O'beseda, označena besedila z lemami
vedno čenčal o surovem železu in o tem, | kako | so prekoračili Deveto triletko. |
O tem, | kako | pogosto in po kakšnem sistemu se policija |
Kako | je mogoče komunicirati s prihodnostjo? | |
Najprej si ga videl, | kako | se prekopicuje v vodi kot delfin, nato |
Ni vedel, | kako | ji je ime, vedel pa je, da dela na |
Vedel je, | zakaj | . |
kot s sovražnostjo, kadarkoli je bila | kje | v njegovi bližini. |
dezerter, ki je bil nekoč, dolgo je tega ( | kako | dolgo, se ni nihče točno spominjal |
živel in koval svoje zarote; morda | kje | onstran morja, pod varstvom svojih |
več, zdaj je bolje kot prej vedel, | zakaj | jo sovraži. |
nedopovedljivo nevarno, tudi ko bi bil vedel, | kako | naj to izpelje. |
Kako | nedopovedljivo neumno je bilo to, kar | |
vdihu, čeprav bi bilo težko povedati, | kako | - je bil znoj nekoga, ki ta trenutek |
» | Zakaj | ne moremo iti gledat obešanja?« |
prinesel kratkega članka, ki je opisoval, | kako | je mali ovaduh - »otroški heroj,« je |
Pred leti - | kako | dolgo je že tega? |
O'Briena, niti se ni mogel spomniti, | kdaj | je prvič prepoznal tisti glas za O'Brienovega. |
In | kako | naj bi vedel, da gospostvo Partije |
Kako | bi lahko naslovil svoj poziv na prihodnost, | |
zato, ker se je nekako, ni se spominjal | kako | , žrtvovala pojmovanju zvestobe, ki |
nikdar popolnoma prepričan, ali jo je | kdaj | v resnici videl ali ne. |
Toda | kje | je bilo to znanje? |
Kajti | kako | bi mogel dokazati tudi najbolj očitna |
Nemogoče je bilo vedeti, | koliko | od te legende je resnica in koliko |
koliko od te legende je resnica in | koliko | je izmišljenega. |
se ni mogel spomniti niti tega, od | kdaj | obstaja Partija. |
Ni verjel, da bi bil | kdaj | slišal besedo Angsoc pred letom 1960, |
Stal je in gledal vaditeljico, | kako | je vzdignila roke nad glavo in se - |
Še bolj verjetno pa nihče ni vedel, | koliko | so je izdelali, niti to ni nikogar |
Winston ni vedel, | zakaj | je Withers padel v nemilost. |
čisto dobro vem, zakaj nisi šel gledat, | kako | so obešali tiste ujetnike.« |
»Rad jih gledam, | kako | brcajo.« |
» | Kako | pa napreduje slovar?« |
» | Kje | pa!« |
»Navsezadnje, | kje | pa je opravičilo za besedo, ki je samo |
»Če imaš besedo, kakršna je »dober«, | zakaj | bi rabil besedo, kakršna je »slab«?« |
»Ti je že | kdaj | prišlo na misel, Winston, da najkasneje |
» | Kako | bi lahko imel parolo Svoboda je suženjstvo,« |
vlažnosti ročaja na loparju vedno ugotovil, | kdaj | je igral namizni tenis. |
»Poglej ga, | kako | dela ob uri za kosilo,« je rekel Parsons |
rekel, da mu bom fračo vzel, če bo to še | kdaj | storil.« |
»Hudobna mala mulca sta, oba, ampak | kako | navdušena!« |
» | Zakaj | pa so to storile?« |
Kako | naj bi človek vse to občutil kot neznosno, | |
Kako | lahko je verjeti, je pomislil Winston, | |
Zanimivo, | kako | se je ta hroščati tip razpasel po Ministrstvih: |
Zakaj | ga opazuje? | |
Zakaj | ga zasleduje? | |
Ni vedel, | kako | dolgo ga že opazuje, toda morda že |
»Sem ti | kdaj | pravil, stari,« je začel, režeč se |
je začel, režeč se s pipo v ustih, » | kako | je bilo, ko sta moja mulca zažgala |
Ni vedel, | zakaj | je tako, zdelo pa se je naravno, da |
Nenavadno, | kako | redkokdaj je mislil nanjo. |
lahko za cele dneve pozabil, da je bil | kdaj | poročen. |
vulgarno, prazno glavo, kar jih je | kdaj | spoznal. |
Videl se je, | kako | stoji v tisti medli luči svetilke, |
Zakaj | mora biti zmeraj tako? | |
Zakaj | ne more imeti lastne ženske, namesto | |
Boleče se je zavedal, | koliko | je tvegal, ko je prišel sem. |
prebivalstva Oceanije, bi se lahko | kdaj | razvila sila, ki bi uničila Partijo. |
