.
jih tovariši skrili v gozdu, da pridejo    po    hajki ponje.
je odprl ter v svoji prešerni radosti kar    po    francosko poklical Temnikarja - in poklical
nekajkrat bliskovito podrsale sem in tja    po    gladki temi, po tistem črnem ledu, in nato
bliskovito podrsale sem in tja po gladki temi,    po    tistem črnem ledu, in nato izginile.
Peter Majcen, jezno odrinil stol in zdivjal    po    sobi.
Toda zveni, kakor bi kdo razbijal    po    tisti pločevinasti tišini mojega brezdanjega
moram!« je stisnil pesti in odločno zamahnil    po    zraku.
z roko, si prižgal cigareto in zakorakal    po    sobi.
Suhi, odsekani udarci    po    kosi so kakor drobci kovine skoraj vidno
Toda še preden je udaril    po    tipkah, se je oglasila trobenta.
Vzdignil je roke, da bi spet udaril    po    tipkah - in tedaj se je trobenta spet oglasila.
Toda že    po    treh korakih je obstal in vprašal:
sprehod, krenite na koncu drevoreda na desno,    po    trdi cesti.
Ves čas se vije    po    senci, pod obronkom gozda.
Kmet je vzdignil mlat in krepko udaril    po    kosi.
»In na križišču pa kar na desno krenite,    po    trdi cesti!«
zravnal, globoko zajel zrak in jo naglo mahnil    po    drevoredu.
»Na razpotju pa kar na desno krenite,    po    trdi cesti!« je razločno zaslišal kmetov
Zasukal se je na peti in krenil    po    kolovozu.
Toda že    po    nekaj korakih se je jezno obrnil.
je!« je ponovil in se zmagoslavno udaril    po    prsih, kakor bi ugovarjal svojemu
»Trobenta je!« je ponovil še enkrat in se    po    dolgem drevoredu ozrl proti pristavi.
koreninic, ki v večni temi nenehno vrtajo    po    črni zemlji!...
se je odločno obrnil na levo in jo mahnil    po    kolovozu.
Kresnil je s palico    po    deblu, potem pa jo je vodoravno obdržal
zravnal, in že je zaokrožil ustnice, da bi    po    stari navadi zažvižgal svojo angleško popevko,
svetli lasje so se ji usuli na ramena in    po    hrbtu.
Prizor je bil    po    svoje lep in tudi razumljiv, a vendar čudno
Vse je dihalo    po    nepojmljivem hrepenenju in nepopisni osamljenosti.
še vrti, a nima več moči, da bi razbijal    po    svoji počeni kosi.«
Kolovoz je zavil navkreber    po    pobočju.
S prožnim in lahkim korakom je hitel    po    stezi, ki se je komaj poznala v gosti otavi.
Zamahnil je s palico    po    zraku in stopil naprej.
pod črnim bezgom, njene bele roke plavajo    po    zraku in udrihajo z mokro belo rjuho po
po zraku in udrihajo z mokro belo rjuho    po    belem perilniku.
ter se obrne in ga z mokro rjuho oplazi    po    obrazu.
On leži mirno in gleda v nebo, ki    po    njem plava bel oblak.
hudiči ne prehitijo! - si ukaže in se požene    po    zasneženi stezi mimo črnega bezga.
Krenil je    po    njem.
In krote hudičeve morajo    po    tisti stezi, če hočejo priti do Čarjeve
vsa tiha, samo Idrijca se je črno vijugala    po    belini in iz daljave se je oglašal zategel
zdelo, da nekam nemirno poskakuje sem in tja    po    svojem kotu.
Peter Majcen je gledal    po    dolini, ki je bila zelo široka.
ceste in cestice so se vijugale sem in tja    po    zelenem polju kakor veseli trakovi ter povezovale
Ob robovih doline so    po    policah nad poljem in nad reko sedeli košati
   Po    okroglih gričih so kakor nabrekle bradavice
Odkorakal je    po    razritem in precej blatnem kolovozu, ki
precej blatnem kolovozu, ki se je vijugal    po    hrbtu griča.
je bilo staro, vse je tako močno dišalo    po    davnini, da se je Peter Majcen nehote vprašal:
   Po    njej so čofotale tri bele race, ki pa so
»Kakšna sreča, da se lahko premetavate    po    gnojnici, pa ste kljub temu čiste!«
krava in ga nato z raskavim jezikom oplazila    po    roki.
