O'beseda, označena besedila z lemami
sem, da je na koncu vrste ostala beseda | Bog | .« |
» | Bog | je oblast.« |
Napisal je: » | Bog | je oblast.« |
» | Bog | je vendar v resnici dober in zato ga je |
»Ker je | bog | dober, potem ni vsega kriv, kakor večina |
poslušali mladeniča pri Aishilu, kako je | bog | pobudnik krivde pri ljudeh, če rod |
kakor jo zdaj iščemo, in pokazati, da je | bog | stvarnik dobrega in poštenega, ljudi pa |
dovoliti trditve, da so kaznovanci nesrečni, | bog | pa je vzrok nesreče. |
svoje nesreče zaslužijo kazen in da jim | bog | s kaznijo pomaga, potem je to dopustno. |
morali ravnati pesniki in pripovedniki: | bog | ni odgovoren (kriv) za vse, temveč samo |
nas samo ukani, da to verjamemo, ali pa je | bog | preprosto, enovito bitje, ki najmanj od |
» | Bog | in vse božansko sta v vsakem pogledu kar |
»Tako se | bog | tudi najmanj spreminja.« |
»In misliš, da se bo hotel kdo, bodisi | bog | ali človek, v teh okoliščinah prostovoljno |
nemogoče, da bi se nam spremenil, temveč vsak | bog | ostane, kakor sledi iz najine razprave, |
» | Bog | nas torej hoče preslepiti s tem, da se nam |
Morda zato, ker ( | bog | ) ne pozna preteklosti in se zato lahko resnici |
»Potemtakem | bog | nima nobenega razloga za laž?« |
»Torej ima | bog | očitno preprosto, enovito naravo, ki ne |
»Za ti obe nagnjenji, mislim, je | bog | naklonil človeku dve umetnosti: muziko in |
Bog | , stvarnik pa je vam, ki ste izbrani za vladarje, | |
Vladarjem zapoveduje | bog | , naj ničesar tako skrbno ne varujejo in |
Kajti že iz časov naših prednikov je ta | bog | , ki biva sredi sveta, na popku zemlje, v |
svojih krvnih sorodnikov, kolikor seveda | bog | ne bi drugače naročil.« |
»Tega ne bi mogel niti sam | bog | graje Momos!« |
za državo in se ji posvečati; ali dokler | bog | ne vdahne sinovom vladarjev in kraljev ali |
Sam | bog | ve, ali je tudi pravilno. |
»Toda | bog | je ustvaril krilate trote brez žela, dragi |
Zamisli si, da neki | bog | odnese moža s petdesetimi ali več sužnji, |
»In če potem | bog | naseli okoli njega množico sosedov, ki ne |
resnici obstaja; ustvaril ga je, mislim, | bog | ; ali morda kdo drug?« |
»Slikar, mizar, | bog | - ti trije so tvorci treh vrst stolov.« |
» | Bog | je - hote ali nehote ali tudi pod pritiskom |
resnično bivajoč stol; dveh ali več stolov pa | bog | ni ustvaril in jih nikoli tudi ne bo ustvaril.« |
»Ker je | bog | to vedel in je hotel biti tvorec samo enega |
Bog | je njegov prvi oblikovalec in hkrati tudi | |
Tisti, ki izbira, nosi krivdo, | bog | je brez krivde.‘ - |
Bog | z nami.« | |
imamo za očeta,’ kajti povem vam, da more | Bog | iz teh kamnov Abrahamu obuditi otroke. |
Bog | in bogastvo | |
Če pa | Bog | tako oblači travo, ki je danes na polju |
Bog | je namreč zapovedal: ‘ | |
Kar je torej | Bog | združil, tega naj človek ne ločuje.« |
resnicoljuben in res učiš tako živeti, kakor hoče | Bog | , in se ne meniš za nikogar, ker se ne oziraš |
mrtvih pa, ali niste brali, kaj vam je rekel | Bog | : ‘ |
Jaz sem | Bog | Abrahamov in Bog Izakov in Bog Jakobov’? |
Jaz sem Bog Abrahamov in | Bog | Izakov in Bog Jakobov’? |
Jaz sem Bog Abrahamov in Bog Izakov in | Bog | Jakobov’? |
Ni pa | Bog | mrtvih, temveč živih.« |
Bog | bo enega sprejel, drugega pustil. | |
»Moj | Bog | , moj Bog, zakaj si me zapustil?« |
»Moj Bog, moj | Bog | , zakaj si me zapustil?« |
zapoved, na začetku stvarjenja pa ju je | Bog | ustvaril kot moža in ženo. |
Kar je torej | Bog | združil, naj človek ne ločuje!« |
Mojzesovi knjigi pripovedi o grmu, kako je | Bog | rekel Mojzesu: ‘ |
Jaz sem | Bog | Abrahamov in Bog Izakov in Bog Jakobov’? |
Jaz sem Bog Abrahamov in | Bog | Izakov in Bog Jakobov’? |
Jaz sem Bog Abrahamov in Bog Izakov in | Bog | Jakobov’? |
Ni pa | Bog | mrtvih, ampak živih. |
Poslušaj, Izrael, Gospod naš | Bog | je edini Gospod. |
kakršne ni bilo od začetka sveta, ki ga je | Bog | ustvaril, do zdaj in jè ne bo več. |
»Moj | Bog | , moj Bog, zakaj si me zapustil?« |
»Moj Bog, moj | Bog | , zakaj si me zapustil?« |
V šestem mesecu je | Bog | poslal angela Gabriela v galilejsko mesto |
Gospod | Bog | mu bo dal prestol njegovega očeta Davida |
»Hvaljen Gospod, Izraelov | Bog | , ker se je ozrl na svoje ljudstvo in mu |
bila velika duhovnika Hana in Kajfa, je | Bog | govoril Janezu, Zaharíjevemu sinu, v puščavi. |
imamo za očeta,’ kajti povem vam, da more | Bog | iz teh kamnov Abrahamu obuditi otroke. |
Kdo more odpuščati grehe, če ne samo | Bog | ?« |
» | Bog | je obiskal svoje ljudstvo.« |
postave pa so se uprli namenu, ki ga je imel | Bog | z njim, s tem da se mu niso dali krstiti. |
domov in pripoveduj o vsem, kar ti je storil | Bog | .« |
In vendar | Bog | na nobenega od njih ne pozabi. |
Bog | pa mu je rekel: ‘ | |
Nimajo ne shrambe ne žitnice in vendar jih | Bog | živi. |
danes na polju in jo jutri vržejo v peč, | Bog | tako oblači, koliko bolj bo vas, maloverni! |
»Vi se delate pravične pred ljudmi, toda | Bog | pozna vaša srca. |
vam tisto noč bosta dva na eni postelji; | Bog | bo enega sprejel, drugega pustil. |
Pa | Bog | ne bo pomagal do pravice svojim izvoljenim, |
Bog | , zahvalim te, da nisem kakor drugi ljudje: | |
Bog | , bodi milostljiv meni grešniku!’ | |
kamnu, ker nisi spoznalo časa, ko se je | Bog | milostno ozrl nate.« |
» | Bog | ne daj!« |
Bog | Abrahamov, Bog Izakov in Bog Jakobov,’ | |
Bog Abrahamov, | Bog | Izakov in Bog Jakobov,’ Bog pa ni Bog mrtvih, |
Bog Abrahamov, Bog Izakov in | Bog | Jakobov,’ Bog pa ni Bog mrtvih, ampak živih, |
Abrahamov, Bog Izakov in Bog Jakobov,’ | Bog | pa ni Bog mrtvih, ampak živih, kajti njemu |
Abrahamov, Bog Izakov in Bog Jakobov,’ Bog pa ni | Bog | mrtvih, ampak živih, kajti njemu vsi živijo.« |
Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila | Bog | . |
Bil je človek, ki ga je poslal | Bog | ; ime mu je bilo Janez. |
takih znamenj, kakor jih ti delaš, če ni | Bog | z njim.« |
Bog | je namreč svet tako ljubil, da je dal svojega | |
Bog | namreč ni poslal svojega Sina na svet, da | |
sprejme njegovo pričevanje, potrdi, da je | Bog | resnicoljuben. |
Kogar je namreč | Bog | poslal, govori božje besede, kajti Bog ne |
namreč Bog poslal, govori božje besede, kajti | Bog | ne meri duha, ko ga daje. |
Bog | je duh, in kateri ga molijo, ga morajo moliti | |
drugega in ne iščete časti, ki jo daje edini | Bog | ? |
Sin človekov; tega je namreč potrdil Oče, | Bog | .« |
»Če bi bil | Bog | vaš Oče, bi me ljubili, ker sem iz Boga |
Naš | Bog | je.’ |
Mi vemo, da je Mojzesu govoril | Bog | ; o tem pa ne vemo, odkod je.« |
Vemo, da | Bog | grešnikov ne usliši. |
ne bil umrl; a tudi zdaj vem, da ti bo | Bog | dal, karkoli ga poprosiš.« |
»Zdaj je Sin človekov poveličan in | Bog | je poveličan v njem. |
Če je | Bog | poveličan v njem, ga bo tudi Bog poveličal |
Če je Bog poveličan v njem, ga bo tudi | Bog | poveličal v sebi in poveličal ga bo kmalu. |
»Moj Gospod in moj | Bog | !« |
zgodilo se bo v poslednjih dneh, govori | Bog | : razlil bom od svojega Duha čez vse človeštvo, |
Jezusa nazaréjca, ki ga je | Bog | pred vami potrdil z močmi, čudeži in znamenji, |
potrdil z močmi, čudeži in znamenji, ki jih je | Bog | po njem delal med vami kakor sami veste, |
kakor sami veste, njega so - prav kakor je | Bog | hotel in predvideval - izročili vam, vi |