Spomnil se je, | kako | se je nekoč sprehajal po ulici, polni |
Le | zakaj | ne morejo nikdar tuliti zaradi česa |
Kako | bi lahko vedel, koliko od tega je laž? | |
Kako bi lahko vedel, | koliko | od tega je laž? |
Goldstein je pobegnil in se skrival neznano | kje | , od drugih pa jih je nekaj kratko in |
Nihče, ki je | kdaj | padel v roke Miselni policiji, ni nikdar |
Winston se zdaj ni več spominjal, | kako | to, da je bil ob takem času v kavarni. |
tri spremembe - ni se mogel spomniti, | koliko | jih je bilo. |
tlačilo to, da ni nikdar jasno razumel, | zakaj | so bile te velikanske sleparije potrebne. |
Razumem | kako | ; ne razumem pa zakaj. |
Razumem kako; ne razumem pa | zakaj | . |
Navsezadnje, | kako | pa vemo, da je dva in dva štiri? |
Nebo je bilo bolj toplo in modro kot | kdaj | v tem letu in dolg, bučen večer v Centru, |
» | Kdaj | si odšel z dela?« |
tem trenutku se je Winston spomnil, | kje | je. |
» | Kako | je bilo v tistih časih?« |
»Vi se lahko spominjate, | kako | je bilo v starih časih pred Revolucijo.« |
»Ne vem, | zakaj | .« |
»On reče: | Zakaj | pa ne gledaš, kod hodiš?« |
svoj prazni kozarec, in komaj opazil, | kdaj | so ga noge zanesle spet ven na cesto. |
»Saj vidite, | kako | je, prazna trgovina, bi lahko rekli.« |
bilo enako nobenemu steklu, ki ga je | kdaj | videl. |
Zazdelo se mu je, da natanko ve, | kako | se počutiš, če sediš v taki sobi, v |
Bilo je komaj verjetno, da je | kje | v Oceaniji knjiga, ki bi bila natisnjena |
» | Kako | gre dalje, se ne spominjam več, vem |
»Nisem vedel, da je bila to | kdaj | cerkev,« je dejal. |
»Ampak, | kako | je že šla tista pesem?« |
» | Kje | je bil Sv. Martin?« |
»čeprav se ne spominjam, da bi bila tam | kje | polja.« |
Zdelo se mu je, da sliši, | kako | pritrkavajo z enega onstranskega stolpa |
In vendar se ni spominjal, da bi bil | kdaj | v svojem življenju slišal zvonjenje |
stopnicah, da bi ga starec ne videl, | kako | preiskuje cesto, preden bo prestopil |
Zakaj | je bilo treba prenesti vse to, ko pa | |
Zakaj | ni bilo mogoče življenja za nekaj dni | |
Zakaj | ti je potem morala ta strahota, ki | |
so bile v njem videti bolj rdeče kot | kdaj | . |
Ni prav vedel, | zakaj | naj bi Miselna policija izbrala ravno |
je to storil, čeprav je dobro vedel, | kako | nevarno je pokazati preveč zanimanja, |
bilo treba čisto konkreten problem: | kako | priti v stik z dekletom in kako urediti |
problem: kako priti v stik z dekletom in | kako | urediti srečanje. |
bilo sorazmerno preprosto, toda o tem, | kje | v poslopju je Oddelek za književnost, |
Če bi vedel, | kje | živi in kdaj odhaja z dela, bi lahko |
Če bi vedel, kje živi in | kdaj | odhaja z dela, bi lahko uredil srečanje |
Za sporočila, ki jih je bilo treba | kdaj | poslati, so bile natisnjene dopisnice |
Če se je | kam | lahko rešil, se je mogel edino v delo, |
Amplefortha, pesnika s kosmatimi ušesi, | kako | se s pladnjem v rokah neodločno ozira |
rokah neodločno ozira po sobi in išče, | kam | bi sedel. |
» | Kdaj | odhajate z dela?« |
» | Kje | se lahko srečava?« |
» | Kdaj | ?« |
» | Kdaj | ?« |
ničesar,« je nadaljevala, »za primer, da je | kje | skrit mikrofon.« |
» | Kako | ti je ime?« |
» | Kako | si to ugotovila?« |
» | Kje | si to dobila?« |
vedel, da sta tu varna, če sta sploh | kje | lahko varna. |
Opazil je, | koliko | mehkejše je njeno telo zdaj, ko ni |
»Lahko jih opazuješ, | kako | ležijo v tolmunih pod vrbami in migajo |
Za koga, | zakaj | je pel ta ptič? |
»Si to že | kdaj | prej počela?« |
okužil z gobavostjo ali sifilisom, | kako | rad bi to storil! |
še vedno ne ve za njen priimek, niti | kje | živi. |
ni si bilo moč zamisliti, da bi se | kdaj | lahko sestala kje pod streho ali izmenjala |