No, in ker je že prišel v hlev    po    tistega ognjenega hudiča, se je pa še enkrat
Planil sem kvišku, pograbil stol in mahnil    po    luči, da je bila takoj tema.
Potrepljal jo je    po    toplem vratu in se umaknil od jasli.
zadovoljen, da ga takrat, ko bodo prišli    po    njegovo Ciko, ne bo več...
Mar je    po    svojem občutku do sveta kaj drugačen?...
Naglo se je pognal    po    kolovozu, ki je bil bolj in bolj podoben
je največkrat take volje, da če že seže    po    sladki pijači, potem seže po tisti, ki je
če že seže po sladki pijači, potem seže    po    tisti, ki je močna in tudi malce pogreni.
potem spustil v dolino, bom kar vse tri lepo    po    vrsti mahnil s palico po zadnji plati.
kar vse tri lepo po vrsti mahnil s palico    po    zadnji plati.
mlada perica oprala in razgrnila bele rjuhe    po    zeleni travi, se je slekla, da bi se okopala,
In vsak list se razgrne    po    vodni gladini, podoba še enkrat oživi, nato
In kadar    po    njej brenči na tisoče čebel, se taka njiva
Vse, kar se je    po    njegovi smrti zgodilo v Temniku, ne sodi
je tudi dolgin in pol, da bi lahko gledal    po    strehah.
Vlekli so se v dolgi vrsti    po    zasneženem polju, kakor bi se črna kača
polju, kakor bi se črna kača počasi zvijala    po    belem pesku.
In    po    tisti puščavi se počasi in neslišno plazi
- In od vsake sodrge    po    nekaj, nemške bodo samo čelade.
iz snega, zavila na desno in se potegnila    po    robu Gorenje njive.
priprtim očesom, z levico se je praskal    po    vratu.
glasno tiktakala, kakor bi s kladivom tolkla    po    okamenelem času.
Pogledala je    po    sobi, nato se je ozrla na uro.
njeno ljubeznijo vred, se ji je razlila    po    vsem telesu.
na noge, toda Temnikarica ga je krcnila    po    roki, se sama pobrala in se naslonila na
Segla je v žep    po    robec in si obrisala pegasto čelo in valovito
puhnila dim skozi nosne votline in se ozrla    po    izbi.
Videl je bil že smrt, ko je nosač    po    nesreči strl tri take podobe.
   Po    vsem telesu so bile lise zmrznjene krvi,
Potegnila mu je z dlanjo    po    mrzlem, mokrem čelu in zaprla oči.
hvala bogu! - je vzdihnila, ga še enkrat pobožala    po    laseh in vstala.
videla je samo še bele noge, ki so se vlekle    po    veži.
koščenega kazalca potrkala Prekleto strešnico    po    čelu in se zarežala: -
Samo vitka jeklena vzmet je zabrnela    po    zraku kakor drobna ptica; priletela je na
je vstala, potrepljala Prekleto strešnico    po    rami, nato pa se je široko razkoračila čez
   Po    hiši je spet zahrumelo in zatopotalo; vsa
Potem je pokleknila k Tonetu in ga pobožala    po    laseh, skočila za vrata po brisačo, zaplahutala
in ga pobožala po laseh, skočila za vrata    po    brisačo, zaplahutala z njo in mu počasi
zdrznila in se z iskajočim pogledom ozrla    po    dvorišču.
obstala, nato je zamukala in se zakadila    po    dvorišču.
Cika se je pognala    po    pobočju proti vrtičku, a se je kmalu zrušila
in rdeča kri je v močnih curkih brizgnila    po    belem snegu.
Zarojile so    po    zraku, tam ugašale, ugasnile, padale na
ter se počasi, a s trdnimi koraki spustila    po    obronku.
koraka, nagnil glavo in s palcem potegnil    po    ostrini.
pred njenimi nogami, in si z roko zasekala    po    tilniku.
