O'beseda, označena besedila z lemami
Alenka | Orel | , podpredsednica sindikata Neodvisnost, pa |
je bil kraj, ki ga je prečastiti Rihard | Orel | v svojih vznesenih pridigah imenoval »jama |
vsem prostranim obokom je krožil samo velik | orel | . |
Orel | je dolgo krožil nad dolino. | |
Rekli so mu očka | Orel | . |
Dali so mu ime očka | Orel | prav zaradi njegovih oči. |
To, hočem reči to, da so mu dali ime očka | Orel | zaradi oči, mu spočetka ni bilo prav. |
‘Očka | Orel | , kje imate stvari?’ |
‘No, očka | Orel | , tovariš odbornik, član okrajne gospodarske |
Očka | Orel | je še mnogo pretrpel. |
‘Zdravo, očka | Orel | !’« |
stezi ob Idrijci, po kateri je hodil očka | Orel | , in potem mimo lazov, mimo strmih lazov, |
lazov, mimo strmih lazov, kamor je očka | Orel | sedemdeset let nosil gnoj na svojem upognjenem |
neba se je počasi in mirno prevažal velik | orel | . |
Ko se je | orel | vzdignil in odjadral v ravni črti proti |
bajtar Obrekar, s partizanskim imenom očka | Orel | . |
Očka | Orel | , s praznim oprtnikom na hrbtu, stoji sredi |
Samo očka | Orel | z zaskrbljenim in karajočim pogledom išče |
Očka | Orel | trdo zgrabi Dragiča za rokav. |
Smodin, Lokar, Okrogličar, Obrekarica, | Orel | , Travnikarica, Nančika, Angelca, Tildica, |
Očka | Orel | stisne roko ženi in Angelci, vrže pogled |
Obrekarica in očka | Orel | jo pozorno pogledata in nato mirno zmajeta |
Očka | Orel | sedi za mizo, se globoko sklanja in z okorno |
Očka | Orel | se spet skloni k pisanju, Boris pa stegne |
Očka | Orel | počasi odloži pero in potegne očala z nosa |
Očka | Orel | si za hip pokrije obraz z rokami. |
Očka | Orel | ga premeri, nato prikima, si neha zapenjati |
Očka | Orel | jo globoko pogleda ter ljubeznivo, a odločno |
Očka | Orel | karajoče pogleda ženo in si položi prst |
Očka | Orel | ga premeri: |
Očka | Orel | stopi bliže in pokaže na žepe: |
Kje si pa to dobil?« se začudi očka | Orel | . |
Očka | Orel | vzame bombi: |
Očka | Orel | zmaje z glavo in položi bombi v košaro na |
»Ne vsi!« mirno odvrne očka | Orel | in mu pomaga zadeti nahrbtnik. |
Očka | Orel | ji položi roko, na ramo, a Obrekarica nadaljuje |
Očka | Orel | jo globoko pogleda in dvigne prst; reče |
Očka | Orel | stopi čez prag. |
Očka | Orel | in Tildica pograbita cepce in začneta mlatiti. |
»Mislim, da bi se spet zbrali,« reče očka | Orel | . |
Tildica in očka | Orel | dvigneta glave, ne da bi nehala vihteti |
Očka | Orel | takoj neha mlatiti in prijazno odgovori |
Očka | Orel | jo nekaj trenutkov motri, nato ji položi |
Očka | Orel | obesi cepec na klin in prime vile. |
Očka | Orel | se prikaže v vratih skednja. |
Očka | Orel | zmaje z glavo in sam zase reče: |
Očka | Orel | , Obrekarica in Nančika se od korita bližajo |
»Glej ga!« se razveseli očka | Orel | . |
Očka | Orel | stegne roke, da bi ga zadržal, toda Sova |
»Da si le prišel!« ginjeno reče očka | Orel | . |
»Je ne poznaš?« se nasmehne očka | Orel | . |
Očka | Orel | ji bodrilno položi roko na rame, toda Nančika |
Orel | se nasmehne, prikima in se takoj umakne | |
Prvi mu jo stisne očka | Orel | , nato Travnikarica, starejša ženska, drobni |
Očka | Orel | , Obrekarica, Angelca, Boris spremljajo k |
»No, no, Ana!« jo očka | Orel | bodrilno treplja in jo vleče proti osebnemu |
Očka | Orel | zmaje z glavo: |
»Ne skrbi,« mirno odgovori očka | Orel | . |
Očka | Orel | mi je povedal ... da je vaša sama stopila |
naj si bo do zob oborožen,« se oglasi očka | Orel | in stopi k mizi. |
»Vsak nekaj,« skromno odvrne očka | Orel | . |
nihče več ne posluša,« mirno odgovori očka | Orel | . |
»Ne,« odkima očka | Orel | . |
počasi odgovori očka | Orel | in po premolku tiše doda: |
Očka | Orel | odvije stenj. |
»Ana! ...« karajoče reče očka | Orel | in jo ljubeznivo potreplja. |
»Vse, vse,« pritrdi očka | Orel | . |
