mokro (19)

da bi zaprl zvezek, dokler je črnilo še	mokro	.
nepremično drži v iztegnjenih rokah težko,	mokro	rjuho iz domačega platna.
Z mladostnim zanosom udriha z	mokro	rjuho po perilniku.
mirno reče Drejc in si z rokavom obriše	mokro	čelo.
poskočil in ga pobral ter začel stepati z njega	mokro	žaganje.
pritrdil Hotejec in mu položil koščeno roko na	mokro	čelo.
solato, si s hrbtom velikanske roke obriše	mokro	brado, začne rezati zrezek in pri tem mirno
Vino je brez okusa, niti	mokro	ni.
kako je razgrebala peščenec in iskala živo,	mokro	zemljo.
tam pa se je posrebreni napis svetil kakor	mokro	, bridko zasanjano oko.
Tam je	mokro	.
bele roke plavajo po zraku in udrihajo z	mokro	belo rjuho po belem perilniku.
jekne, a ne preveč, ter se obrne in ga z	mokro	rjuho oplazi po obrazu.
Bilo je	mokro	in znoj je bil mrzel.
na tilniku so se lepili na ambrasto kožo,	mokro	od znoja.
Pokadila sva, se nekaj časa	mokro	gledala, nato pa zdrsnila v otopelo bebavost.
potem smo se podali vsak po svoje v že vroče	mokro	jutro.
kot posušena veja, oči so se mu hladno in	mokro	bleščale.
Bilo je mrzlo,	mokro	in zlovešče.