Ko je začutil težo sekire, je vztrepetal    po    vsem telesu in spet nečloveško zastokal.
pogledom spustil v dolino do zelenega travnika,    po    travniku do črnega potoka, ob potoku mimo
je pogledati čez potok na kolovoz in nato    po    levem pobočju mimo samotnega hrasta in po
po levem pobočju mimo samotnega hrasta in    po    cvetoči ajdi na hišo z rdečo streho, pa
šel kar naprej ob potoku do črnega gozda,    po    gozdu do črnega hriba in nato po črnih vrhovih.
gozda, po gozdu do črnega hriba in nato    po    črnih vrhovih.
začutil, da je ves pretresen in zbit kakor    po    hudih sanjah.
srčno utrujena radost, ki ga je preplavila    po    vsakem trenutku navdiha, po vsakem novem
je preplavila po vsakem trenutku navdiha,    po    vsakem novem razodetju, še ni bila čista:
bojazni in otroškega sramu, kakršna tudi    po    ljubezenskem višku pade v prvo minuto tišine
Glavi sta se pojavili v daljavi, krožili    po    ozračju, se bolj in bolj zbližali ter nato
plavi lasje padli na čelo, ko se je sklonil    po    sekiro, in kako se je nato zravnal in jih
podzavesti porodilo prepričanje, da krožita    po    ozračju ter da bosta krožili in se mu prikazovali,
rečem, da bi se moral zlomiti, ker se zlomiti    po    svoji usodnosti ne more več, toda lahko
In prav    po    sredi jase je tekla senčna črta.
Segel je    po    čutaro, srknil požirek žganja in se nato
Kaj pa bo to? - je ponovil in hitro segel    po    čutaro, čeprav je dobro čutil, da žganje
kipih; bile so polne neznanega ognja in    po    okamenelih licih sta mu počasi drseli dve
Dve solzi sta drseli    po    licih tudi Petru Majcnu.
   Po    stezi nad vinogradom je prihajala ženska
»Dober dan, deklica!« je pozdravil    po    svoji stari navadi.
V ozračju je zadišalo    po    grenkobi in bridkosti.
Pan se je otožno ozrl vanj in ga pobožal    po    laseh.
trikrat!« je topo rekel starec in ga pobožal    po    kodrasti glavi.
se je prav tako rahlo in toplo prelivala    po    njegovi pleši in trobenti.
rod, ki je med njima, pa zdaj uporno vesla    po    razburkani in kalni reki življenja, kakor
To se je dalo sklepati tudi    po    tem, ker je zmeraj zapel samo prvi dve vrstici.
zamrmral starec in si nato z dlanjo potegnil    po    čelu in čez oči.
tako neprijetno, da se je jezno postavil    po    robu svojim mislim in svojim občutkom:
trikrat!« je topo odvrnil starec in ga pobožal    po    kodrasti glavi.
vsake potrebe bodrilno potrepljal otroka    po    rami.
»A če že govorimo o trobenti, je treba    po    pravici povedati, da pravzaprav on uči mene.
Črnega loga?« je vzkliknil Jankec in segel    po    trobenti.
Peter Majcen se je ozrl    po    dolini.
tolmun belo rjuho, jo zavila in udarila z njo    po    belem perilniku.
v naročju, Peter Majcen pa se je oziral    po    Tihem dolu in njegov pogled je zmeraj obstal
prijeten hlad, prepojen z močnim vonjem    po    vinu in zatohlosti.
rekel, stopil k njemu in ga spet pobožal    po    kodrastih laseh.
Nato je globoko zajel sapo in    po    cevi potegnil vino iz soda.
Potrkal je    po    sodu
Udaril je    po    vehi, da je votlo zabobnelo, in se počasi
Vzel je v roke umazan kozarec, povrtal    po    njem z debelim palcem, pihnil vanj, ga obrisal
tresla, pa se mu je zato curek vina zavijugal    po    poraščeni bradi.
Katerega leta?« je    po    premolku vprašal Peter Majcen.
Potegnil si je z dlanjo    po    čelu, zmajal z glavo in potem rekel z navadnim
glasno zažuborelo v majoliko, spet je potrkal    po    sodu in rekel sam sebi:
in tja pred zidanico, nato pa je krenil    po    stezi pod vinogradom.
Peter Majcen je spet krenil z otrokom    po    stezi in se počasi vrnil.
»Kaj pa je    po    vašem povest?«
»Tudi, tudi,« je prikimala in ga pobožala    po    laseh.
vzela putrih, stopila k sodu in potrkala    po    njem.
vzdihnil stari Blažič in si z dlanjo potegnil    po    čelu.
rekla teta, stopila k njemu in ga pobožala    po    glavi.
Segel je v žep    po    cigareto in po vžigalice.
Segel je v žep po cigareto in    po    vžigalice.
zaničevanjem in tako sunkovito kresnil z vžigalico    po    škatli, da je glasno prasnilo.