Toda | Bog | ga je rešil iz smrtnih muk in obudil od |
Ker je bil prerok, je vedel, da mu je | Bog | s prisego obljubil, da bo sad njegovih ledij |
Tega Jezusa je | Bog | obudil in mi vsi smo temu priče. |
hiša: tega Jezusa, ki ste ga vi križali, je | Bog | naredil za Gospoda in Maziljenca.« |
kolikor jih bo k sebi poklical Gospod, naš | Bog | .« |
Bog | Abrahamov in Izakov in Jakobov, Bog naših | |
Bog Abrahamov in Izakov in Jakobov, | Bog | naših očetov je poveličal svojega služabnika |
Toda | Bog | ga je obudil od mrtvih in mi smo temu priče. |
Tako je | Bog | izpolnil, kar je napovedoval po ustih vseh |
O tem je | Bog | govoril pred davnimi veki po ustih svojih |
Gospod, vaš | Bog | , vam bo med vašimi brati obudil preroka |
ste sinovi prerokov in zaveze, ki jo je | Bog | sklenil z vašimi očeti, ko je govoril Abrahamu: |
Bog | je najprej za vas obudil in poslal svojega | |
Kristusa nazaréjca, ki ste ga vi križali, | Bog | pa ga je obudil od mrtvih. |
Bog | naših očetov je obudil Jezusa, ki ste ga | |
Bog | pa ga je kot voditelja in odrešenika povišal | |
teh dogodkov, pa tudi Sveti Duh, ki ga je | Bog | dal njim, ki ga poslušajo.« |
Bog | veličastva se je prikazal našemu očetu Abrahamu, | |
In | Bog | je takóle govoril: ‘ |
mu bodo hlapčevali kot sužnji,’ je rekel | Bog | . ‘ |
Toda | Bog | je bil z njim in ga je rešil iz vseh stisk |
Bolj ko se je bližal čas obljube, ki jo je | Bog | dal Abrahamu, bolj je ljudstvo raslo in |
bil, da bodo bratje razumeli, da jih hoče | Bog | po njegovi roki rešiti; pa niso razumeli. |
‘Jaz sem | Bog | tvojih očetov, Bog Abrahamov in Izakov in |
‘Jaz sem Bog tvojih očetov, | Bog | Abrahamov in Izakov in Jakobov.’ |
postavil za poglavarja in sodnika?’ - tega je | Bog | poslal za poglavarja in rešitelja po angelu, |
Bog | vam bo med vašimi brati obudil preroka kakor | |
Bog | pa se je odvrnil od njih in dopustil, da | |
vodstvom vzeli deželo poganom, ki jih je | Bog | pregnal izpred obličja naših očetov. |
Meni pa je | Bog | pokazal, da ne smem nobenega človeka imenovati |
Bog | je uslišal tvojo molitev in se spomnil tvoje | |
»Zdaj v resnici razumem, da | Bog | ne gleda na osebo, temveč mu je v vsakem |
Veste o Jezusu iz Nazareta, ki ga je | Bog | mazilil s Svetim duhom in z močjo; hodil |
ki so bili pod hudičevo oblastjo, zakaj | Bog | je bil z njim. |
Bog | pa ga je obudil tretji dan in mu dal, da | |
ne vsem ljudem, temveč pričam, ki jih je | Bog | vnaprej izbral, nam, ki smo z njim jedli |
ljudem in pričamo, da je on tisti, ki ga je | Bog | določil za sodnika živih in mrtvih. |
Kar je | Bog | očistil, tega ne imej za nečisto!’ |
Torej jim je | Bog | dal tisti dar kakor nam, potem ko so začeli |
»Torej je | Bog | tudi poganom podelil spreobrnjenje, ki vodi |
Bog | reši Petra iz ječe | |
Bog | našega izraelskega ljudstva je izvolil naše | |
Tedaj so si zaželeli kralja in | Bog | jim je dal Savla, Kíševega sina, moža iz |
Iz njegovega rodu je | Bog | , kakor je bil obljubil, poslal Izraelu odrešenika |
Toda | Bog | ga je obudil od mrtvih. |
Bog | jo je izpolnil nad nami, ki smo njihovi | |
Ta pa, ki ga je | Bog | obudil, ni videl trohnobe. |
vsa Cerkev in poročala sta ji, kaj vse je | Bog | storil po njima in kako je poganom odprl |
in starešinami in poročali so, kaj vse je | Bog | storil po njih. |
Vi veste, da me je | Bog | že pred davnim časom izbral izmed vas da |
Bog | , ki pozna srca, je to potrdil tako, da jim | |
pripovedovala, kako velika znamenja in čudeže je | Bog | po njima storil med pogani. |
Simon nam je razložil, kako je | Bog | že od začetka gledal, da bi si iz vrst poganov |
Doumeli smo, da nam | Bog | veleva, naj tja ponesemo veselo oznanilo. |
Bog | , ki je ustvaril vesolje in vse, kar je v | |
Bog | je zatisnil oči nad časi, ko so ljudje tavali | |
»Še se vrnem k vam, če | Bog | dá.« |
Bog | je po Pavlovih rokah delal nenavadne čudeže, | |
Pozdravil jih je in jim izčrpno poročal, kaj je | Bog | po njegovi službi naredil med pogani. |
Bog | naših očetov te je izbral, da spoznaš njegovo | |
»Tebe bo | Bog | udaril, ti pobeljeni zid!« mu je rekel Pavel. |
sodiščem zaradi upanja v obljubo, ki jo je | Bog | dal našim očetom. |
Zakaj se vam zdi neverjetno, da | Bog | obuja mrtve? |
Toda vse do danes mi je | Bog | pomagal, zato stojim zdaj tukaj, da pričujem |
»Še malo ali še veliko - daj | Bog | , da bi ne samo ti, ampak da bi vsi, ki me |
Pred cesarja moraš stopiti in glej, | Bog | ti poklanja življenje vseh, ki so s tabo |
»To je | bog | !« |
oznanjevanje božjega evangelija, ki ga je | Bog | napovedal po svojih prerokih v svetih knjigah, |
Bog | , kateremu služim z vsem srcem, s tem da | |
kar je mogoče spoznati o Bogu, očitno: sam | Bog | jim je namreč to razodel. |
Zato jih je | Bog | prepustil nečistosti, kamor jim je težilo |
Zaradi tega jih je | Bog | prepustil sramotnim strastem. |
skladno s svojim spoznanjem Boga, jih je | Bog | prepustil njihovi blodni pameti, tako da |
Vemo pa, da | Bog | izvaja svojo sodbo nad tistimi, ki počenjajo |
prizanesljivosti, ne da bi vedel, da te | Bog | s svojo dobroto navaja k spreobrnjenju? |
srcem si nakopavaš srd za dan jeze, ko se bo | Bog | razodel s pravično sodbo. |
To se bo pokazalo na dan, ko bo | Bog | v skladu z mojim evangelijem po Jezusu Kristusu |
Naj se rajši pokaže, da je | Bog | resnicoljuben, vsak človek pa lažniv, kakor |
Morda ne, da je | Bog | krivičen, ko nas udarja s svojo jezo? |
Kajti kako naj bi sicer | Bog | sodil svet? |
Njega je | Bog | javno določil, da bi bil s svojo krvjo orodje |
Je morda | Bog | samo Bog Judov? |
Je morda Bog samo | Bog | Judov? |
Ni tudi | Bog | poganov? |
Gotovo, tudi | Bog | poganov. |
Saj je en sam | Bog | , ki bo obrezane opravičil iz vere, neobrezane |
Tako tudi David blagruje človeka, ki mu | Bog | prišteva pravičnost ne glede na dela: |
čast Bogu, popolnoma prepričan, da more | Bog | to, kar je bil obljubil, tudi uresničiti. |
Bog | pa izkazuje svojo ljubezen do nas s tem, | |
namreč smrt; dar pa, ki ga milostno daje | Bog | , je večno življenje v Kristusu Jezusu, našem |
Zahvaljen bodi | Bog | po Jezusu Kristusu, našem Gospodu. |
bila zaradi mesa brez moči, je uresničil | Bog | s tem, da je poslal svojega Sina v podobi |
Če je | Bog | za nas, kdo bo zoper nas? |
Bog | opravičuje! | |
mogla ločiti od ljubezni, s katero nas ljubi | Bog | v Jezusu Kristusu, našem Gospodu. |
Bog | je izvolil Izraelce | |
iz njih izhaja po telesni strani Kristus, | Bog | , ki je nad vsem, blagoslovljen na veke, |
Je mar | Bog | krivičen? |
Bog | se torej usmili, kogar se hoče, in zakrkne, | |
Bog | pa, ki je hotel pokazati svojo jezo in razodeti | |
Gospod, in boš v svojem srcu veroval, da ga je | Bog | obudil od mrtvih, boš rešen. |
Vprašam torej: je mar | Bog | zavrgel svoje ljudstvo? |
Bog | ni zavrgel svojega ljudstva, ki si ga je | |
» | Bog | jim je dal duha omrtvelosti: oči, da ne |
Če namreč | Bog | ni prizanesel naravnim vejam, tudi tebi |
Poglej torej, kako je | Bog | dober in strog: strog do tistih, ki so padli, |
ne bodo vztrajali v svoji neveri, saj ima | Bog | moč, da jih ponovno vcepi. |
to v vaš prid, glede na izvolitev pa jih | Bog | ljubi zaradi očetov; zakaj Bog se ne kesa |
