Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Laboratorij za korpus slovenskega jezika

O'beseda, označena besedila z lemami

imenitno (28)


»Kaj ni to    imenitno    skrivališče?«
oropani velikih stvari in bi bili nekoč    imenitno    živeli, zdaj pa le še životarili.
»   Imenitno    si to povedal, dragi Kefal!« sem odvrnil.
»   Imenitno    zadevaš moje misli.«
To, prijatelja, je    imenitno    povedano.
to ali ono pretvezo se jim zdi vsako vino    imenitno   
»   Imenitno    povedano.«
»   Imenitno    čiščenje!«
maši, in čevlji mu škripljejo, kar je sila    imenitno   ; stoji pred cerkvijo, kajti tako se možem
Prav    imenitno    se bo pripeljal v vas, ves nov in z denarjem
popil frakelj zelenega, se držal strašno    imenitno   , kadil cigarete in govoril s kmeti kakor
Ni bilo    imenitno   , a bili so lačni.
»Ha, to bo pa dobro,    imenitno   «, sem dejal.
Zdelo se mi je    imenitno   , da sodim med može, in sem s ponosom odkorakal
»   Imenitno    se suče!« je prikimala mama.
»   Imenitno   , prav imenitno si se izmislil!«
»Imenitno, prav    imenitno    si se izmislil!«
»   Imenitno   , res, prav imenitno si se to izmislil! ...«
»Imenitno, res, prav    imenitno    si se to izmislil! ...«
»Tako    imenitno    se suče!
»   Imenitno   !« se je navdušil graščak.
»   Imenitno   !« sta odgovorila.
Sicer pa ga v Elbeufu    imenitno    posnemajo.«
ječal od bolečine v La Harpovem Filoktetu,    imenitno    se mu je kolcnilo v Gabrielle de Vergy in
   Imenitno    se je obnesla.
za to sposodili Beljambovo mizo, je bilo    imenitno   .
»   Imenitno   !
   Imenitno   , zares, ko da nisem človek, ki ponoči spi