Stari Blažič je spet udaril    po    vehi.
počasi vstal, stopil k Jankcu in ga pobožal    po    laseh.
ne boš!« je zatrdil ded in ga potrepljal    po    glavi.
Starec se je s hrbtom roke potegnil    po    čelu.
»Trikrat,« je zasopel ded in segel    po    kozarcu.
odkimal starec in se spet potegnil z roko    po    čelu.
Majcen in njegova roka je kar sama segla    po    kozarec.
   Po    desni strani se je vijugal kolovoz, na levi
kakor je lahko živ samo človek, ki ve, da bo    po    svoji usodni volji v nekaj urah že mrtev.
zasopljen in začutil je, da mu znoj teče    po    hrbtu.
Pognal se je na levo, da bi    po    melišču prigazil do steze, ki je nato prečkala
Hitro se je vrnil    po    svoji gazi in napeto premišljal, kje in
-    Po    skalah! - se mu je kar nenadoma posvetilo.
-    Po    skalah, kakor sem plezal do Jame, ko sem
kmalu je bil na prvi polici in se zleknil    po    njej, da bi se oddahnil.
Segel je    po    čutaro in dvakrat globoko potegnil.
če se komu vrti v glavi, bo prilezel celo    po    vseh štirih.
Prilezel bo    po    vseh štirih kakor prihuljena zver in mahnil...
prihuljena zver in mahnil... da, in mahnil bom    po    zveri, ne po človeku! - je glasno rekel
in mahnil... da, in mahnil bom po zveri, ne    po    človeku! - je glasno rekel in se oddahnil.
- In mahnil bom    po    zveri, ne po človeku! - je trdo ponovil
- In mahnil bom po zveri, ne    po    človeku! - je trdo ponovil in vstal.
- In mahnil bom    po    zveri, ne po človeku!...
- In mahnil bom po zveri, ne    po    človeku!...
Spreletelo ga je    po    hrbtu.
Segel je    po    čutaro in pil.
s palcem potegnil    po    ostrini.
Odložil je sekiro in segel    po    čutaro.
- Gredo! - je zašepetal in segel    po    samokres.
In mahnil bom    po    zveri, ne po človeku!
In mahnil bom po zveri, ne    po    človeku!
je zamrmral Temnikar in nehote pogledal    po    mrzlem jeklu svoje sekire.
Obrnil se je, da bi še enkrat mahnil    po    njem, a je že zagledal kri, ki je brizgnila
njem, a je že zagledal kri, ki je brizgnila    po    snegu.
Mahnil bom    po    zveri in ne po človeku! - je hripaje ponavljal
Mahnil bom po zveri in ne    po    človeku! - je hripaje ponavljal in čakal.
Prikazala se je pri tleh, ker je tretji lezel    po    vseh štirih.
hip vzdignil; sekira ga je samo oplazila    po    glavi in se mu zasekala v rame.
Toda oplazil ga je samo    po    hrbtu, ker se je oni že bliskovito obrnil
Začutil je, da ga je goreče oplazilo    po    stegnu, a se je pognal naprej.
sekiro in z ušesom tako silovito udaril    po    koncu cevi, kakor je včasih udrihal po jeklenem
udaril po koncu cevi, kakor je včasih udrihal    po    jeklenem klinu, ki ga je zabijal v skalo.
Tiščal se je k steni, se tresel    po    vsem telesu in ječal:
mu začel s svojimi trdimi prsti grebsti    po    laseh.
pritisnil k sebi in mu začel spet grebsti    po    laseh.
Zvoki so zabobneli    po    hladni in mračni zidanici.
Tudi    po    njegovem srcu je butala bridkost.
   Po    zeleni travi so bile razgrnjene bele rjuhe
Zravnal se je in naglo krenil    po    kolovozu.
ga srečati, da mi ne bo spet ‘kajpakal’    po    glavi!«
praga, švignila mimo njega in naglo krenila    po    drevoredu.
»Kdo je to?« je vprašal in pokazal    po    drevoredu.
škodoželjnostjo ponovil Peter Majcen in odšel    po    stopnicah.
vrata svoje sobe, stopil k oknu in pogledal    po    drevoredu.
korakati iz kota v kot, kakor jetnik bega    po    svoji celici.