izvolitev pa jih Bog ljubi zaradi očetov; zakaj | Bog | se ne kesa svojih darov in svoje izvolitve. |
Bog | je namreč vse uklenil v nepokorščino, da | |
Ker je torej | Bog | tako usmiljen, vas rotim, bratje: darujte |
Tako boste lahko razpoznavali, kaj hoče | Bog | , kaj je dobro, njemu všečno in popolno. |
razumno; vsak pač po deležu vere, ki mu ga je | Bog | dal. |
oblasti, se upira redu, ki ga je določil | Bog | . |
jé, naj ne sodi tistega, ki jé, saj ga je | Bog | sprejel med svoje. |
Bog | , vir potrpežljivosti in tolažbe, pa vam | |
Bog | upanja pa naj napolni vaše verovanje z vsem | |
veste; to pa v môči milosti, ki mi jo je dal | Bog | . |
prišel k vam in se odpočil med vami, če bo | Bog | dal. |
Bog | miru naj bo z vami vsemi. | |
Bog | miru pa bo prav kmalu strl satana pod vašimi | |
Zvest je | Bog | , ki vas je poklical v občestvo s svojim |
Mar ni | Bog | modrosti tega sveta obrnil v nespamet? |
modrostjo ni spoznal Boga v njegovi modrosti, je | Bog | sklenil rešiti tiste, ki verujejo, po nespameti |
Nasprotno, | Bog | si je izbral tisto, kar je v očeh sveta |
Tisto, kar je v očeh sveta slabotno, si je | Bog | izbral, da bi osramotil tisto, kar je močno. |
Bog | si je izbral tisto, kar je na svetu preprosto | |
božjo modrost, tisto prikrito, ki jo je | Bog | pred veki vnaprej določil za naše zveličanje. |
in kar v človekovo srce ni prišlo, kar je | Bog | pripravil tistim, ki ga ljubijo,« to nam |
pripravil tistim, ki ga ljubijo,« to nam je | Bog | razodel po Duhu. |
je iz Boga, da bi spoznali to, kar nam je | Bog | milostno podaril. |
Jaz sem sadil, Apólo je zalival, | Bog | pa je dajal rast, tako da ni nič tisti, |
tisti, ki zaliva, ampak tisti, ki daje rast, | Bog | . |
Če pa kdo božji tempelj podira, bo | Bog | njega uničil. |
Občutek imam namreč, da je | Bog | nas apostole postavil na zadnje mesto, kakor |
One zunaj bo sodil | Bog | . |
Bog | pa bo oboje storil za nepotrebno. | |
Bog | je obudil Gospoda in bo s svojo močjo obudil | |
Bog | vas je namreč poklical k miru. | |
odmeril Gospod in kakor je koga poklical | Bog | . |
Če pa kdo ljubi Boga, ga tudi | Bog | pozna. |
to: noben malik ne biva v svetu in noben | bog | ; samo Eden je. |
in gospodarjev - pa je vendar za nas en | Bog | , Oče, od katerega je vse, mi pa zanj, in |
Pa je bil | Bog | res v skrbeh za vole? |
Bog | pa je zvest in ne bo dopustil, da bi bili | |
glava ženski je moški, glava Kristusu pa | Bog | . |
Različna so dela, isti pa je | Bog | , ki dela vse v vseh. |
Tako pa je | Bog | vse posamezne ude v telesu razpostavil, |
Dà, | Bog | je sestavil telo in skromnemu namenil več |
Tisti, ki jih je | Bog | v Cerkvi postavil, pa so: prvič apostoli, |
obraz, molil Boga in priznal, da je resnično | Bog | v vas. |
prerokov se namreč prerokom podrejajo, kajti | Bog | ni Bog zmešnjave, ampak miru. |
namreč prerokom podrejajo, kajti Bog ni | Bog | zmešnjave, ampak miru. |
podvrgel njemu, ki mu je vse podvrgel, da bo | Bog | vse v vsem. |
Bog | pa mu dá steblo, kakor je sklenil, in sicer | |
Hvaljen | Bog | in Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa, Oče |
Gospoda Jezusa Kristusa, Oče usmiljenja in | Bog | vse tolažbe. |
in sicer s spodbudo, s kakršno nas same | Bog | spodbuja. |
vêdli preprosto in z iskrenostjo, ki jo daje | Bog | , torej ne v posvetni modrosti, ampak po |
Bog | mi je priča, da naša beseda do vas ni »dà« | |
in vas utrjuje za Kristusa in nas mazili | Bog | , ki nam je tudi vtisnil pečat in v naša |
poti pogubljenja, za nevernike, ki jim je | bog | tega sveta zaslepil um, tako da jim ne zasveti |
Bog | , ki je rekel: | |
Tisti pa, ki nam je to željo vsadil, je | Bog | , in on nam je za jamstvo dal Duha. |
Bog | pa nas pozna in upamo, da nas pozna tudi | |
Kristusovem imenu smo torej poslani, kakor če bi | Bog | opominjal po nas: v Kristusovem imenu vas |
namreč svetišče živega Boga, kakor je rekel | Bog | : |
njimi in med njimi bom hodil in bom njihov | Bog | in oni bodo moje ljudstvo. |
Toda | Bog | tolaži potrte in potolažil nas je s Titovim |
odločil, pa ne čemerno ali na silo, zakaj | Bog | ljubi veselega darovalca. |
Bog | pa vas more obdariti z vsakršno milostjo, | |
zaradi obilne milosti, ki vam jo je naklonil | Bog | . |
temveč le v mejah tistega, kar nam je odmeril | Bog | , merilo vsega. |
To vé | Bog | . |
Bog | in Oče Gospoda Jezusa, ki je hvaljen na | |
To vé | Bog | . |
To vé | Bog | . |
Bojim se, da bi me ob ponovnem prihodu moj | Bog | med vami ponižal in bi moral objokovati |
se, bodite istih misli, varujte mir, pa bo | Bog | ljubezni in miru z vami |
sedanjega pokvarjenega sveta, kakor je hotel naš | Bog | in Oče, kateremu bodi slava na veke vekov! |
Toda | Bog | , ki me je izbral že v materinem telesu in |
kakšni so nekoč bili, me ne zanima, saj | Bog | ne gleda na osebo - tisti torej, ki so veljali |
Sveto pismo je predvidelo, da bo | Bog | opravičil narode po veri, zato je napovedalo |
Če je | Bog | prej naredil oporoko, je postava, ki je |
izvira iz postave, ne izvira iz obljube; | Bog | pa je pokazal Abrahamu svojo naklonjenost |
Bog | pa je eden. | |
Ko pa je nastopila polnost časa, je | Bog | poslal svojega Sina, rojenega iz žene, podvrženega |
Da pa ste sinovi, se vidi iz tega, da je | Bog | poslal v naša srca Duha svojega Sina, ki |
pa si sin, si tudi dedič, kakor je hotel | Bog | . |
samo, da Boga poznate, ampak še več, tudi | Bog | vas pozna. |
Bog | se ne pusti zasmehovati. | |
Meni pa | Bog | ne daj, da bi se hvalil, razen s križem |
Blagoslovljen | Bog | in Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki |
dediščine, v odrešenje ljudstva, ki si ga je | Bog | pridobil, v hvalo njegovega veličastva. |
spominjati v svojih molitvah, da bi vam | Bog | našega Gospoda Jezusa Kristusa, Oče veličastva, |
Toda | Bog | , ki je bogat v usmiljenju, nas je zaradi |
Kristusu Jezusu za dobra dela; zanje nas je | Bog | vnaprej pripravil, da bi jih delali. |
Bog | je ni oznanil ljudem prejšnjih rodov, kakor | |
modrost, in sicer po večnem načrtu, ki ga je | Bog | izpeljal v Kristusu Jezusu, našem Gospodu. |
En Gospod, ena vera, en krst: en | Bog | in Oče vseh, ki je nad vsemi ter deluje |
mišljenja in oblečete novega človeka, ki ga je | Bog | ustvaril v resnični pravičnosti in svetosti. |
drug drugemu odpuščajte, kakor vam je tudi | Bog | odpustil v Kristusu. |
Zakaj | Bog | mi je priča, kako rad imam vas vse v ljubezni |
Zato ga je | Bog | povzdignil nad vse in mu podelil ime, ki |
Bog | je namreč, ki po svojem blagohotnem načrtu | |
Toda | Bog | se ga je usmilil, pa ne samo njega, ampak |
po nagrado, h kateri nas od zgoraj kliče | Bog | v Kristusu Jezusu. |
mislih; če pa kaj drugače mislite, vam bo | Bog | razodel tudi to. |
Njihov konec je pogubljenje, njihov | bog | je trebuh, ponašajo se s tem, česar bi se |
In mir, ki ga daje | Bog | in ki presega vse, kar si lahko predstavljamo, |
In | Bog | miru bo z vami. |
Moj | Bog | , bogat, kakor je, bo razkošno potešil vse |
Bog | je namreč hotel, da se je v njem naselila | |
Zdaj pa vas je | Bog | s smrtjo njegovega umrljivega telesa spravil |
sem njen služabnik po načrtu, ki mi ga je | Bog | določil, da vam oznanim polnost božje besede, |
Njim je | Bog | hotel oznaniti, kako bogata in veličastna |