Očka | Orel | ji krepko stisne roko: |
Očka | Orel | počasi zapre vrata za njo, se okrene in |
»Ali je bil kdo pri nas?« vpraša očka | Orel | z globokim glasom. |
Očka | Orel | in Boris strmita skozi okno. |
z odločnim mirom reče očka | Orel | . |
Očka | Orel | vstopi s čevlji v rokah in gre po prstih |
prijazno, s pridušenim glasom odgovori očka | Orel | , sede na klop pri peči in si začne počasi |
Očka | Orel | vstane, dvigne nogo na klop, da bi si zavezal |
»Glej ga, no!« ga podraži očka | Orel | . |
»Oho, to bo pa huda reč!« se nasmehne očka | Orel | . |
»Mm‐hm!« ... se hudomušno začudi očka | Orel | . |
»Je rekel ...« zamišljeno ponovi očka | Orel | , se zresni in potegne iz žepa svojo debelo |
Očka | Orel | se ne premakne; nepremično stoji in napeto |
Očka | Orel | potisne uro v žep. |
Na mizi je kup fižola, ki ga očka | Orel | in Obrekarica počasi izbirata. |
Očka | Orel | pihne smeti izpred sebe in z roko pobriše |
»Vem,« tiho prizna očka | Orel | . |
»Vi ste očka | Orel | , ki ga pozna vsa grapa. |
Očka | Orel | počasi zmaje z glavo in se hudomušno nasmehne. |
»Skozi sobo,« mirno reče očka | Orel | in stopi z njim k drugim vratom. |
»Bomo!« trdno obljubi očka | Orel | , zapre vrata za njim in se naglo vrača k |
Očka | Orel | z globokim in odločnim pogledom premeri |
glasno in celo nekoliko zviška odgovori očka | Orel | . |
Očka | Orel | , Obrekarica in Boris počasi dvignejo roke. |
Očka | Orel | mu pogleda naravnost v oči. |
Očka | Orel | niti ne trene. |
Očka | Orel | spusti roke ob sebi, a pogleda ne umakne. |
»Kakšne stvari?« mirno vpraša | Orel | , ne da bi odtrgal svoj sivi pogled od Kutschere. |
»Nič ne vem,« mirno odgovarja očka | Orel | , ne da bi se premaknil. |
Očka | Orel | se nekoliko zravna. |
prebosti s svojim jeklenosivim pogledom, a očka | Orel | ga gleda tako mirno, tako jasno in tako |
Očka | Orel | ga samo za hip ošvrkne s pogledom in jasno |
Očka | Orel | jo objame in jo počasi spušča na tla, nato |
Očka | Orel | jo s svojo široko roko treplja po glavi, |
»Alzati, carogna!« Očka | Orel | počasi vstaja. |
puškinim kopitom hebne pod rebra, a očka | Orel | se niti ne zmeni zanj. |
Očka | Orel | ga za hip stisne k sebi in ga potreplja |
Boris ga začudeno pogleda, a očka | Orel | ga hitro potisne za hrbet, v temo. |
tako silo vrže vrečo na hrbet, da se očka | Orel | zamaje in skoraj pade. |
Očka | Orel | se primaje pod težkim bremenom, se spotakne, |
Očka | Orel | se zruši. |
pestmi v nebo, nato pa je zakrilil kakor | orel | s perutmi. |
ni bilo glasu živega bitja, samo samotni | orel | , ki se je v velikem loku poganjal od Vranjeka, |
A po nebu, glej, že krožita | orel | in orlica. |
ki pa je bila malce neprijetna: bil sem | orel | , z verigo priklenjen k jamboru. |
No, ostareli gusar ali ogoljeni | orel | , peljal sem se, spet sem se peljal v neznano, |
uhlja in s črno zaplato čez oko, ostareli | orel | in osiroteli vrtiljak, preklani mesec in |
pomladnega dne sta priletela na vrh gore bel | orel | in bela orlica. |
kakršnih ni pred njima dosegel še nobeden | orel | , in ker sta v svoji sreči tudi bila lahka |
Orel | in orlica sta se prestopala po kamnu in | |
ta kamen ni preveč stanoviten,« je rekel | orel | . |
»Mlad | orel | in mlada orlica,« je povedala orlica. |
» | Orel | , orlica? |
»Daj no, pusti ga pri miru!« je | orel | rekel orlici. |
»Kri je... kri!« je nestrpno rekel | orel | . |
»Srce je... srce!« je nestrpno spet rekel | orel | . |
že pri miru!« jo je naveličano prekinil | orel | . |
»Eh!« je | orel | zamahnil s krilom. |
je | orel | spet zamahnil s krilom. |
»Greva!« je skoraj ukazovalno rekel | orel | in razprl krila. |
Orel | in orlica ga nista več slišala, ker sta | |
Beli | orel | in bela orlica se nista nikdar več vrnila. |
»Ta | orel | iz Meauxa je pavliha! |