O'beseda, označena besedila z lemami
Duša | se mu je zvijala od dolgočasja, toda za | |
nekakšno obupano čutnostjo, kakor prekleta | duša | , ki se oklene še poslednjega koščka užitka |
Ministrstvu ljubezni, vse je bilo odpuščeno, njegova | duša | bela kot sneg. |
Duša | ima posebne naloge, ki jih lahko izpolniš | |
»Ali lahko | duša | , dragi Trazimah, svoje posebne naloge dobro |
»Potemtakem mora nesposobna | duša | nujno slabo vladati in upravljati, sposobna |
preprosti prozi izčrpno razložil in pokazal, da | duša | z nepravičnostjo skriva v sebi največje |
nepremagljiv je pogum, ki je po njem vsaka | duša | v nevarnosti neustrašna in nepremagljiva?« |
Potemtakem prebiva i v Hadovem domu nekaj ko | duša | in senca, le žal, brez pravega žitja! |
v mračnega Hadesa dom poleti iz udov mu | duša | , trdo usodo tožeč, pusti mladost in moževnost. |
Ali: ...ko dim razredi se | duša | zgine pod zemljo cvrčeč... Ali |
dobre duše, temveč, nasprotno, krepostna | duša | lahko s svojo močjo kar najbolje izpopolni |
prijatelj, z dušo zapoveduje duši; zato njegova | duša | ne sme od mladih nog odraščati s slabimi |
»Potem je | duša | takega človeka preudarna in pogumna?« |
» | Duša | neharmoničnega človeka pa strahopetna in |
Četudi si | duša | želi izobrazbe, postane to nagnjenje nujno |
» | Duša | žejnega želi v trenutku žeje samo piti. |
gotovo nismo v zmoti, če del, s katerim | duša | misli, imenujemo razumski del duše in del, |
razum ali je samo njegov del in bi tako | duša | imela le dva dela: razum in poželenja? |
ni s slabo vzgojo pokvarjena, tako da ima | duša | tri dele, kakor tudi državo sestavljajo |
na primer rekli: zdravnik in tisti, čigar | duša | je nagnjena k zdravljenju, sta iste narave. |
vključenega dela; ob bolečini enega uda trpi vsa | duša | . |
»Pri ugotavljanju, ali je neka | duša | filozofska ali ne, je treba potemtakem že |
»In | duša | , ki nima čuta za lepoto in izobrazbo, mora |
dušo z zmerno in uglajeno naravo; takšna | duša | bo brez truda sama od sebe našla pot k temu, |
zapovrstjo našteli vse lastnosti, ki jih mora | duša | imeti, če si hoče res in dobro prisvojiti |
če ima njegovo telo iste prednosti kakor | duša | .« |
Ko pridejo v leta, v katerih začne | duša | dozorevati, je treba filozofiji posvečati |
»Vsaka | duša | potemtakem teži za dobrim in stori vse, |
prvem pododdelku (miselnega sveta) uporablja | duša | izvirnike (vidnega sveta), ki so tam posneti, |
pododdelek miselnega sveta, vendar mora | duša | , kadar raziskuje, uporabljati hipoteze. |
začne nespametno smejati, če vidi, da je | duša | zmedena in ne more spoznati določenih stvari, |
spoznati določenih stvari, temveč pomisli, ali | duša | morda ne prihaja iz nekega svetlejšega življenja |
»Potemtakem je | duša | v takih primerih nujno v dvomu, kaj zaznava |
V takih primerih pokliče seveda | duša | najprej na pomoč znanost o številih in razum |
Duša | pa je nujno v negotovosti, zato zbudi razum | |
In njegova | duša | ne gleda ne navzgor ne navzdol, pa najsi |
trdnjavo v mladeničevi duši, ker vidijo, da je | duša | brez znanja, brez plemenitih dejavnosti |
»Ko je | duša | tako osvojenega mladeniča očiščena vseh |
ti vidiš, kako občutljiva postane pri tem | duša | državljanov; ob najmanjšem podrejanju je |
mora biti tudi v njem enako stanje: njegova | duša | mora biti zapolnjena s suženjstvom in zatiranjem; |
»Tako tudi tiranska | duša | , mislim dušo v celoti, lahko zelo malo uveljavlja |
»Potem je tudi tiranska | duša | nenehoma revna in lačna.« |
»Ker je | duša | vsakega človeka razdeljena v tri dele, kakor |