Obenem pa molíte tudi za nas, da bi nam | Bog | odprl vrata za prodor evangelija in da bi |
popolni in do kraja vdani vsemu, kar hoče | Bog | . |
ampak tako oznanjamo, kakor nas je imel | Bog | za vredne, da nam zaupa evangelij: pri tem |
Bog | je priča o tem. | |
Vi ste priče in | Bog | je priča, kako sveto, pravično in neoporečno |
Sam | Bog | pa in naš Oče ter naš Gospod Jezus naj usmeri |
Saj nas vendar | Bog | ni poklical k nečistosti, marveč k svetosti. |
pa ni treba, da vam pišemo: vas same je | Bog | poučil, da ljubite drug drugega. |
vstal, moramo prav tako verovati, da bo | Bog | pridružil Jezusu tiste, ki so umrli v veri |
Zakaj | Bog | nas ni namenil za jezo, ampak za to, da |
Sam | Bog | miru pa naj vas posveti, da boste popolni. |
Bog | , ki vas kliče, je zvest in bo to izpolnil. | |
Pravično je namreč, da | Bog | povrne s stisko tistim, ki vas stiskajo, |
tudi zmeraj prosimo za vas, da bi vas naš | Bog | spoznal za vredne poklica in da bi s svojo |
in se povzdignil nad vse, kar se imenuje | Bog | ali uživa božje češčenje, takó da se bo |
božje svetišče in se razkazoval, kakor da je | Bog | . |
Zato jim | Bog | pošilja hudo blodnjavo, da verjamejo laži: |
od Gospoda ljubljeni bratje, ker vas je | Bog | izvolil, da s posvečenjem Duha in z vero |
Sam naš Gospod Jezus Kristus in | Bog | , naš oče, ki nas je v svoji milosti vzljubil |
Saj je samo en | Bog | ; samo eden je tudi srednik med Bogom in |
uživanje nekaterih jedi, ki jih je ustvaril | Bog | , da bi jih s hvaležnostjo uživali tisti, |
Zakaj vse, kar je ustvaril | Bog | , je dobro in ničesar ne smemo zametavati, |
Bog | nam ni dal duha boječnosti, temveč duha | |
Toda trdni temelj, ki ga je položil | Bog | , stoji in ima ta napis: |
Krotko mora vzgajati nasprotnike, morda jim | Bog | le nakloni, da se bodo spokorili in spoznali |
Kristusa, poslan, da bi tisti, ki jih je | Bog | izvolil, verovali in spoznali resnico o |
večno življenje - to večno življenje je | Bog | , ki ne laže, obljubil pred večnimi časi, |
Velikokrat in na veliko načinov je | Bog | nekoč govoril očetom po prerokih, v teh |
»Tvoj prestol, o | Bog | , je za vekomaj,« in |
Ljubiš pravico in sovražiš krivico, zato te | Bog | , tvoj Bog, mazili z oljem veselja bolj kakor |
pravico in sovražiš krivico, zato te Bog, tvoj | Bog | , mazili z oljem veselja bolj kakor tvoje |
Zanj je pričal | Bog | z znamenji in čudeži, z raznovrstnimi močmi |
Bog | je bil namreč milostljiv, da je umrl za | |
»Glej, jaz in otroci, ki mi jih je dal | Bog | .« |
Tisti, ki je vse naredil, pa je | Bog | . |
» | Bog | je po vseh svojih delih sedmi dan počival.« |
počitka, se spočije od svojih del, kakor se je | Bog | od svojih. |
te časti ne prisvaja sam, ampak ga kliče | Bog | , kakor Arona. |
ubogajo, počelo večnega zveličanja, ker ga je | Bog | razglasil za vélikega duhovnika, kakršen |
Tudi to bomo storili, če le | Bog | dá. |
Bog | namreč ni tako krivičen, da bi pozabil na | |
Ko je namreč | Bog | dal Abrahamu obljubo, »je prisegel sam pri |
Ker je | Bog | hotel dedičem obljube še močneje pokazati, |
nas dve neizpodbitni dejanji, v katerih | Bog | ne more lagati, silno tolažita, nas, ki |
Jaz bom njihov | Bog | in oni bodo moje ljudstvo. |
To je »kri zaveze, ki jo je | Bog | sklenil z vami. |
meni je pisano v knjigi - da izpolnim, o | Bog | , tvojo voljo.« |
»Glej, prihajam, da izpolnim, o | Bog | , tvojo voljo.« |
dobil priznanje, da je pravičen, ker je | Bog | potrdil njegove darove. |
videl smrti, in »ga ni bilo najti, ker ga je | Bog | prenesel«. |
temelje in je njegov stavbenik in graditelj | Bog | . |
Zato se | Bog | ne sramuje, da se imenuje njihov Bog, saj |
se Bog ne sramuje, da se imenuje njihov | Bog | , saj jim je pripravil mesto. |
Mislil si je, da more | Bog | tudi od mrtvih obujati. |
niso dosegli izpolnitve obljube, ker je | Bog | za nas poskrbel nekaj boljšega, da bi namreč |
Ko vas vzgaja, zdržite, ker | Bog | ravna z vami kakor s sinovi. |
Zakaj naš | Bog | je ogenj, ki prečiščuje. |
zakaj nečistnike in prešuštnike bo sodil | Bog | . |
Bog | miru pa, ki je od mrtvih obudil našega Gospoda | |
» | Bog | me skuša.« |
Bog | namreč ne more priti v skušnjavo, da bi | |
Ali ni | Bog | izbral revežev na svetu, da so bogati v |
Kajne, ti veruješ, da je en | Bog | ? |
» | Bog | se prevzetnim upira, ponižnim pa daje milost.« |
Kapadókiji, Aziji in Bitíniji, ki vas je | Bog | Oče v svojem načrtu s posvečevanjem Duha |
Zahvaljen bodi | Bog | in Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa! |
Bog | namreč hoče, da delate dobro in tako zaprete | |
gradil ladjo, niso hoteli verovati, pa je | Bog | nadvse potrpežljivo čakal. |
službi, naj jo opravlja v mejah, ki jih daje | Bog | . |
tako bo po Jezusu Kristusu v vsem slavljen | Bog | . |
S ponižnostjo se vsi povežite, ker se | Bog | prevzetnim upira, ponižnim pa daje milost. |
Bog | pa, darovalec vse milosti, ki vas je po | |
Bog | še grešnim angelom ni prizanesel, temveč | |
Bog | je luč | |
Bog | je luč in v njem ni nobene temè. | |
poželenje mineta; kdor pa spolnjuje, kar hoče | Bog | , živi v večnost. |
bi nas naše srce česa obsojalo, je vendar | Bog | večji od našega srca in vé vse. |
se drži njegovih zapovedi, živi v Bogu in | Bog | živi v njem. |
Bog | je ljubezen | |
Kdor pa ne ljubi, Boga ne pozna, zakaj | Bog | je ljubezen. |
ljubezen do nas se je razodela tako, da je | Bog | poslal v svet svojega edinorojenega Sina, |
Preljubi, če je | Bog | tako vzljubil nas, smo tudi mi dolžni ljubiti |
Če drug drugega ljubimo, živi | Bog | v nas in je njegova ljubezen v nas popolna. |
Kdor priznava, da je Jezus Božji Sin, živi | Bog | v njem in on v Bogu. |
Mi smo spoznali ljubezen, ki jo ima | Bog | do nas, in verujemo vanjo. |
Bog | je ljubezen, zato tisti, ki živi v ljubezni, | |
tisti, ki živi v ljubezni, živi v Bogu in | Bog | živi v njem. |
lažnivca, ker ne veruje v pričevanje, s katerim | Bog | pričuje za svojega sina. |
Bog | nam je dal večno življenje in to življenje | |
On je resnični | Bog | , on je večno življenje. |
Kristusa, Jakobov brat, poklicanim, ki jih | Bog | Oče ljubi in so ohranjeni za Jezusa Kristusa. |
Razodetje Jezusa Kristusa, ki mu ga je dal | Bog | , da bi pokazal svojim služabnikom, kar se |
Ta je pričeval, kar je rekel | Bog | in kar je razodel Jezus Kristus: vse, kar |
Jaz sem Alfa in Omega, govori Gospod | Bog | , on, ki je, ki je bil in ki pride, vladar |
»Svet, svet, svet je Gospod | Bog | , vladar vesolja, ki je bil, ki je in ki |
»Vreden si, naš Gospod in | Bog | , da prejmeš slavo, čast in moč, ker si ustvaril |
in jih vodilo k izvirkom živih vodá; in | Bog | bo obrisal vse solze z njihovih oči.« |
bo dopolnila božja skrivnost, kakor jo je | Bog | oznanil svojim služabnikom prerokom.« |
»Zahvaljujemo se ti, Gospod, | Bog | , vladar vesolja, ki si in si bil, da si |
Žena pa je pobegnila v puščavo, kjer ji je | Bog | pripravil zavetje, da bi jo tam hranili |
»Velika in čudovita so tvoja dela, Gospod, | Bog | , vladar vesolja. |
»Dà, Gospod, | Bog | , vladar vesolja, tvoje sodbe so resnične |
Bog | se je spomnil vélikega Babilona in mu dal | |
Zakaj | Bog | jim je vsadil v srce misel, da uresničijo |
njegovi grehi so se nagrmadili do neba in | Bog | se je spomnil njegovih krivic. |
Zakaj mogočen Gospod je | Bog | , ki ga je sodil.« |