zamisliti, da bi se kdaj lahko sestala | kje | pod streho ali izmenjala kakršnokoli |
» | Kako | sovražim ženske!« je mimogrede rekla.) |
Negotovo se je spraševal, | koliko | njej podobnih je morda med mlajšo generacijo |
bilo moč predstavljati komisije, ki bi | kdaj | privolila v tak zakon, tudi ko bi se |
zakon, tudi ko bi se Winston mogel | kako | odkrižati Katarine, svoje žene. |
kot da bi sama videla ali občutila, | kako | je Katarinino telo otrpnilo, brž ko |
» | Kako | si to vedela?« |
Kajti | kako | bi bilo mogoče strah, sovraštvo in |
sklonila se je čez rob skal, da bi videla, | kam | ji kaže. |
Tisti hip mu je prišlo na misel, | kako | popolnoma sama sta. |
takem kraju je bila nevarnost, da je | kje | skrit mikrofon, zelo majhna in tudi |
» | Zakaj | je nisi sunil?« |
» | Zakaj | pa ti je potem žal, da je nisi?« |
» | Zakaj | ne?« |
Čudno, | kako | ti je ta vnaprej določena strahota |
» | Kako | pa se ti je posrečilo priti do vseh |
» | Kdaj | ugasnejo luči pri vas?« |
knjižni omari, pokazala najboljši način, | kako | popraviš sklepno mizico, se zavalila |
novce, odpeva zvon pri Sv. Martinu. | Kdaj | mi jih boš vrnil? pravi zvon pri Old Baileyu. |
Old Baileyu. - »Ne morem se spomniti, | kako | gre dalje.« |
» | Kako | zoprno!« |
Videti je bil prav tak kot | kdaj | prej - nič ni bilo prečrtano - a za |
Bombe so padale pogosteje kot | kdaj | prej in včasih so se v daljavi razlegale |
Winstonovi večeri so bili bolj natrpani kot | kdaj | . |
nekega davno mrtvega otroka - ne da bi | kdaj | prosil Winstona, naj kaj kupi, temveč |
Partijo, vendar nista imela pojma, | kako | storiti prvi korak. |
resničnost, je še vedno ostajala težava, | kako | najti pot do nje. |
Ni pa hotela verjeti, da je | kje | široka, organizirana opozicija ali |
»Če je | kje | preživela, je le v nekaj trdnih predmetih, |
Človek ve, da je vse skupaj neumnost, | zakaj | bi ga torej skrbelo? |
Vedela je, | kdaj | vzklikati in kdaj žvižgati, to pa je |
Vedela je, kdaj vzklikati in | kdaj | žvižgati, to pa je vse, kar potrebuješ. |
V pogovorih z njo je spoznal, | kako | lahko je kazati videz pravovernosti, |
rad,« je rekel Winston, ki je spoznal, | kam | to meri. |
naravnost vprašal, ni bilo mogoče odkriti, | kje | kdo živi. |
»Če bi me | kdaj | želeli videti, tu me lahko najdete,« |
» | Zakaj | si jo umoril?« |
Oče je izginil nekaj pred tem; | koliko | prej, se ni spominjal. |
Kdaj | pa kdaj je vzela v roke Winstona in | |
Kdaj pa | kdaj | je vzela v roke Winstona in ga stisnila |
Sitno je spet in spet spraševal mater, | zakaj | ni dovolj hrane, kričal je in jo hrulil |
se je brez očitne povezave spomnil, | kako | je pred nekaj tedni videl ležati na |
» | Zakaj | ne?« |
»Ti je | kdaj | prišlo na misel,« je rekel, »da bi |
»Ali razumeš, | kako | neizrekljivo sama bova?« |
Winston se ni mogel spomniti, da bi | kdaj | videl hodnik, ki bi ne bil po stenah |
Kajti | kje | je imel resničen dokaz za to, da je |
»Če želite, da se obtoživa še | kako | drugače, sva pripravljena.« |
» | Kje | , ne vem.« |
se jima pokoravala, ne da bi vedela, | zakaj | .« |
»To so edini rezultati, ki jih bosta | kdaj | videla.« |
»Toda | kako | daleč je ta prihodnost, ne vemo.« |
Kako | hitro so se vrata za njo zaprla, se | |
»Ali ste mogoče | kdaj | slišali staro pesem, ki se začne Oranže |
novce, odpeva zvon pri Sv. Martinu, | Kdaj | mi jih boš vrnil? pravi zvon pri Old Baileyu, |
dokumentiranega pričevanja dokazal, da so bili | kdaj | v vojni z Evrazijo. |
povrne v ravnotežje, ne glede na to, | kako | daleč ga potisnemo v to ali ono stran. |
Šlo je za to, | kako | obdržati kolesa industrije v teku, |
Prvi je, | kako | proti volji človeka odkriti, kaj misli, |
