O'beseda, označena besedila z lemami
| Njihova | filozofija | je na tihem zanikavala ne le veljavnost |
| V Oceaniji se vladajoča | filozofija | imenuje Angsoc, v Evraziji se imenuje Neoboljševizem |
| »Želja po spoznanju in | filozofija | sta isto?« |
| filozofijo, če oboje - politična moč in | filozofija | - ne postane eno in če ne bo množica tistih, |
| kako nekaterim ljudem po naravi pripadata | filozofija | in vodstvo države, medtem ko je za drugo |
| in, če mogoče, dokažemo, da tega ni kriva | filozofija | ?« |
| Kajti | filozofija | uživa kljub svojemu žalostnemu položaju |
| glasu, na katerega je neupravičeno prišla | filozofija | , povedali vse, kar je bilo potrebno. |
| filozofska predavanja, v prepričanju, da je | filozofija | lahko samo postranska zaposlitev. |
| »Današnja | filozofija | je, kakor je bilo že rečeno, zato neuspešna |
| Drugič spet - tako se zdi - ga pritegne | filozofija | . |
| Če je kaj važno, potem je to | filozofija | zgodovine. |
| ‘ravnal s kralji kot sebi enakimi’ in da grška | filozofija | izhaja iz hebrejske. |
| nadaljevanjih so bili sumljivi, klasična | filozofija | je veljala za nevarno, meščanstvo je zagovarjalo |
| Pécuchetovih senčnih kosteh sta se čutila | filozofija | in navdušenje, povezana z zvijačnim duhom. |
| problem, zaradi nje morda vsa ta naivna | filozofija | . |
| tudi poezija, glasba, joga, meditacija, | filozofija | , čistost, spravljenost, mir, tišina, zbranost, |
| nas je živ del psihe: klasična kitajska | filozofija | imenuje to - notranja pot - tao - in jo |
| začimbe, steklo in najpomembnejše - metafizika, | filozofija | ... so se razvijali kot tedaj nikjer. |
| Njena življenjska | filozofija | , je rekla, je, da samo živi. |
| Vsako čaščenje, vsaka percepcija in | filozofija | , vsaka konstrukcija pa ima dobre in manj |
| k meni, da se kaj pogovoriva, zanima ga | filozofija | . |
| Filozofija | se začenja s čudenjem... | |
| šokira, je Kierkegaardova nasilnost [...] | filozofija | s kladivom [...] |
| Filozofija | je bila, je in bo - dokler ostaja filozofija | |
| Filozofija je bila, je in bo - dokler ostaja | filozofija | - spoznavna dejavnost človeškega duha: |
| mišljenjsko pesnjenje; drži sicer, da je | filozofija | že od grških začetkov povezana s pesnjenjem |
| mora od slednje razlikovati po tem, da si | filozofija | zastavlja spoznavne cilje, h katerim napreduje |
| Takšna bi morala biti vsa | filozofija | : osebna, doživeta, zavezujoča, duhovna... |
| Ali zahodna | filozofija | lahko neposredno izkusi resnico monizma? |
| Mojster, tudi Parfitova | filozofija | je blizu budizmu, ne? |
| Zakaj pravite ” | filozofija | časa in prostora“, ne pa obratno, ”prostora |
| ”brezčasno“ - in to teorijo imenujejo ”brezčasna | filozofija | časa“. |
| Mar ni to neprimerno resničnejša | filozofija | časa od Aristotelovega nauka o ”številu |
| naj bi govorila Kantova transcendentalna | filozofija | , tako o spoznavnih strukturah čutnosti kakor |
| znan, to je namreč sama njegova absolutna | filozofija | , pri Plotinu in drugih mistikih pa konec |
| ”trajanjem“ (la dureé), ki ga obravnava | filozofija | , saj ”realni čas, razumljen kot tok ali, |
| Čeprav je za Husserla | filozofija | kot fenomenologija tista prava ”stroga znanost“, |
| Husserlova iztočnica pri analizi zavedanja časa | filozofija | Franza Brentana, predhodnika fenomenologije, |
| Toda katera je resničnejša - znanost ali | filozofija | ? |
| predvsem o fiziki - kdaj pa pride na vrsto | filozofija | ? |
| Filozofija | narave je teološke argumente opustila šele | |
| Svetega pisma, kajti resnica, ki jo išče | filozofija | , je precej povezana z odgovorom na vprašanje, |
| skupnega s filozofijo, saj Razodetje in | Filozofija | stojita na različnih bregovih.“ [prav tam, |
| Če pa razodetje in | filozofija | imata nekaj skupnega, kaj to je? |
| Saj | filozofija | ne more iskati drugega boga kot ga razodevajo |
| v zgodovini filozofije in ga analitična ” | filozofija | duha“ (philosophy of mind) še danes skuša |
| Filozofija | duha je estetska filozofija. | |
| Filozofija duha je estetska | filozofija | . |
| svojega ”klasičnega“ sistema, v katerem ima | filozofija | narave bistveno vlogo: iz nje se Schelling |
| struktura, ki jo sestavljajo: 1. teoretična | filozofija | , ki se sprašuje, kako subjekt spoznava |
| subjekt spoznava objekt, 2. praktična | filozofija | , ki se sprašuje, kako subjekt deluje na |
| subjekt deluje na objekt, in 3. teleološka | filozofija | , ki se sprašuje po telosu ali smotru subjekta‐objekta |
| slavospevu umetnosti še dlje, ko pravi, da se | filozofija | v svoji dopolnitvi vrača v umetnost in mitologijo, |
| Filozofija | sama namreč ne more pripeljati k ”tistemu | |
| ” | Filozofija | sicer res doseže tisto najvišje, toda do |
| najdemo več eksplicitne trditve, da se bo | filozofija | v svoji dopolnitvi vrnila v umetnost oziroma |
| ista neskončna narava, tako da je celotna | filozofija | pravzaprav - filozofija narave <Naturphilosophie>, |
| da je celotna filozofija pravzaprav - | filozofija | narave <Naturphilosophie>, nauk o Vsem. |
| ”Schelling trdi, da je njegova | filozofija | kot takšna vedno že znotraj narave in se |
| Izrekel ga je na tistem robu, na katerem se | filozofija | prevesi v pesništvo ali v mistiko... in ravno |
| Sicer pa je budizmu bližja Schopenhauerjeva | filozofija | slepe, iracionalne volje, vendar o njej |
| njej je veliko več, v nekem smislu prav vsa | filozofija | ! |
| pogled sta Schellingova in Wittgensteinova | filozofija | zelo daleč narazen, toda - kako že pravi |
| Filozofija | narave in mitologija sta pri Schellingu | |
| neposredno ista z Bogom, pa je panteistična | filozofija | narave, ki jo je zasnoval v svojih ”klasičnih“ |
| Je to še vedno | filozofija | - ali bolj nekakšna Schellingova osebna |
| kje mora kozmologiji priskočiti na pomoč | filozofija | ali celo teologija. |
| ”stvarjenje iz niča“ (creatio ex nihilo): ko | filozofija | ali teologija govorita o stvarenju iz niča |
| Kot je znano, je že klasična | filozofija | uvedla razlikovanje med pojmoma potencialna |
| ”sholastično“ spekuliranje, ki ga je novoveška | filozofija | presegla šele z velikimi napori. |