nebesa, sveti, apostoli in preroki, ker je | Bog | uresničil nad njim vašo sodbo!« |
Zakaj Gospod, naš | Bog | , vladar vesolja, je začel kraljevati. |
»To so resnične besede, ki jih je izrekel | Bog | .« |
bo z njimi, oni bodo njegovo ljudstvo in | Bog | sam bo z njim. |
zmagal, bo to podedoval in jaz bom njemu | Bog | , on pa meni sin. |
njem, zakaj njegovo svetišče je Gospod, | Bog | , vladar nad vesoljem, in Jagnje. |
luči, zakaj razsvetljeval jih bo Gospod | Bog | in kraljevali bodo na veke vekov. |
Gospod, | Bog | , ki navdihuje preroke, je poslal svojega |
Če bi jim kdo kaj dodal, ga bo | Bog | udaril s šibami, ki so opisane v tej knjigi. |
od besed, ki so v tej preroški knjigi, bo | Bog | odvzel njegov delež pri drevesu življenja |
Zato, | bog | daj modrosti našim politikom. |
Velik je naš | bog | , o poglavar, in velika je svoboda. |
- Neskončno pravični | bog | jo bo kaznoval, si pravi Najdù. |
Bog | ve kje ležijo, samotne in zapuščene, ampak | |
Moj | Bog | , kaj sem storil. |
Jaz ne vem več, kje je | Bog | . |
so posedle tu pa tam, kakor jih je ljubi | Bog | poslal. |
To zemljo imamo vsi tako radi, | Bog | ne daj, da bi kdaj popolnoma izkrvavela. |
Bog | mu daj mir. | |
» | Bog | vam daj srečo in pred strelo naj vas varuje. |
Moj | Bog | , saj ga ima tako rada in po vrisku ga je |
Sneg je ljubi | Bog | z neba na zemljo sejal, krog brda je stric |
in je zbežala z njim in kje je danes, sam | bog | ve. |
Tudi ima vse njeno, robat je včasih, moj | Bog | , kdo pa ni, drugače pa je tako silno mehak |
- | Bog | me hoče kaznovati, ker sem zapustila Vladimirja, |
O | Bog | , trudna, trudna. |
Sam | Bog | ve, koliko brinja in česmina je izruval, |
Preveč nas je | Bog | dal ... in bajtarija je mejhna. |
Moj | Bog | , slabši kot živina. |
gotovo pridobila nebeško kraljestvo, kajti | Bog | je neskončno usmiljen, pravičen, dober, |
zapeljivca žgal peklenski ogenj, kako je | Bog | neskončno usmiljen in pravičen in kako udano |
In če je | Bog | neskončno usmiljen, se bo usmilil tudi mojega |
Moj | Bog | , še zakuriti nimam s čim!" |
O moj | Bog | , da bi le ne zrogovilil!" |
O, ti moj ljubi | Bog | , spet so ji ukradli meso iz lonca. |
tistim nesrečnim ljudem, ki jih je pravični | Bog | prikrajšal za smisel tako zvanega svetlega |
Kako je to, da me | Bog | ne kaznuje, sem se čudil potem. |
In | Bog | me ne kaznuje. |
Da, ta država je postala nekak nevidni | bog | , katerega pa je bilo treba bolj upoštevati |
Bog | in sveti božji križ", potrkal na prva vrata | |
Bog | ga daj,« je odgovoril Pologar in sedel za | |
je začela Kovačka, »samo tega nas | Bog | varuj. |
vztrajala pri svojem in trdila, da ima samo | Bog | pravico do maščevanja. |
In zakaj | Bog | te krivice ne maščuje? |
Bog | sam na sebi je bil dober človek. | |
»Jaz nič ne vem, bo že | Bog | dal, da bo vse prav.« |
» | Bog | , Bog, kakšen Bog,« |
»Bog, | Bog | , kakšen Bog,« |
»Bog, Bog, kakšen | Bog | ,« |
bo že | Bog | dal.« |
zapovedi, ki sta jih narekovala cesar in | bog | . |
je, in da se ne smejo upirati, če je toča; | bog | že ve, zakaj, in če povodenj odnese polovico |
Tam nekje daleč sta bila cesar in | bog | , ki sta imela na vasi svoje hlapce, župnika |
bogu, kar je božjega, in nič se ne upirajte; | bog | že sam ve, kaj dela. |
ki je bil vendar tako nerazrušljiv kakor | bog | , pa tudi bog sam jim je polzel iz duš: |
vendar tako nerazrušljiv kakor bog, pa tudi | bog | sam jim je polzel iz duš: |
»Moj | bog | , kje so pa njive?« se je vprašal. |
Bog | je ni pozabil. | |
» | Bog | in sveti križ božji, kakor je božja volja, |
»Eh, moj | bog | , vojska je, kaj hočemo.« |
»Da bi nas | bog | že vendar rešil te žive pokore!« |
Potem je prišlo sedemnajsto leto in | bog | je odpovedal mano. |
Naš gospod | bog | se je usmilil svojih ponižnih hlapcev. |
Bog | ve, skoraj ne verjamem, da bi pustil kožo. | |
Pa kaj, vsi smo slabi, vsi, | bog | nam v greh ne zapiši. |
»Eh, nikar se tako ne ženi, | bog | že ve, kaj dela.« |
Bog | že ve, kaj dela? | |
Bog | ne zadeni!« se je stulil starec. | |
» | Bog | in sveta Lucija, kakšna sreča, lahko bi |
»O, ti moj | bog | ti,« je govoril sam s sabo in kimal z glavo. |
Zakaj, sam | bog | ve. |
» | Bog | in sveti duh naj ga dvigneta.« |
Toda | bog | in sveti duh sta ga vselej stlačila, da |
pač pa je premislil in spoznal, da ga je | bog | oče kaznoval, ker se je svojega naslednika |
sklenil, da se svojega naslednika, če mu ga bo | bog | dal, ne bo veselil in da ga tudi pomehkužil |
Bog | že ve, kaj dela. | |
se je zadovoljila z grožnjo, da jo bo že | bog | kaznoval. |
»Moj | bog | , saj pob ni pri čistem, posebno zadnje čase |
»Hudič ga je dal, | bog | ga bo vzel, ali pa narobe,« je zaključila |
»Saj,« je zastokala Marjanca, »sam | bog | ve, pod katero nesrečno zvezdo si se rodil.« |
ki zavaja dobrega človeka, ki mu pravični | Bog | - je že vedel zakaj - ni dal čiste pameti |
Bog | ima v nebesih toliko duš. | |
Sam | bog | ve, kje sem bil potem. |
pregreho, nekaj božjih darov, ki jih je pravični | bog | naklonil Hedviki, Nanci pa ne. |
O moj | bog | , odpusti mi! |
sprehajala po hrbtu kljukastega nosa, prisluhnila | bog | ve kakšni tišini, odtrgala vršiček mladega |
O moj | bog | , odpusti mi. |
O moj | bog | , od kod monštranca?" je trepetal. |
Koliko jih je | bog | dal!" se mu je izvilo. |
Sveta kraljica nebeška, | bog | nam daj srečen dan. |
O, moj | bog | , zdaj zdaj mu lahko položi težko roko na |
bi bilo tete, ki je ves čas govorila sam | bog | vedi o čem. |
skoraj tako upognjeno kakor rajnka Loputnica, | bog | ji daj nebesa; roke so mu mahale že mimo |
Sedemsto duš se peha v tej grapi sam | bog | ve koliko strašnih let. |
Le zakaj | Bog | siromaku nič ne privošči, le zakaj? |
» | Bog | in sveti Andrej dajta srečo!« pozdravi, |
» | Bog | mi daj zasluženi počitek!« je vzdihnila |
O moj | bog | !« sem vzdihnil in se globoko zasmilil sam |
Joj! - | bog | mu greh odpusti ... ampak pomisli, v kakšno |
Žena, ki je v tej kretnji, le | bog | vedi zakaj, videla jezo, je pritisnila hčer |
In | bog | mi ne bo nikdar odpustil, ker sem to tudi |
»Ooo, saj sem molila, da bi me | bog | rešil tako pregrešnih misli in želja, a |
Sam | bog | vedi, zakaj ji je šinila v glavo misel, |
vreči na tla, pa se ni mogel, temveč se je | bog | vedi, zakaj - nemara prav zaradi sončnice |
proti Ravničarjevim novotarijam, češ da je | bog | ustvaril človeka zato, da bi delal sam, |
- Moj | bog | , kaj pa imajo teleta pri tem ? - |
- Sveti | Bog | , saj to je komis! - |
- | Bog | mu grehe odpusti! |
- O moj | bog | , pa vendar ni že čas! ... - |
- | Bog | vam plačaj! ... - |
- Z ženskami ima še | Bog | same sitnosti. |
kar si videl v tej kuhinji, te bo gospod | Bog | kaznoval s tako |
Sam | bog | ve, v kakšne misli bi se še bil izgubil, |
Sam | bog | vedi, kako je obdržal glavo na vratu. |
Jemo, jemo pa vidimo rajnkega Zagričarja, | bog | mu daj nebesa, kako zajame že tretjega in |
Ljubi | bog | nam je pomlad poslal. |
»O | bog | , ozri se na nas! |
Bil je resen in mogočen kot sam gospod | bog | oče in je tudi zviška in srepo gledal po |
‘Če mora | bog | vedeti, kakšen sem, zakaj ne bi vedeli tudi |
- Ah, ti moj ljubi | bog | ! - je Temnikarica zmajala z glavo. |
- | Bog | mu daj večni mir! - je rekla v tišino in |