človeka odkriti, kaj misli, in drugi, | kako | v nekaj sekundah pobiti nekaj sto milijonov |
bolj nemogoče možnosti, na priliko, | kako | bi zbrali sončne žarke skozi leče, |
prostoru, ki nikakor ne more vedeti, | kje | je gori in kje doli. |
nikakor ne more vedeti, kje je gori in | kje | doli. |
povrne v ravnotežje, ne glede na to, | kako | daleč ga potisnemo v to ali ono stran. |
imel svoje privržence, toda način, | kako | so ga prikazali zdaj, je pomenil tehtno |
Toda vprašanje, | kako | v neskončnost ohraniti hierarhično |
nikoli umrl in precej negotovo je že, | kdaj | se je rodil. |
da je črno belo, in pozabiti, da si | kdaj | verjel v nasprotno. |
Postranski razlog, | zakaj | to delajo, je ta, da član Partije, |
Toda daleč pomembnejši razlog, | zakaj | preurejajo preteklost, je potreba zavarovati |
Razumel je | kako | , ni pa razumel zakaj. |
Razumel je kako, ni pa razumel | zakaj | . |
je tako in navsezadnje, je pomislil, | zakaj | pa ne? |
Zakaj | bi moral plod veljati za nekaj manj | |
Bil je radoveden, | koliko | otrok je rodila. |
Če je | kje | upanje, je v raji. |
Kako | majhna, je pomislil Winston, kako majhna | |
Kako majhna, je pomislil Winston, | kako | majhna je zmeraj bila. |
Vedel je, | kako | je to: strahotna, smrtna bolečina, |
I Ni vedel, | kje | je. |
Ni vedel, | kako | dolgo je bil tam, vsekakor nekaj ur; |
»Ne vejo, | kako | je treba ravnati z damo, a ne?« |
» | Kako | ti je ime, ljubček?« |
škornjev na piščalih; videl se je, | kako | se zvija na tleh in kriči za milost |
Bolj pogosto se je spraševal, | kje | je in kateri dnevni čas je. |
bil kraj brez teme: zdaj je razumel, | zakaj | je bilo videti, kot da je O'Brien spoznal |
» | Zakaj | si tu?« |
»Ali ti je | kdaj | prišlo na misel,« je dejal, »kako celotno |
je kdaj prišlo na misel,« je dejal, » | kako | celotno zgodovino angleške poezije |
»Ne vem, | kako | lahko presodiš čas.« |
» | Zakaj | si tu notri?« |
»A veš, | kje | je mene zagrabil?« |
kot prej, kakor bi skušal odkriti, | koliko | ga drugi prezirajo zaradi njegovega |
lahko pride skrita v hrani, če ga bodo | kdaj | hranili. |
Kako | dolgo je bil tam spodaj, ni vedel. | |
Kolikokrat | so ga pretepli, kako dolgo je pretepanje | |
Kolikokrat so ga pretepli, | kako | dolgo je pretepanje trajalo, se ni |
zajemala skoraj vsakega človeka, ki ga je | kdaj | poznal. |
On je bil tisti, ki je odločal, | kdaj | naj Winston vrešči od bolečine, kdaj |
kdaj naj Winston vrešči od bolečine, | kdaj | naj ima odmor, kdaj naj ga nahranijo, |
vrešči od bolečine, kdaj naj ima odmor, | kdaj | naj ga nahranijo, kdaj naj spi, kdaj |
naj ima odmor, kdaj naj ga nahranijo, | kdaj | naj spi, kdaj naj mu vbrizgajo mamilo |
kdaj naj ga nahranijo, kdaj naj spi, | kdaj | naj mu vbrizgajo mamilo v roko. |
O'Brien, »da se bova tukaj srečala, če | kdaj | .« |
je bilo tako, potem bo tudi pozabil, | kako | je zanikal, da se je spominjal in pozabil |
Kako | bi se mogel prepričati, da je vse to | |
Bolj kot | kdaj | je imel videz učitelja, ki se muči |
»Ali je | kje | kraj, svet trdnih predmetov, kjer se |
» | Kje | pa potem preteklost obstaja, če sploh?« |
»Ampak | kako | lahko preprečite ljudem, da bi se nehali |
» | Kako | obvladujete spomin?« |
» | Koliko | prstov stegujem Winston?« |
Partija reče, da to ni štiri, ampak pet - | koliko | potem?« |
» | Koliko | prstov, Winston?« |
» | Koliko | prstov, Winston?« |
» | Koliko | prstov, Winston?« |
» | Kako | lahko nadaljujete?« |
» | Koliko | prstov, Winston?« |
» | Koliko | prstov, prosim?« |
» | Kako | naj si pomagam?« |
» | Kako | naj si pomagam, če vidim, kar imam |
» | Koliko | prstov, Winston?« |
Skušal jih je prešteti, ni se spominjal, | zakaj | . |
