O'beseda, označena besedila z lemami
Črn | oblak | dima je visel na nebu, pod njim pa oblak |
oblak dima je visel na nebu, pod njim pa | oblak | prahu od ometa, v katerem se je okoli ruševin |
Ko je še govoril, jih je svetal | oblak | obdal s senco in iz oblaka se je zaslišal |
Naredil se je | oblak | in jih obdal s senco. |
Medtem ko je to govoril, se je naredil | oblak | in jih obdal s senco. |
Ko so šli oni v | oblak | , jih je obšla groza. |
besedah se je vzdignil pred njihovimi očmi in | oblak | ga je zastrl njihovim pogledom. |
Ker nas obdaja tako velik | oblak | prič, tudi mi odstranímo vsakršno oviro |
angela, ki se je spuščal z neba, ogrnjen v | oblak | . |
Pogledal sem in prikazal se je bel | oblak | in na oblaku je sedel nekdo, ki je bil podoben |
Tedaj pa je vlak zažvižgal in puhnil | oblak | belega dima in Martin Jakončič je pograbil |
Nato jo je prižgal in samozavestno puhnil | oblak | slabega dima v pismonošo, ki si je že pritisnil |
Ded je popokljal z ustnicami in izpuhnil | oblak | dima, črhnil pa ni nobene. |
prekrije teman | oblak | . |
kakor bi hotel v zunanjem svetu odkriti | oblak | , ki je zastrl sonce na mojem notranjem |
udari s košatim repom po tleh, da dvigne | oblak | prahu. |
je rekel kovač, ker je prav takrat teman | oblak | zakril mesec. |
Na mrtvem nebu je poševno ležal samo en | oblak | , dolg in tenak kakor ledena sveča. |
In vedel sem, da to ni | oblak | , temveč zadnji zategli človeški krik, ki |
trobenta in na sinjem nebu je mirno plaval bel | oblak | . |
zimskem soncu še rahlo pozibaval lep in bel | oblak | njegovega življenja. |
Temnikar pa je imel svoj | oblak | . |
Oblak | je izginil hkrati z njegovim poslednjim | |
Temnikar se počasi zlekne na hrbet in poišče | oblak | na nebu, posluša utrip zemlje, ki odmeva |
mirno in gleda v nebo, ki po njem plava bel | oblak | . |
na zelenkasti gladini je vztrepetal bel | oblak | . |
Oblak | je bil prav nad njim. | |
Oblak | se je rahlo zazibal, kakor da bi hotel zmigniti | |
ki pa so bile čiste in snežno bele kakor | oblak | na nebu. |
se je na nebo in spet zagledal svoj beli | oblak | . |
tem je bil kos modrega neba in na nebu bel | oblak | . |
» | Oblak | !« je zašepetal Peter Majcen in se razveselil |
» | Oblak | ! |
»Toda to je samo moj | oblak | !« ga je prešinilo. |
In to je tudi njegov | oblak | . |
krili tišine je po nebu mirno plaval bel | oblak | . |
Utrgal se je | oblak | , voda je porušila zid. |
vse manj važen, nanj sta gledala kot skozi | oblak | , ki se jima je spustil iz možganov na oči. |
je potemnelo, na njem se je naredil velik | oblak | , ki je bil spodaj raven, zgoraj pa je imel |
» | Oblak | ne ve, zakaj gre prav v tej smeri |
Nad vsem visi | oblak | smoga, ki bi kje drugje že zdavnaj sprožil |
jim svetile, kot bi jih ravnokar oplazil | oblak | solzivca. |
Prek sonca priplava | oblak | - lesket žarkov ugasne na zrcalni gladini |