- In | bog | ve, kaj bo, ko me najdejo?... - ga je spreletel |
Moj | bog | , ali res ni povest? |
- | Bog | , če bi ti bil, bi zdaj tudi mahnil! - je |
»Veš, stari Rupar, | bog | mu daj nebesa, je bil takšna mrha, da še |
»Moj | bog | , za zdaj ne bi mogel reči...« |
»Moj | bog | , kakšna traparija je to drevo!« |
šestnajstkrat močnejša od ravne, če bi jo | Bog | ustvaril takšno. |
Moj | bog | , seveda, zakaj pa ne? |
»Moj | bog | ,« je rekel Bouvard, »sicer pa res lahko...« |
»Ljubi | bog | ,« je rekel Coulon, »mladina se mora zabavati.« |
Tako hoče | Bog | - Vse bi radi razdelili - Ven iz zmede! |
Tako torej, sta si rekla, | Bog | leta 1793 je pontifeks demokracije! |
Moj | bog | , kako si lep!« |
Bog | ne more hoteti...« | |
»Kaj pa, če | Bog | ne obstaja?« |
Bog | je zajet v naši predstavi o njem; drugič: | |
imamo to idejo, smo jo dobili od Boga, torej | Bog | obstaja!« |
Ta substanca je | Bog | . |
Bog | je razsežnost in razsežnost nima meja. | |
Bog | se razvija v neskončnosti atributov, ki | |
Če bi | Bog | imel voljo, cilj, če bi deloval iz nekega |
Ne bi bil | Bog | . |
Razsežnost zajema naš univerzum, toda zajema jo | Bog | , ki v svoji misli vsebuje vse mogoče univerzume, |
nam dati velikih temeljnih resnic, kot so | Bog | , zasluge in napake, pravično, lepo itd., |
»Moj | bog | ... pa naj bo!« |
Ko je | Bog | prevzel vidno ovojnico, je pokazal svojo |
Ne moreš vedeti, kakšen je | Bog | , niti tega ne, ali sploh obstaja! |
»Moj | bog | ,« je rekel Bouvard, »premagali so ga nizki |
» | Bog | ga blagoslovi!« |
Bog | se je razodeval njegovemu srcu v obliki | |
»Če je | Bog | ustvaril človeka grešnega, ga ne sme kaznovati, |
umrli brez krsta, otroke, ki jih je ustvaril | Bog | ! |
opozoriti moram na nekaj: grešnika ne preklinja | Bog | , marveč se preklinja sam, in ker je greh |
preklinja sam, in ker je greh neskončen, saj je | Bog | neskončen, mora biti tudi kazen neskončna. |
»Torej je samo ena oseba, en | Bog | , ena substanca, določena na tri načine.« |
» | Bog | me obvaruj!« |
Bog | Ea ga je opozoril na nevarnost, ki grozi | |
Toda če je samo en | Bog | , vendar ne more biti več religij. |
in brezciljnih čudežih, kakor da bi jih | Bog | delal samo zato, da bi svet spravljal v |
zgodovini in znanstvenih naukih, in daj | Bog | , da bi bila vlada v teh rečeh prav tako |
»Kako morete reči, da je | Bog | govoril?« je rekel Bouvard. |
» | Bog | nama je priča, da se ne bova več vmešavala!« |
Kvaliteta je potem nekaj kot | bog | ali kar že religiozni razumejo pod tem, |
prepričan, da je tako prav in da me živ | bog | ne more ustaviti. |
Naj | bog | stori tako! odgovarja naučena množica. |
Kolo je moj | bog | . |
tako surovi, razbojniški in strgani, da | bog | pomagaj. |
nespremenljivo stalnost, ki je zakon, resnica, | bog | , osvoboditev ali zavest o resnici vsega |
ustaljeni pa bi rad šel v svet, zanj je | bog | v svetu, za mene v družinskem miru. |
Dezao je vsemogočni | bog | kreator. |
Sajigor je | bog | pastirjev in črede. |
Mohandeo je | bog | čebel in Jestak je boginja doma in družine. |
Kot živo sem videl mojo teto Manco, | bog | ji daj večni pokoj in počitek, ki me je |
Bog | je v tebi, je eden od pozdravov gorjanov | |
Če je kje kakšen | bog | , potem je po mojem to tolerantnost. |
Noben | bog | nam nič ne more. |
vrst grozdja, da sem izgledal kot rimski | bog | izobilja. |
O, moj | bog | , moj Jan! |
je, kot razlagajo domačini, prihajal kot | bog | vesolja, bog nad bogovi, v poletno rezidenco |
razlagajo domačini, prihajal kot bog vesolja, | bog | nad bogovi, v poletno rezidenco na dopust. |
krilih, se vozijo okoli na kravah (vsak | bog | ima svojega partnerja in vsi se lahko postavijo |
Tam je Ganeš, | bog | z glavo slona, ki častilcem pomaga pri poslih |
Ampak, o | bog | , kako, od kod naj črpam ljubezen za vse |
prihodu sem s presenečenjem odkril, da je ‘o | bog | ’ postal eden mojih najpogostejših vzklikov, |
Bog | , bog, sem jim na skrivaj pomignil proti | |
Bog, | bog | , sem jim na skrivaj pomignil proti Omotu. |
Bog | ne daj, da bi se kdo dotaknil bicikla, ali | |
Spet so bili vsi praznično odeti, moj | bog | , kakšne barve, nosili so velike slavoloke, |
Bog | , božansko, božanskost, kot da je res stanje | |
Bog | ve, koliko časa sva se že iskala za to. | |
preizkušnjami, ki jim jih nalaga njihov | bog | oziroma satan. |
Če je to res, potem sem | bog | . |
Ja, jaz sem | bog | . |
O, | bog | , ali si to ti, o bog, a je to to, a to si |
O, bog, ali si to ti, o | bog | , a je to to, a to si ti, hvala, hvala ... |
Objel in poljubil sem tiste njene noge, | bog | ve, kje bodo hodile, zahvalil sem se, da |
nič, ko sestopa v svet, spet pomagati dobri | Bog | , ki pa ga sam cogito - in to je pri Kartezijevi |
sebe k Bogu in v svet, lahko dá edinole | Bog | - a kako naj ga dá, še preden je dokazan |
Neobstoječi | Bog | pač ne bi mogel jamčiti ničesar, niti tega, |
Četrti meditaciji, je krožen ravno zato, ker | Bog | ne more vnaprej, še preden je dokazan, |
Razen če je logika sama | Bog | , to pa bi pomenilo vrnitev k platonskemu |
smo v metodičnem dvomu dosledni, jamčiti | Bog | ... in tako se vrtimo v krogu, v katerem miruje |
Oh, mojster, daj | Bog | , da se ne bi meni... niti vam... kdaj zgodilo |
O, | Bog | mi pomagaj! |
zaupal, da ”je minilo deset let, odkar ga je | Bog | odrešil 'nevarnega razmerja' z njo in po |
Če bi bil | bog | , bi storil zanjo to, kar je Neptun storil |
Da, lahko bi tako rekli, saj je bil | Bog | nedvomno prvi in najvišji v Kierkegaardovem |
Bog | je pri Husserlu ”izklopljen“ iz fenomenoloških | |
Bog | ni predmet spoznanja, saj ”absolutno... ostaja | |
raziskovalnega polja“ [Husserl, prav tam] - | Bog | se namreč razodeva človeku le v upanju vere. |
Pa se | Bog | sploh lahko razodene človeku z vso gotovostjo |
eksistenca, katere edino pravo domovanje je | Bog | ; Husserl je odkril sámorazvidnost ega, |
še ni, za Boga pa morda že je... če je | Bog | in če je jasnoviden. |
bil gledalec - in v nekem smislu tudi je - | Bog | ali vseprisotni angel, ne pa zemeljski človeček, |
ta ubogi človek na križu naj bi bil naš | Bog | , stvarnik nebes in zemlje, sodnik in odrešenik! |
vesoljno tragedijo, v kateri igra glavno vlogo | Bog | , četudi kot žrtev! |
In potem se sprašujem: zakaj naj bi se | Bog | razodel človeku šele v smrti? |
zaslužita omembo, saj nanju ni razpet noben | bog | , ampak zgolj nepomembna grešnika, ”dobri“ |
verjel, da je človek na sosednjem križu - | Bog | , medtem ko njegov pajdaš ni bil tako lahkoveren |
človeka ozdravi, in da je v stari zavezi | Bog | Jahve tisti, ki svojemu ljudstvu podari |
pismu s kačo povezan hudič, ne pa dobri | Bog | ! |
Gospod | Bog | , ti veš!“ [ |
Kot kak grški | bog | je privršal z razprtimi krili in dvignjenimi |
Bog | se razodeva v naravi. | |
časa nebeški urar, ki mu običajno pravimo - | Bog | ? |
Seveda, če | Bog | obstaja... in če sploh hoče in zmore uravnavati |
Predstavljaj si zdaj, da nebo obstane (nedvomno ga | Bog | lahko zaustavi): ali ne vidiš, da bi Čas |
Kajti če bi obstajali, bi | Bog | in Narava delovala brez razloga, če bi ravnala |
z enim drugače kot z drugim; potemtakem | Bog | nikoli ne proizvede dveh povsem enakih delov |
ustvarjenih stvari, bi iz tega sledilo, da če bi | Bog | ustvaril svet milijone let prej [kot ga |