» | Koliko | prstov stegujem, Winston?« |
»Ali veš, | kje | si, Winston?« |
»Ali veš, | koliko | časa si že tu?« |
»In | zakaj | , si predstavljaš, pripeljemo ljudi |
» | Zakaj | ?« |
»Še enkrat, | zakaj | tako?« |
Zakaj | pa si potem delati sitnosti z mučenjem? | |
najmanj spremenilo stvari, se vprašuješ, | zakaj | si v tem primeru delamo sitnosti in |
»Videl sem, | kako | so počasi klonili, cvilili so, klečeplazili |
»Ganljivo je bilo videti, | kako | so ga ljubili.« |
Ni bilo misli, ki bi jo on | kdaj | domislil ali lahko pomislil, ki bi |
Toda | kako | naj bi bilo potemtakem res, da je O'Brien |
»Nikomur, ki je | kdaj | zgrešil pot, ni prizaneseno.« |
povrnil vid, se je spomnil, kdo in | kje | da je, ter spoznal obraz, ki je strmel |
A bil je trenutek - ni vedel, | kako | dolg, trideset sekund morda - jasne |
»Bo Veliki brat | kdaj | umrl?« |
» | Kako | bi lahko umrl?« |
Ni se mogel spomniti, | koliko | zasedanj je bilo. |
spomniš, da si zapisal v dnevnik Razumem | kako | , ne razumem pa zakaj.« |
dnevnik Razumem kako, ne razumem pa | zakaj | .« |
»In takrat ko si premišljal | zakaj | ,« si podvomil o lastnem duševnem zdravju. |
»Če si | kdaj | gojil sanje o oboroženi vstaji, se |
»In zdaj se povrniva k vprašanju o | kako | « in »zakaj.« |
se povrniva k vprašanju o kako« in » | zakaj | .« |
»Dovolj dobro razumeš | kako | « se Partija drži na oblasti. |
»Zdaj pa mi povej | zakaj | « se oklepa oblasti. |
vedel, kakšen je svet v resnici in na | kako | nizki stopnji žive ljudske množice |
»Ti je | kdaj | prišlo na misel, da je to zamenljivo?« |
»A | kako | lahko vladate stvarem?« |
» | Koliko | let pa že obstaja?« |
» | Kako | bi bila lahko starejša?« |
»Si | kdaj | videl te kosti, Winston?« |
»Po človeku, če ga bo | kdaj | konec, ne bo ničesar.« |
zavesti ničesar - gotovo je neki način, | kako | dokažeš, da je to napačno. |
šolnika, ki izprašuje obetavnega učenca: » | Kako | si človek zagotovi oblast nad drugim |
»Če človek trpi, | kako | si lahko prepričan, da se podreja tvoji |
boš lahko okušal srh zmage, občutek, | kako | teptaš sovražnika, ki je brez moči.« |
» | Zakaj | ?« |
» | Zakaj | ne?« |
» | Zakaj | naj bi bilo?« |
»Ali pa kakšen razlog, | zakaj | naj bi se?« |
» | Koliko | si jih imel, ko si prišel k nam?« |
Zdelo se je, da še zdaj ni opazil, | kako | je suh in šibak. |
Kako | inteligenten, je pomislil, kako inteligenten | |
Kako inteligenten, je pomislil, | kako | inteligenten je! |
»Povejte mi,« je rekel, » | kako | kmalu me bodo ustrelili?« |
samo to, da leži pri miru in da čuti, | kako | se mu moč nabira v telesu. |
Tako mora biti: | kako | bi se lahko nesmrtni kolektivni možgani |
Šlo je le za vprašanje, | kako | se naučiti misliti, kot mislijo oni. |
Kako | lahko je bilo vse! | |
Komaj je še vedel, zakaj se je | kdaj | upiral. |
Toda | kako | bi lahko bil tak svet? |
Kako | moremo karkoli vedeti, razen po tistem, | |
je z enim delom možganov spraševal, | kako | kmalu ga bodo ustrelili. |
ljubil veliko bolj, kot jo je ljubil | kdaj | prej, ko sta bila še skupaj in svobodna. |
Koliko | let je navrgel k svojemu suženjstvu | |
Nisi mogel povedati, | kdaj | se bo to zgodilo, toda nekaj sekund |
vedel, ali se mu je vsaj zdelo, da ve, | kje | v poslopju brez oken se nahaja. |
» | Kako | naj napravim, če pa ne vem, kaj je?« |
Winston je lahko slišal, | kako | mu šumi kri v ušesih. |
»Z osupljivo inteligenco spoznavajo, | kdaj | je človeško bitje nebogljeno.« |
»Si | kdaj | videl podgano, kako se požene skozi |
»Si kdaj videl podgano, | kako | se požene skozi zrak?« |
Kdaj | pa kdaj se je ozrl navzgor in ošinil | |
Kdaj pa | kdaj | se je ozrl navzgor in ošinil velikanski |