resnici in biti kakor stvari, ki jih potrebuje | duša | ?« |
»In telo prav tako manj kakor | duša | ?« |
»Ker je | duša | zapolnjena s stvarmi višje bitne stopnje |
naravi pripadajo, zbuja naslado, potem občuti | duša | , zapolnjena s stvarmi višje bitne stopnje, |
»Če sledi vsa | duša | filozofskemu delu in ni v sporu z njim, |
Če pa se vsa | duša | prepusti najplemenitejšemu delu in si pridobi |
popolnost je tolikanj večja, kolikanj je | duša | popolnejša od telesa.« |
»Ali ne veš, da je naša | duša | nesmrtna in neminljiva?« |
»Kaj pa | duša | , ali ima tudi ona svoje zlo?« |
»ne moremo trditi, da lahko | duša | propade zaradi telesne bolezni, ne da bi |
propasti zaradi napak druge stvari; tako tudi | duša | ne more propasti zaradi tujega zla, ki nima |
dokler je ne zavržemo, ne smemo trditi, da | duša | lahko propade zaradi vročice, kake druge |
prej je treba šele dokazati, da postane | duša | zaradi telesnih nevšečnosti slabša in manj |
»Nihče pa ne more dokazati, da | duša | umirajočega postane zaradi smrti manj pravična.« |
Če namreč nobena | duša | ne propade, jih ne more biti ne manj in |
Prav tako ne verjamemo, da je | duša | po svoji naravi polna vseh mogočih pisanih |
kakršna naj bi bila po naših ugotovitvah | duša | .« |
»Da je | duša | nesmrtna, so pokazala zadnja kakor tudi |
resnica velja zanjo samo tedaj, kadar je | duša | takšna, kakršna se nam zdaj kaže; to stanje, |
Duša | se mora potegovati za pravičnost, pa najsi | |
Takole je pripovedoval: Ko ga je zapustila | duša | , se je z mnogimi drugimi odpravila na pot |
razporeditve duš, ker mora postati vsaka | duša | , potem ko si izbere novo življenje, tako |
stvari, ki so duši prirojene ali ki si jih | duša | pridobi in so povezane med sabo - da si |
Videl je, kako si je | duša | , ki je bila nekoč Orfejeva, izbrala labodovo |
Tamirova | duša | si je izbrala slavčkovo življenje. |
Dvajseta | duša | si je izbrala levovo življenje; bila je |
je izbrala levovo življenje; bila je to | duša | Ajanta, Telamonovega sina, ki ni hotel postati |
Potem je prišla Agamemnonova | duša | ; iz sovraštva do človeškega rodu se je zaradi |
V sredini je prišla na vrsto Atalantina | duša | . |
med izbirajočimi dušami zadnja Odisejeva | duša | . |
S tem je bila izbira, za katero se je | duša | odločila, dokončno potrjena. |
»Moja | duša | je žalostna do smrti, ostanite tukaj in |
»Moja | duša | je žalostna do smrti. |
»Moja | duša | poveličuje Gospoda in moj duh se raduje |
Moja | duša | , veliko blaga imaš, spravljenega za vrsto |
»Zdaj je moja | duša | vznemirjena. |
sprejeli vero, je bila kakor eno srce in ena | duša | . |
satanu v telesno pogubo, da bi se njegova | duša | rešila na Gospodov dan. |
Vse, kar je vašega, duh, | duša | in telo, pa naj se ohrani neoporečno, dokler |
se odtegne, ne bo z njim zadovoljna moja | duša | .« |
poslušal iz dneva v dan, je njegova pravična | duša | trpela. |
»Sadeži, ki se jih je veselila tvoja | duša | , so izginili, ves sijaj in ves blesk je |
Čudna | duša | je!« |
Tako čudna | duša | si.« |
Čudna | duša | , ta človek. |
Tudi | duša | tvoja je lepa, verjemi mi, črna deklica, |
deklica, lepo je tvoje srce in čista je tvoja | duša | . |
tej temi, je nag, da se mu vidijo misli in | duša | . |
ginilo tvoje telo, da ne bo venela tvoja | duša | , da ne bo umrla tvoja beseda. |
Tu so ‘Marija, | duša | voditeljica, Jelka, sestra vseh bednih in |
Saj njih vkovane roke so naše roke, njih | duša | , v boli molčeča, njih srce, srce ranjene |
Caracalla pa je celo izjavil, da si je njena | duša | s tem prav gotovo pridobila nebeško kraljestvo, |
