O'beseda, označena besedila z lemami
prizanesel, temveč jih je strmoglavil v | mračno | peklensko brezno in jih prihranil za sodbo. |
Z | mračno | sivino zro iz polmraka, kakor s trudnimi, |
Oči so mu postale motne, čelo | mračno | . |
Venc je ob daljnem spominu na jabolka in na | mračno | klet najprej sklonil glavo, potem pa je |
Drejc | mračno | pogleda okrog sebe, trzne z glavo proti |
skloni glavo, ošine mater izpod čela in | mračno | zagodrnja predse: |
»Stoj!« ga strogo prekine Tone in | mračno | pogleda izpod čela. |
»Meni ni treba,« | mračno | zamrmra Tone. |
preplašeno trzne, nato se počasi okrene in | mračno | pogleda izpod čela. |
Drejc | mračno | strmi predse ter v zadregi odpira in zapira |
Drejc porine tobačnico Sovi in | mračno | zamrmra predse: |
»Raztreskajo naj jo!« | mračno | zagrmi Sova in pogleda vstran, kakor bi |
»Tam ni bilo nobenega sonca!« | mračno | odvrne Sova. |
»Kakor zmeraj!« | mračno | zagodrnja Sova. |
odprl svojo debelo knjigo, ter mi pokazal | mračno | podobo, kjer sem spet videl samega sebe. |
»Jaz tudi,« je | mračno | rekel Travnikarjev stric in začel mleti |
In zdaj ... zdaj je tukaj ...« je | mračno | končal in s kazalcem pokazal zavitek na |
delavnikih so možje in fantje zahajali v | mračno | kuhinjo, kjer jih je Zinka največkrat sprejela |
je | mračno | zagodrnjal pob, ki mu je bilo nerodno, ker |
V veži je bilo zelo | mračno | . |
Peljala me je v svojo | mračno | , zatohlo čumnato. |
da sredi najtrše zime nenadoma posije v | mračno | globel pravo, svetlo in toplo poletno sonce |
se ustavili na robu, ki je strmo padal v | mračno | Zatesno. |
»Saj!« je | mračno | pritrdil komisar. |
»Zakaj pa?« je | mračno | zagodel mrki grobar. |
vprašali, kako je, samo zmignil z rameni in | mračno | prhnil: |
Nekoliko je | mračno | , romantično. |
»Ne!« je | mračno | odbil Peter Majcen in temna senca mu je |
»Kaj?« je | mračno | vprašal Peter Majcen. |
Glasno je požrl slino in | mračno | zategnil: |
In zdaj veste, kdo je rabelj! - je | mračno | rekel Prekleta strešnica, se obrnil in zasekal |
- Vseh pet je potolkel! - je | mračno | rekel Prekleta strešnica. |
Nato pa se je zravnal in | mračno | rekel: |
eksotiko odeti ljudje, udarci kopit ob kamenje, | mračno | svetlikajoče se puške. |
A ta svet je bolj slutnja, | mračno | hrepenenje, kakor pa podoba in živa sila. |