Opoldanska poročila še niso navajala, | kje | točno so boji, bilo pa je verjetno, |
Zakaj | jih ni bilo mogoče kako zavrniti? | |
Zakaj jih ni bilo mogoče | kako | zavrniti? |
Spomnil se je, | kako | je nekoč po eksploziji raketne bombe |
»Morava se še | kdaj | srečati,« je rekel. |
»Da,« je rekla, »morava se še | kdaj | srečati.« |
Ko se je zbudil, redko | kdaj | pred enajsto, z zlepljenimi vekami |
Pomislil je, | kako | je še pred desetimi minutami - da, |
Obrnil sem se in ga vprašal, | kje | je. |
pesniku Sofoklu, ko ga je nekdo vprašal: ’ | Kako | je pri tebi, Sofokles, z ljubeznijo? |
» | Zakaj | sem te vprašal: kakor se mi zdi, nisi |
» | Kako | pa je s pravičnostjo? |
»ti dedič pogovora, | kako | se glasijo Simonidove besede o pravičnosti, |
» | Kako | ? |
» | Kako | pa pravičnik? |
»In | kako | naj zdaj spremeniva oznako?« |
»Le | kako | sta mogla tako neumno in tako dolgo |
In | kako | nemogoče se vedeta, ko se nenehoma |
dobro si vedel - če bi koga vprašal, | koliko | je dvanajst, in mu vnaprej dejal: ’Človek, |
Toda če bi ti dejal:, Dragi Trazimah, | kako | misliš to? |
Toda | kako | sodi tvoj primer v moj govor?« |
» | Kako | pa,« |
» | Kako | bi lahko, moj dragi,« |
Kako | rad pa hvalim, če se mi zdi, da nekdo | |
Zakaj | me ne pohvališ? | |
» | Kako | ne bi?« |
» | Zakaj | bi se moral postavljati na njegovo |
»In še | kako | !« |
» | Kako | ? |
» | Kako | da ne?« |
Kako | slabo povsod odreže pravični nasproti | |
imeti pred očmi, če hočeš presojati, | koliko | večjo korist si je moč pridobiti iz |
»In | kako | te naj prepričam?« |
19. » | Kako | to misliš, Sokrat?« |
razumem pa, kaj misliš s kaznijo in | zakaj | jo postavljaš v isti red s plačilom.« |
Toda o tem bomo | kdaj | drugič razpravljali. |
treba koristi prešteti in ugotoviti, | koliko | jih je kdo izmed nas navedel, in zato |
»In | kako | razlagaš to, da eno imenuješ krepost |
» | Zakaj | ne bi?« |
»Torej | kako | potem?« |
»In | kako | je z nepravičnikom? |
» | Kako | ne bi, ko vendar želi vse oškodovati!« |
» | Kako | ne bi bil enak tistemu, s katerim si |
» | Kako | tudi ne bi?« |
»In | kako | je z zdravnikom? |
»In | kako | je z diletantom? |
»Povej mi: ima konj | kako | posebno nalogo?« |
» | Kako | bi mogle!« |
»In | kako | je z življenjem? |
nepravičnemu življenju in ti s tem pokazal, | kako | zelo si želim, da ti po drugi strani |
volji; nato jima sledimo in opazujemo, | kam | ju vodi nagon. |
zločinom kot največji pravičnik; če se | kje | kaj pregreši, zna to s svojo prepričljivo |
» | Zakaj | ne,« |
Vsi soglasno poudarjajo, | kako | lepi sta razsodnost in pravičnost, |
razsodnost in pravičnost, toda tudi | kako | težki in utrudljivi. |
8. Dragi Sokrat, | kako | lahko vse to in podobno govorjenje |
o kreposti in hudobnosti ter o tem, | kako | ju bogovi in ljudje nagrajujejo, vpliva |
sklepe: kakšen mora biti človek in | kako | mora ravnati, da si bo življenje čim |
učitelji govorništva, ki nas bodo naučili, | kako | je treba govoriti pred ljudstvom in |
Kako | kdo lahko - po vsem, kar je bilo povedano | |
prekaša samo nepravičnosti, temveč tudi, | kako | obe učinkujeta na tistega, ki ju ima, |
Ne vem, | kako | naj priskočim na pomoč pravičnosti; |
Ali misliš, da je država | kako | drugače nastala?« |
» | Kako | lahko zdaj država krije vse te potrebe? |
» | Kdaj | je delo boljše: ko nekdo opravlja različne |
12. »In dalje: | kako | naj ti v državi izdelke svojih rok |
» | Kje | sta zdaj pravičnost in nepravičnost? |
Najprej razmisliva, | kako | v takšnih razmerah ljudje živijo. |
» | Kako | pa naj bi bilo po tvojem?« |
pretreseva tako državo, utegneva videti, | kako | se v državah oblikujeta in razvijata |
» | Kako | ?« |
»In še | kako | !« |