tako je v teh mrkih dneh napolnjena njegova | duša | z obupom in s sanjami in ne občuti popolne |
srce ostane otroško čisto in nepokvarjeno, | duša | brez greha, po sili svojega hrepenenja in |
obrisal potno čelo in počakal, da pride | duša | za njim, kajti treba bo vpiti. |
Ufff, je pihnila, kakor bi šla | duša | iz nje, in že je ni bilo več. |
»Potrpi, pob, potrpi, da pride | duša | za mano, pa tudi oko,« govori Okrogličar |
Tega je kriva | duša | , ki jo danes nosijo s seboj. |
Ta | duša | se je razburkala, buta jim ob stene kakor |
Zadnjica že poskoči na trobento, | duša | pa ne.« |
Nič otrok, pa taka zlata | duša | ! ... |
» | Duša | ! ...« široko reče Sova in razširi roke. |
»Ti si res | duša | ...« |
nisem nasmehnil, ker se je moja zbegana | duša | oprijela teh sanj kakor utopljenec bilke. |
moral precej časa čakati, preden je prišla | duša | za njim. |
Bil je zlata | duša | in podložnik v hiši, zato mu še v sanjah |
Do takrat v tej dolini še živa | duša | ni bila videla kolesa, pa tudi verjela ni, |
- Lirična | duša | . |
Lirična | duša | . |
seveda ni znebil svoje duše, ki je ostala | duša | potujočega kramarčka. |
‘Oh, ti si res čudna | duša | !’ |
‘Oh, ti si res čudna | duša | ! |
»Le zaspi, | duša | draga, le zaspi!« |
A draga | duša | ni mogla zaspati. |
Jaz pa lepo počakam, da pride | duša | za človekom, potem pa lepo počasi začnem. |
ne bo pomagal, ker sem tudi jaz krščanska | duša | !« |
Tudi on je krščanska | duša | , čeprav ima svojo pregreho! |
tudi njemu moja razžaljena in jezna otroška | duša | ni mogla verjeti. |
Moja | duša | je postajala bolj in bolj težka in moje |
»Ah, ti srečna | duša | nesrečna! |
»Nehaj, | duša | božja! |
beseda sploh odveč, a vendar mi razburkana | duša | ne da, da ne bi povedal še nečesa. |
željo, je moja preplašena in starokopitna | duša | zdaj glasno zašepetala: |
dolgo trepetala in zvenela, kakor bi bila | duša | tega doma in ne bi mogla izdihniti. |
je v njem nekaj preklalo, kakor bi se mu | duša | iztrgala iz živega telesa. |
beli, ledeni tišini, zašepetala njegova | duša | . |
k postelji in tam trepetala kakor grešna | duša | . |
Toliko je bilo grdega, da je tvoja | duša | umazana in sajasta kakor svinjska kuhinja!« |
Matiček, ki je bil debelušen dečko in preprosta | duša | , pa so ga zaradi tega otroci imeli za bedačka. |
»Ljubezen moja, ljubezen moja, moja | duša | in moje življenje! |
Kje je očetova | duša | ? |
» | Duša | je nesnovna!« je rekel eden. |
»Toda to nekaj, ta | duša | ostane enaka kljub spremembam od zunaj. |
»Če bi bila | duša | enostavna,« je ugovarjal Bouvard, »bi se |
» | Duša | nima lastnosti materije!« |
Naša | duša | je imela začetek, torej mora imeti konec, |
Duša | čuti, spoznava, hoče. | |
so zame prav takšne skrivnosti kot lastna | duša | , še bolj pa združitev duše in telesa. |
Substanca, razsežnost, moč, snov, | duša | , vse to je abstraktno in izmišljeno. |
pravice, saj imajo dušo kot mi - če naša | duša | sploh obstaja! |
Telo in | duša | sta se sproščala. |
vsakomur, da je vse eno samo telo in ena sama | duša | . |
zajel srečo trenutka in zarjovel, kar mi je | duša | dala. |
utrujen, bodi vedno v življenju, naj ti bo | duša | v harmoniji, da bi imel veliko naslednikov..., |
Moja | duša | je bila premehka za grobosti tega časa in |
Telo, | duša | in srce rabijo svoj čas, da se privadijo. |
skupni izvor, skupna potreba, isto telo, | duša | , v kateri smo vsi spojeni z božanskim, ne |
Morje je bivalo tam kot globoka in težka | duša | stvarnosti. |
navzočnost je očitno izražala, da njegova | duša | ni izmaličena in utesnjena na mero nekakšne |