   Po    prstih je stopil k oknu in dolgo napenjal
tolmun, črni gaber in bele rjuhe, razgrnjene    po    črni travi, videl je črne vrbe, črni hrast
Zbral je vso svojo voljo in se zamaknil    po    drevoredu.
Ne, cesta ni bila prazna;    po    njej se je naglo bližala črna postava.
Pomel si je oči in spet pogledal    po    drevoredu.
Zamaknil se je    po    drevoredu in dolgo čakal; cesta je bila
nehote glasno rekel, in srh ga je spreletel    po    vsem telesu kakor ga je spreletel vselej,
Nato se je iz njenih velikih oči    po    vsem obrazu razlilo razočaranje, bridkost
Kmalu se je prikazala in odplavala    po    drevoredu.
je ...« je ponovil in s praznimi očmi strmel    po    prazni cesti.
Ozrl se je    po    sobi; bila je tako tuja in mrka, da bi najrajši
zamerite...« je zajecljal in se popraskal    po    koščeni bradi, »nikar ne zamerite, če vas
Toda    po    vašem bi bil izdajalec?«
»Tudi če    po    mojem mnenju ne bi bil, bi bil gotovo po
po mojem mnenju ne bi bil, bi bil gotovo    po    svojem.«
Nato se je oddahnil in se zleknil    po    postelji, da bi v miru pokadil cigareto.
Kmet se je zibal    po    drevoredu.
pograbil kovček in pisalni stroj ter se    po    prstih splazil iz hiše.
Globoko je zajel nočni zrak in naglo krenil    po    drevoredu.
Obstal je na pragu in si z roko potegnil    po    čelu.
Počasi je krenil    po    drevoredu.
Peter Majcen se je sklonil    po    nahrbtnik.
Z vdanim korakom je stopil    po    njej.
trobenta, nad razpetimi krili tišine je    po    nebu mirno plaval bel oblak.
našim in sosedovim svetom, je tekel prav    po    sredi dolinice.
nisem mogel premagati, da bi ne zabrodil    po    tej srebrni otavi.
rob dolinice, sem se obrnil in pogledal    po    svoji sledi.
se je za mano, kakor bi s prstom potegnil    po    sivozelenem svilenem žametu.
Prihajal je    po    polju.
hladiš!« je zadovoljno zagrgral in se popraskal    po    prsih, nato pa takoj spet jezno zagrmel:
»Ha, ali ste videli?« sem prav    po    otroško užival.
Temnikar pa se je nasmehnil, me počohal    po    laseh in nato široko rekel:
Spet je brodil    po    otavi in spet se je za njim vlekla temnozelena
Toda    po    tistem blisku je bila moja dolina drugačna:
In tukaj je kladivce, ki tolče    po    njej, da klopota: klop - kop - klop! ...
velik klopotec, ki z lesenim kladivcem tolče    po    zarjaveli pločevini, da votlo klopota: klop
koso in tukaj je leseno kladivce, ki tolče    po    njej, da glasno klopota: klop klop klop!
Naj kar udriha    po    njej, da bo dobro strašil!«
»Saj so že tako predrzni, da hodijo    po    kokoši na hišni prag.«
hotel reči, da tolče, kakor bi smrt tolkla    po    svoji kosi.«
roki peščeno uro in z njo nenehno tolče    po    svoji kosi, da votlo klopota:
Občutek krivde je oral    po    meni, bilo je hujše in hujše.
počakam, da oče in mama zaspita, potem pa se    po    prstih splazim skozi zadnja vrata, splezam
Tedaj prav počasi vstanem in grem    po    prstih iz sobe.
roki peščeno uro ter z njo enakomerno tolče    po    dolgi kosi, ki se svetlika v mesečini:
do neba, in mladega junaka, ki je plezal    po    njem in priplezal do vrha.
Od strahu in obupa mi solze teko    po    licih, toda plezam naprej in ponavljam z
no, potolaži se!« me je bodrilno počohala    po    laseh.
»Res zelo grdo razbija    po    tisti počeni kosi!«
Zaslišal sem očeta, ki se je spuščal    po    lestvi.
ki le počasi gnije, če ne bi prišla smrt    po    dolini.
Nisem videl, ali je kladivce udarilo    po    kosi, ali je kosa udarila ob kamen, toda
prekucujejo kozolce, se kotalijo in premetavajo    po    mladi travi, vriskajo in vreščijo, čeprav
Počasi se vzpenjam    po    stopnicah.