je Clarkova druga premisa - namreč da bi | Bog | lahko ustvaril svet prej, kot ga je ustvaril |
Torej je podmena, da je | Bog | ustvaril svet prej, neka prazna izmišljotina. |
torej pokaže, kako je treba razumeti, da je | Bog | ustvaril vse stvari v času, v katerem mu |
”senzorija“, kot ga vidi Newton; za Leibniza je | Bog | čisti duh in ni ”razsežen“ v naravi. |
”Če bi hotel | Bog | narediti tako, da bi se prosto telo vrtelo |
Bog | naj bi s svojo nenehno prisotnostjo v vesolju | |
V pomenu, da njeno delovanje zagotavlja | Bog | - kakor je menil Newton - se je gravitacija |
Koyré figurativno pravi, da je bil Newtonov | Bog | ”Bog delovnega dneva“, nenehno prisoten |
”senzoriju“ - medtem ko je bil Leibnizev | Bog | ”Bog Sabata“, namreč: |
”...biblijski | Bog | na sabatni dan [mi bi rajši rekli ”nedeljski |
sabatni dan [mi bi rajši rekli ”nedeljski | Bog | “], ki je končal svoje delo in odkril, da |
Leibnizev | Bog | je najvišje racionalno bitje, poosebljeno |
” | Bog | ni niti svetna niti nadsvetna, temveč vsepričujoča |
njegovega gospostva ga imenujemo Gospod | Bog | Pantokrator oziroma Vsevladar; kajti |
Pantokrator oziroma Vsevladar; kajti | Bog | je relativna beseda, ki se nanaša na odnos |
predstavljajo tisti, ki si domišljajo, da je | Bog | duša sveta, temveč nad služabniki. [...] |
resničnega gospostva izhaja, da je resnični | Bog | živo, inteligentno in mogočno Bitje, iz |
stvari vsebovane in gibane; ob tem pa niti | Bog | ne trpi zaradi gibanja teles, niti telesa |
Toda vsa Newtonova zagotovila, da je njegov | Bog | kljub Prostoru kot svojemu ”senzoriju“ vendarle |
in večnost Boga nujna, če je treba, da je | Bog | v prostorih, če je bivanje v prostoru neka |
v prostoru neka božja lastnost, potem je | Bog | v nekem smislu odvisen od Časa in Prostora |
Newtonu še enkrat izrazi svoje prepričanje, da | Bog | ni v nobenem pogledu odvisen od prostora |
čas tako kot zdaj, četudi bi obstajal samo | Bog | . [...] |
nekaj desetletij poprej učil, da je sam | Bog | razsežen, saj je Boga izenačil z Naravo |
bivata le v spletu odnosov med stvarmi, | Bog | pa je od njiju povsem neodvisen. |
saj si ne morem predstavljati, kako naj bi | Bog | sploh imel s svetom kak odnos, če ne v prostoru |
Newtonova zmaga zdela popolna, saj je njegov | Bog | ”suvereno vladal v neskončni praznini absolutnega |
svojem predkritičnem obdobju menil, da bi | Bog | vsekakor lahko ustvaril takšen svet, v katerem |
”Velika je moč spomina, o | Bog | , silno velika, svetišče, veličastno in brezmejno. |
prostoru‐času tudi končala, še pred večerom, če | Bog | dá. |
samo neskončni božji misli - seveda, če | Bog | sploh obstaja... |
Bog | je svoboden, ustvarjena bitja niso. | |
deljena... kar se tiče Einsteina, je menil, da ” | Bog | ne kocka“, toda to še ne pomeni, da je svoboden |
Bog | res ne kocka, ker mu ni treba kockati - | |
z Einsteinovimi besedami, češ da ”ljubi | Bog | ne kocka“? |
Res je... in morda tudi samo | Bog | lahko človeku omogoči časovno potovanje... |
Pred stvarjenjem ni bilo nikjer sveta, | Bog | ga je ustvaril iz niča. |
nekakšen vrtič, ki je v Bogu, vendar se je | Bog | iz njega začasno umaknil, da bi napravil |
kabalistični nauk: da bi svet lahko nastal, je | Bog | , ki je povsod in vse, privolil, da znotraj |
bi bil svet nekakšen vrtič, v katerem je | Bog | dal prostor človeku, mislim pa, da bi ta |
zunaj sveta umno in božansko bitje, tako da | Bog | postane mesto vseh stvari, boš hudo v zadregi, |
Gotovo, saj | Bog | ni od tega sveta, Bog je duh - le kako naj |
Gotovo, saj Bog ni od tega sveta, | Bog | je duh - le kako naj bo duh razsežen? |
tudi na samem začetku Svetega pisma, kjer | Bog | po vsakem dnevu stvarjenja (razen po drugem, |
Čista resnica, | Bog | je tisto največje in obenem najmanjše. |
Newtonovih Principih sicer spet nastopi | Bog | kot Vsevladar, vendar tam Bog ni več izhodiščna |
spet nastopi Bog kot Vsevladar, vendar tam | Bog | ni več izhodiščna ”hipoteza“, ampak post |
Ampak naš | Bog | bi bil tedaj zgolj bog našega sveta in |
Ampak naš Bog bi bil tedaj zgolj | bog | našega sveta in ne več resnično vesoljni |
našega sveta in ne več resnično vesoljni | Bog | , v katerega verujemo! |
je najbrž izmislil prej hudič kot ljubi | bog | , je pripeljala Bruna na grmado: |
Ali obstaja | Bog | ali ne? |
”v“ telesu in ”onstran“ telesa, naj bi bil | Bog | kot vesoljna duša svetu imanenten in obenem |
Bog | je z naravo še najbolj izenačen pri Spinozi, | |
tudi narava ”povzdigne“ k Bogu in da se | Bog | ne ”poniža“ s tem, ko se izenači z naravo. |
naravo na način imanence, torej da je | Bog | ”v“ svetu oziroma vesolju, četudi ni povsem |
Kaj pomeni, da je | Bog | kot ”Eno“ obenem imanenten in transcendenten? |
Bog | je in obenem ni v nasprotju z logiko... | |
Hočete reči, da je | Bog | logično protislovno ”sovpadanje nasprotij“, |
loči od teizma predvsem to, da panteistični | Bog | ni ločen od sveta, ampak je stvarstvu imanenten, |
Pravim, da je | Bog | ves neskončen, ker sam po sebi izključuje |
atribut en in neskončen; in pravim, da je | Bog | totalno neskončen, ker je ves v vsem svetu |
delu je nepopolno, končno, medtem ko je | Bog | v svoji neskončnosti ”dovršen“, tj. ”popolnoma |
Bog | je ”strnjeno“ ali ”zavito“ (complicatamente) | |
vse ”dovršeno“, zato Bruno pravi, da je | Bog | ”popolnoma“ (totalmente) neskončen, medtem |
glavna tema Brunove filozofije - narava ali | Bog | ? |
Bog | ali narava“. | |
Skratka, Brunu se zdi nemogoče, da bi | Bog | ustvarjal ”z rezervo“ - tj., da bi ustvaril |
izmed slavnih sholastičnih problemov: ali | Bog | lahko ustvari nekaj, kar je logično nemogoče, |
protislovno; poleg tega ni nujno, da je | Bog | postavil logične zakone že pred stvarjenjem |
” | Bog | je neskončen v neskončnem, vsepovsod in |
Mendoza ugotavlja, da so pri Brunu ” | Bog | , vesoljni um in vesolje sámo prepleteno |
vidni univerzum edini obstoječi materialni | bog | , neustvarjen in večen, bivajoč po absolutni |
s tolikšno lepoto ravno zato, ker se je | Bog | utelesil v njej - mislila je namreč dobesedno: |
”Kakor je | Bog | pojmovan v svoji nespremenljivi Enosti, |
” | Bog | je ljubezen, dejavnost, jasnost, luč; narava |
<subjectum>, ki ga prižge narava in razsvetli | Bog | .“ [Bruno, cit. po: |
Kajti gre za spoznanje, da | Bog | , ki je povsod, ne domuje zgolj v nebeškem |
”O véliki | Bog | ! - pobožnost in religija sta postali splet |
Bog | je eden -- ali pa sploh ni Bog! | |
Bog je eden -- ali pa sploh ni | Bog | ! |
napotki ljudem za odrešenje, tako da se je | Bog | razodel apostolom po Kristusovem duhu, kakor |
v katerem nisem nikoli prebral, da se je | Bog | prikazal Kristusu ali govoril Kristusu, |
Kristusu ali govoril Kristusu, ampak da se je | Bog | razodel apostolom po Kristusu; da je Kristus |
prevzela človeško naravo“ in da se je po njem ” | Bog | razodel apostolom“ - torej je bil Kristus |
modrostjo navdahnjen človek, ne pa sam | Bog | . |
zelo podobno kot Spinoza, da Kristus ni bil | Bog | , ampak človek, prerok... pri čemer gre Jaspers |
”Kristusova religija vsebuje resnico, da govori | Bog | človeku prek človeka; toda Bog govori prek |
da govori Bog človeku prek človeka; toda | Bog | govori prek mnogo ljudi, v Bibliji prek |