» | Kako | misliš to?« |
Ali še nisi opazil, | kako | neudržljiv in nepremagljiv je pogum, |
Kje | naj najdemo ljudi z značajem, ki bi | |
» | Kako | to misliš?« |
» | Kje | vendar?« |
» | Kako | ?« |
» | Kako | to misliš?« |
neznanca, renči, ne da bi mu ta prej | kdaj | storil kaj hudega; do znanca pa je |
» | Kako | ?« |
samo po tem, ali ga pozna ali ne; in | kako | naj bi bil željan spoznanja tisti, |
Kako | pa jih je treba vzgajati in izobraževati? | |
razpravljanje o tem v pomoč pri ugotavljanju, | kako | nastaja v državi pravičnost in nepravičnost? |
dobro izmislil: mislim na Hezioda, | kako | je prikazal Uranova dejanja in Kronovo |
» | Kako | naj bo?« |
bomo poslušali mladeniča pri Aishilu, | kako | je bog pobudnik krivde pri |
»In | kako | je z naslednjim drugim zakonom? |
tragedijah in drugih pesnitvah Here, | kako | , spremenjena v svečenico, zbira darove |
» | Kako | ?« |
» | Kako | misliš to?« |
» | Kako | pa je z lažjo, izraženo v besedah? |
Kdaj | in komu je koristna in si zato ne zasluži | |
cvrčeč... Ali to: Kakor če | kdaj | netopirji po kotih mogočne votline |
naj ne opevajo Ahila, sina boginje, | kako | : zdaj leži na straneh, zdaj |
sorodstvu z bogovi, ne kaže pripovedovati, | kako | stoka in: vse po vrsti roti, valjaje |
nesprejemljivo prikazovati pomembne može, | kako | jih prevzema smeh, še mnogo manj pa |
bogovom iz blaženih grl, pričam, | kako | Krivonog po dvorani racaje sope. |
razmer na ladji in med svojimi tovariši: | kako | je z njim in s posadko.« |
prav tako je neprimeren pesnikov opis, | kako | Hefaist pri podobnem dejanju zasači |
... Ej, da mi dana je moč, | kako | bi te jaz izpodrecal! |
moreta veljati za resnični zgodbi, | kako | Ahil vlači Hektorjevo truplo okoli |
dopustili, da pesniki pripovedujejo, | kako | sta se Tezej, Pozejdonov sin, in Peiritoos, |
» | Kako | naj bi tudi!« |
Kako | je treba pripovedovati o bogovih, demonih, | |
»Tako nam preostane beseda o tem, | kako | je treba govoriti o ljudeh, ali ne?« |
» | Zakaj | ?« |
»O načinu, | kako | je treba pripovedovati o ljudeh, bomo |
» | Kako | smešen in nejasen učitelj sem! |
vsemi njegovimi imeni, spomnil ga, | kolikokrat | ga je obilno obdaroval pri zidavi svetišč |
neposredno podajanje ali samo deloma in | kdaj | samo deloma, ali pa ga sploh naj ne |
Ali nisi opazil, | kako | od mladih nog trajajoče posnemanje |
»In še | kako | zelo!« |
» | Kako | le, ko pa takih ljudi sploh ne bi smeli |
sovraži iz dna svoje duše - razen če bi | kdaj | šlo za šalo.« |
se mi, da se še megleno spominjam, | kako | je govoril o enoplijcu, o daktilu in |
» | Kako | neki? |
čuvarja, če zaradi pijanosti ne ve, | kje | je.« |
» | Kako | pa je z jedjo? |
nagnjenost k boleznim; ali ne vidiš, | kako | ti atleti radi spijo in kako zapadajo |
vidiš, kako ti atleti radi spijo in | kako | zapadajo v najhujše in najnevarnejše |
» | Kako | misliš to?« |
»In | kako | ?« |
ničevih reči; kajti ta človek ne ve, | koliko | lepše in boljše je biti neodvisen od |
» | Kako | ?« |
» | Kako | to misliš?« |
»To je očitno pravilen način, | kako | naj mož tega stanu uporablja zdravniško |
Gotovo se spominjaš, | kako | je eden od njih tudi Menelaju iz rane, |
» | Kako | ?« |
» | Kako | ?« |
In | kako | je v nasprotnem primeru?« |
» | Kako | pa, če goji mnogo gimnastike in se |
» | Kako | : izgubijo vero?« |
» | Kako | ?« |
ne vem niti, ali se je stvar sploh | kdaj | lahko dogodila; če ji naj verjamemo, |
Ali se ti zdi | kako | mogoče, da bi vladarji in drugi državljani |
» | Kako | bi se branil, ko bi ti kdo očital: |
»Sprašuješ, | kako | naj se pred temi očitki branimo?« |
ko ravno barvamo kip, in nas graja, | zakaj | najlepšega dela telesa ne obarvamo |