pa bi pomenilo, da ne le človekov duh ali | duša | oziroma ena sama struna človeškega bitja |
z novim kmetijstvom in sredi vsega, kot | duša | , ki jih je vezala, je začel rasti veličastni |
mene, ki sem se pretegoval, kolikor mi je | duša | dala, ni delal. |
Duša | bolnika se lahko nahaja v peklu v danem | |
Pastor Pierre je | duša | krščanske ljubezni za vse živo, še celo |
Človeška | duša | je tako bogata. |
pljuča so se napela, srce pošteno potolklo, | duša | poletela... |
pogosto verjamejo, da je notri spravljena | duša | . |
jim lahko sledi samo najbolj intuitativna | duša | . |
srečno, prekrvavljeno, toplo in voljno, | duša | mi je godla in pela. |
Duša | je pela z njimi. | |
Nič namreč ni bolj neprijetnega kot | duša | , ki nagaja okoli hiše. |
početi sploh vse, kar potrebuje človeška | duša | , da se izrazi in poteši. |
ventilacije potem ne meša, kot bi bil pijan, | duša | pa poskakuje do nebes. |
Duša | bo šla tja gor. | |
psihološki vidik, ker je zdaj predvsem moja | duša | tista, ki je potrebna pomoči. |
kljub njihovi telesni naravi pa lahko nanje | duša | , ali še bolje duh, misel, cogito, posredno |
Tvoj obraz, tvoje telo, tvoja | duša | , to je moj svet! |
telesom: pripomnila je, da ji pamet pravi, da | duša | giblje telo, da pa ne najde odgovora, na |
Toda če | duša | zares ljubi - in Elizabeta je ljubila - |
Moja | duša | vre kakor razburkano morje v viharju strasti. |
živo spominja - tudi takrat, ko je njegova | duša | premogla dovolj zdrave moči, da se je takorekoč |
posvetila čemu višjemu - lepo je, kadar se | duša | pozneje z otožnostjo spominja prve ljubezni |
Ja, kaj pa, če neka | duša | izbere zlo - na primer Faust, ki je sklenil |
prapočelo bivanja, kdo je človek, kaj je | duša | , kaj je duh, ali je v svetu kot celoti kak |
Duša | pa je residuum predhodne abstrakcije čistega | |
transcendentalni ego (v psihološki paraleli | duša | ) je, kar je, le v razmerju do intencionalnih |
transcendentalni ego (v psihološki paraleli | duša | ) je, kar je, le v razmerju do intencionalnih |
da človek izgubi svojo dušo, ne glavo - | duša | pa ni isto kot glava! |
pri Hardingu prispodoba za človeški jaz, | duša | in jaz pa sta si vendarle blizu, mar ne? |
argument v svojem dokazovanju, da jaza ni, da | duša | ne obstaja: |
namreč, če | duša | , misleči jaz, ne obstaja kot nekaj, kar |
razločimo nobene spremembe, marveč [tedaj] | duša | očitno ostaja v enem in nedeljivem, ko pa |
spremembe same ne zadostujejo, če se jih | duša | ne zaveda, saj so šele spremembe v duši |
mišljena samo človeška, temveč tudi vesoljna | duša | ; božanski Platon je namreč v svojem kozmološkem |
telo sicer ostaja v istem prostoru, toda | duša | , ki sanja, odpotuje drugam... drugače, kot |
Če v naravi ne šteje nič drugega kakor | duša | oziroma um duše, potem ni mogoče, da bi |
evangeljskim prostorom, ki jih njegova mlada | duša | na novo odkriva v Tintorettovih videnjih. |
Se je spremenil v vse, kar | duša | vidi okrog sebe, v oblake, drevesa, zemljo, |
bitje vlada vsem stvarem, in sicer ne kot | duša | sveta, temveč kot Gospod nad vsem; in zaradi |
predstavljajo tisti, ki si domišljajo, da je Bog | duša | sveta, temveč nad služabniki. [...] |
Besedo | duša | (psyché) je v obeh današnjih pomenih pisal |
Duša | je pri Plotinu ”tretja hipostaza“ za Enim | |
enoti ves platonski svet večnih idej, se | duša | razlikuje predvsem v svojem predajanju času, |
”Kajti | duša | je občutila nemirno moč, željo, da bi prenesla |
čutni svet, ”giblje v času duše“ - kajti | duša | zaobsega čutni svet, duša je kakor morje, |