Noben človek ne more biti | Bog | . |
Prek nobenega človeka | Bog | ne govori izključujoče, prek vsakogar večpomensko.“ |
Bog | . | |
človek je svoboden v svoji nepopolnosti, | Bog | pa je - paradoksno - svoboden v svoji popolnosti, |
je naše spoznanje božjega bistva (kajti | Bog | je vzrok vseh stvari).“ [4:28] ”...najvišje |
Je | Bog | ne le zakonodajalec, ampak tudi vsevladar |
Seveda, | Bog | sam je najvišji naravni zakon in obenem |
” | Bog | je torej opisan kot zakonodajalec ali vladar |
nepopolnost takšnega razumevanja, kajti v resnici | Bog | deluje in usmerja vse stvari preprosto po |
sprejeti - kajti če bi bilo tako, bi bil | Bog | povsem odveč, zadostovala bi narava. |
neizpodbitni religiozni teoremi, namreč ”da | Bog | obstaja, da predvideva vse stvari, da je |
pomeni beseda ’ogenj‘ v Mojzesovem stavku ” | Bog | je ogenj“ - ne smemo namreč mešati realnega |
povsem drugačna od prikazni, v kateri se je | Bog | prikazal Abrahamu, ko je videl tri može, |
Na primer, da se je | Bog | spustil iz nebes (2 Mz 19, 18; 5 Mz |
umevanje; drugače rečeno, če bi kdo trdil, da | Bog | deluje v nasprotju z zakoni narave, bi bil |
trditvijo ipso facto primoran trditi, da | Bog | deluje proti svoji lastni naravi - kar je |
Spinozov | Bog | je, vsaj kar zadeva človeško spoznanje, |
je, vsaj kar zadeva človeško spoznanje, | Bog | le tolikanj, kolikor ga človek razume, kolikor |
natura je razumski, kakor tudi ”razsežni“ | Bog | , vendar le tolikanj, kolikor zadeva človeško |
spoznanje, saj Spinoza v Etiki uči, da ima | Bog | neskončno mnogo atributov in da ga človek |
(1 Sam 9, 15-16) se pripoveduje, da je | Bog | razodel Samuelu, da mu bo poslal Savla, |
razodel Samuelu, da mu bo poslal Savla, vendar | Bog | ni poslal Savla k Samuelu tako, kakor smo |
V Genezi (1 Mz 9, 13) | Bog | pravi Noetu, da bo svojo mavrico postavil |
” | Bog | ali podstat, sestoječa iz neskončno mnogih |
” | Bog | ni mogel ustvariti stvari na noben drugačen |
bitja, lahko sploh vemo o tem, zakaj je | Bog | ustvaril stvari v tem ”redu“, v katerem |
večnosti dosegla tudi Boga, a kako naj bo | Bog | , če je Bog, ”slučajen“? |
dosegla tudi Boga, a kako naj bo Bog, če je | Bog | , ”slučajen“? |
”Ko bi bil torej | Bog | ustvaril stvari drugače, kot so sedaj, bi |
bi bilo drugačno, to sploh ne bi bil več | Bog | , ampak nekaj nižjega, nekakšen demiurg, |
”neskončnimi modusi“, katerim je ”najbližji vzrok“ | Bog | sam, dejansko misli na vzročne zakonitosti |
”Mišljenje je atribut Boga ali | Bog | je misleča stvar.“ [2p1 (137)] |
”Razsežnost je atribut Boga ali | Bog | je razsežna stvar.“ [2p2 (138)] |
Spinozov | Bog | je namreč oboje v enem: ”misleča stvar“ |
pač temelj vsakega spoznanja misel, da ” | Bog | ali podstat... nujno biva“ [1p11 (101), gl. |
...pa ne samo | Bog | , ampak tudi človek kot Njegov modus, čeprav |
potemtakem ne rečemo drugega kakor to, da ima | Bog | to ali ono idejo, ne kolikor je neskončen, |
Boga, si ne more prizadevati, da bi tudi | Bog | ljubil njega.“ [5p19 (342)] |
”Najvišja moč ali resnični | Bog | je torej tisti, zunaj katerega ni narave, |
...] Spoznavanje te svete enosti, v kateri | Bog | ni ločen od narave in ki jo sicer v življenju |
Namreč da je | Bog | neločljiv od narave... |
naravo, saj je večkrat izrecno poudarjal, da | Bog | ni samo duh, ampak tudi narava, predvsem |
” | Bog | ni vzrok Vsega, temveč je Vse sámo.“ (h |
Teologi pravijo, da ga je ustvaril | Bog | . |
se potem vpraša: od kod pa se je vzel sam | Bog | ? |
Teologi odgovarjajo, da je | Bog | neskončen in večen in da zato vprašanje, |
kod“ skrito tudi vprašanje ”zakaj“: zakaj | Bog | je? |
filozofi, ki nadležnežu odgovarjajo, da je | Bog | pač causa sui, vzrok samega sebe, in da |
vsaj še eno, morda najtežje: čemú pa je | Bog | ustvaril svet? |
potenco enači z Bogom pred stvarjenjem; | Bog | je, kot pravi Schelling v nekaterih poznejših |
izvorni človek je ”zunajbožansko‐božansko“, ” | bog | v liku stvarjenja“ [prav tam]. ” |
Jakobova lestev ”zgrajena od spodaj“, in tudi ” | Bog | se dviguje od spodaj, ker prihaja iz objektivnega“ |
povsem jasen, toda najbrž lahko rečeva, da je | Bog | pred stvarjenjem v Vekovih sveta pojmovan |
ki si ga maloprej prebral, namreč da je | Bog | ”bit in bivajoče in je od obeh vedno neločljiv“: |
”klasičnih“ Schellingovih misli, namreč da | Bog | ni zgolj čisti duh, saj je enako neločljiv |
Torej | Bog | ni že od vekomaj ”prebujen“, ampak se mora |
Bog | torej ni že od samega začetka, od vekomaj | |
tem omogoči nastanek stvarstva, pri čemer ” | Bog | sploh ni imel časa, da bi mogel razmišljati“ |
Zagrinjalo je sprva skrivalo, kako je | Bog | upravljal stvarstvo, toda ko se zagrinjalo |
vendarle očitno, namreč to, da je pravolja (ali | Bog | , kot ji Schelling pogosto sam pravi) svobodna. |
pritrjujoče] pa je moralo biti takšno, da bi se | Bog | lahko razodel kot najbolj svobodno bitje |
Če je | Bog | , kot ga pojmuje Schelling, prvo in poslednje |
nobene nujnosti zunaj njega; če pa je | bog | zgolj nekakšen platonski demiurg, je nujnost |
njega, na primer kot hora, vendar takšen | bog | ni več Bog. |
primer kot hora, vendar takšen bog ni več | Bog | . |
božje dejanje, ki nikakor ni nujno, ampak se | Bog | po povsem svobodni volji daje človeški zavesti“ |
[prav tam, 48]; to se nam zdi očitno, saj se | Bog | nekaterim človeškim zavestim, namreč bogotajcem, |
bogotajcem, ”ne daje“; a tudi tistim, ki se jim | Bog | razodeva kot oseba, kot Kristus, ostaja |
kot oseba, kot Kristus, ostaja razodeti | Bog | še vedno skriti Bog (verborgene Gott), |
Kristus, ostaja razodeti Bog še vedno skriti | Bog | (verborgene Gott), kajti ravno v božji |
Bog | ne kocka!“ | |
tudi če bi mu jo razodel kak dobrohotni | bog | ali angel ali marsovec... ali pa Mefisto, |
Bog | je moral biti zelo skrben pri odločanju, | |
ali je ”pravo“ fiziko res moral izbrati | Bog | , da bi se mi, ljudje, opazovalci, rodili |
teologije filozofsko utemeljil Tomaž Akvinski, | Bog | stvarnik svobodno izbere svet, katerega |
prenese na višjo raven: kako je možen sam | Bog | ? |
Kaj sploh pomeni misel, da je | Bog | causa sui, vzrok samega sebe? |
filozofsko in/ali religiozno prepričanje, da je | Bog | , ali bolje rečeno, Božanstvo imanentno |
V prvem primeru ” | Bog | ali narava“ ne potrebuje mnogih svetov, |
In kje je | Bog | v tej zgodbi? |
”...je | Bog | neznan? / |
če hočete, teološko - vprašanje, ali se | Bog | (oziroma panteistično Božanstvo, vendar |
Pritrdilen odgovor namreč pomeni, da | Bog | vsaj v nekem smislu ”še ni uresničen“. |
Bog | se učloveči v svojem Sinu, ki je ”istobistven“ | |
križu, vstane iz smrti in kot ”troedini“ | Bog | po vrnitvi k Očetu pošlje na zemljo Svetega Duha, |
Bog | je obenem smrten in nesmrten, časen in brezčasen, | |
Bog | vas je prišel pozdravit. | |
Prva je, | bog | pomagaj, neverjetna podobnost lika iz ene |
Moj | bog | je boljši od vašega. |
prepričan pristaš reformatorjev, toži: »O moj | Bog | , če je Luther mrtev, kdo nam bo poslej tako |
opozorilo, iz katerega se vsak nauči, kako ostro | Bog | kaznuje neposlušnost in upor proti gosposki.« |
kvišku in k nekemu drugemu bogu, ki ni naš | Bog | , štrlel minaret, s katerega bo mujezin klical |
prekopavanjem tujih kosti mislijo zgraditi sam | Bog | si ga vedi čigavo srečo. |