duše“ - kajti duša zaobsega čutni svet, | duša | je kakor morje, v katerem je potopljena |
potopljena mreža čutnosti, in ne obratno, kajti | duša | ni potopljena v čutnost, temveč jo zaobsega |
Da: | duša | biva v času analogno, kakor um biva v večnosti, |
večnosti, vendar je treba dodati, da tudi | duša | prvotno domuje v večnosti in se sama odloči |
pripravljenost, da se iz večnosti spusti v čas - kajti | duša | noče, da ”bi bilo prisotno vse hkrati“, |
toda zakaj se najprej niso vprašali, čemú | duša | sploh krene na pot? |
prihodnost - bivajo le v duši, ker pa | duša | na tem svetu biva le v sedanjosti - četudi |
anime meus, ki sugerira tudi pomen ”moja | duša | “, čeprav v tem kontekstu verjetno ni odločilna |
najpomembnejša ”točka“ časa, skozi katero ima | duša | dostop do večnosti. |
je edina ”točka“ v času, skozi katero ima | duša | dostop do večnosti. |
znanost res ne obravnava tistega časa, ki ga | duša | dojema kot resničnega - znanstveniki razmišljajo, |
čustvih: kako naj ostanem celovit, ko pa je | duša | , ki jo ljubim, tako daleč od mene? |
Duša | zboli takrat, ko ne more več vzdržati divje | |
Duša | ohranja enost obeh. | |
Kako naj ne bi bilo duše, ko pa je | duša | vsakomur najbližja, bližja od lastnega nosu, |
vesolje ”božje telo“ - in analogno, kakor je | duša | obenem ”v“ telesu in ”onstran“ telesa, naj |
”onstran“ telesa, naj bi bil Bog kot vesoljna | duša | svetu imanenten in obenem transcendenten. |
in ”tam“ in ki jo od vekomaj imenujemo - | duša | . |
Zdaj prosimo Svetega Duha zazveni, kakor da bi v njem zvenela | duša | sama! |
Pri Plotinu je | duša | vselej oboje: posamezna, ”osebna“ duša |
duša vselej oboje: posamezna, ”osebna“ | duša | in obenem vesoljna Duša. |
posamezna, ”osebna“ duša in obenem vesoljna | Duša | . |
nespremenljivi Enosti, tako je vesoljna | Duša | pojmovana predvsem kot vsenavzoča in notranja: |
Še več, | duša | je sovečna z Bogom in od njega neločljiva |
Vesoljna | duša | , vidik in zmožnost samega Boga, je od božanstva |
”Vesoljna | duša | je edini izvir vsega življenja in gibanja, |
pogosto prekrivajo, podobno kot se prikrivata | duša | in duh, pa tudi um z obema. |
”dejavni vzrok“ čutnega sveta (vesoljna) | duša | , ki se iz kraljestva uma, iz večnega sveta |
ali duh v vsem, v vseh stvareh... in enako | duša | , življenje? |
kako je mogoče, da je v vseh bitjih ista | duša | , namreč da je vesoljna duša istovetna z |
bitjih ista duša, namreč da je vesoljna | duša | istovetna z vsako posamezno dušo - kajti |
Duša | , ki se v motrenju vesolja duhovno ”vzpenja“, | |
čez katero ne more - kot se izrazi Michel: | duša | obstane ”pred zidom molka, onstran katerega |
poslednjim ciljem, h kateremu stremi vsaka | duša | , bodisi modrijanova, bodisi pastirčkova. |
Kajti tudi če človeška | duša | po božjem čudežu preživi smrt svojega telesa, |
svobode, se lahko udejanji le tako, da postane | duša | neke posamezne eksistirajoče reči <Ding>, |
tudi nič takega, kar bi bilo neposredno | duša | . |
(tudi v realnem Vsem) ni niti telo niti | duša | , ampak tisto, kar je identično v obojem.“ |
pomeni, da je telo kot telo neposredno tudi | duša | , duša kot duša pa je neposredno tudi telo.“ |
da je telo kot telo neposredno tudi duša, | duša | kot duša pa je neposredno tudi telo.“ (h |
kot telo neposredno tudi duša, duša kot | duša | pa je neposredno tudi telo.“ (h |
grško - v prvi prevladuje telo, v drugi | duša | , v tretji duh. |
Ne skrbi, | duša | draga: če iščeš mene - jaz te čakam! |
Moja psiha, duh in | duša | so popolnoma mirni. |
Slovenska | duša | ima, kot kaže, nepotešljivo hrepenenje po |