telesa ne obarvamo z najlepšimi barvami; | zakaj | niso oči, ki so vendar najlepše, obarvane |
» | Kako | ?« |
»Toda pomisli še to, dragi Sokrat: | kako | naj se naša država vojskuje, če nima |
» | Kako | to misliš?« |
» | Kako | je zdaj s tem, dragi Adeimant,« |
» | Kako | naiven si, ko misliš, da je katera koli |
» | Kako | bi jo tudi mogli imeti!« |
Nasploh, | kako | je s celotnim tržnim, mestnim in pristaniškim |
» | Kako | ? |
Polemarha in druge, da skupaj poiščemo, | kje | sta v državi pravičnost in nepravičnost, |
Znanje, ki jo lahko, pouči, | kako | naj najbolje uredi svoje odnose do |
»In | kako | imenuješ državo zaradi tega znanja?« |
7. »Kaj je pogum in | kje | je njegovo mesto v državi, in zaradi |
» | Kako | ?« |
ti je prav, natančneje razpravljali | kdaj | drugič. |
» | Kako | ?« |
»Vidiš, | kako | pravilna je bila naša domneva: preudarnost |
» | Kako | ?« |
Kako | pa je s četrto, ki še manjka, da bo | |
» | Kako | neumno od nas!« |
Kako | neki bi sicer prišle v državo? | |
» | Kako | ?« |
»In | kako | je s tem v znanosti? |
» | Kako | naj sodimo o tem?« |
» | Kako | bi le mogel!« |
» | Kako | to?« |
» | Kako | ?« |
In | kako | bi le lahko živel, če je zrahljano |
Oglejmo si, | koliko | vrst grehote obstaja, če se sploh izplača |
» | Kako | to misliš?« |
»Očitno je toliko vrst duše, | koliko | je poglavitnih oblik države.« |
» | Koliko | torej?« |
» | Zakaj | ?« |
Razloži nam, | kako | si jo ti zamišljaš. |
» | Kako | težavam?« |
odgovarjaj na naša vprašanja in nam opiši, | kako | si zamišljaš skupnost žena in otrok |
Poskusi nam zdaj razložiti, | kako | naj vse to poteka.« |
» | Kako | ?« |
Oglejmo si, | kako | je z ovčarskimi psicami! |
Zakaj | tudi ne?‘ | |
» | Kako | ?« |
» | Kako | ?« |
» | Kako | le!« |
»In | kako | zdaj misliš o tem?« |
Preden ti ljudje sploh ugotovijo, | kako | bi lahko uresničili svoje želje, nehajo |
» | Kako | pridejo do te veljave? |
»In | kako | je po tvojem mnenju s konji in drugimi |
» | kako | nujno potrebujemo ostroumne vladarje, |
Toda | zakaj | pripoveduješ to?« |
» | Kako | ?« |
Toda | kako | naj drug drugega spoznajo očetje, hčere |
»In | kako | imenuje ljudstvo ne glede na to v drugih |
»In v naši državi: | kako | imenuje ljudstvo svoje vladarje poleg |
»In | kako | imenujejo oni ljudstvo?« |
»In | kako | se imenujejo vladarji med sabo?« |
» | Zakaj | srečnejše?« |
pri ljudeh - kakor pri živalih - in | kako | jo je mogoče uresničiti.« |
»Glede tega, | kako | naj se vojskujejo, je najbrž vse jasno.« |
Gotovo si opazil, | kako | na primer lončarjevi otroci dolgo očetu |
» | Kako | misliš to?« |
»Toda | kako | naj se ravnajo naši bojevniki v vojni?« |
naj bo njihovo medsebojno razmerje in | kako | naj obravnavajo sovražnike? |
»Vprašali bomo koga, | kako | naj ta božanska in nadzemeljska bitja |
Kako | naj naši vojaki ravnajo s sovražnikom?« | |
» | Kako | to misliš?« |
» | Kako | pa naj ravnajo naši vojaki z grškimi |
strani pustošita polja in požigata hiše: | kako | zločinski je tak spor, kako malo domovinske |
požigata hiše: kako zločinski je tak spor, | kako | malo domovinske miselnosti je pri obeh |
Kako | zmeren pa je, v nasprotju s tem, zmagovalec, | |
druge stvari; gre za vprašanje, ali in | kako | je naša država uresničljiva. |
prepričati, ali jo je moč uresničiti in | kako | . |
trati časa, temveč nam naposled povej, | kako | je mogoče to državo uresničiti!« |
pa naj tebi na ljubo vendar pokažem, | kako | in v katerem smislu jo je moč najhitreje |
dolgo obotavljanje: videl sem namreč, | kako | kočljive in za javnost presenetljive |
bo moč braniti s tem, da pokaževa, | kako | nekaterim ljudem po naravi pripadata |
» | Kako | to misliš?« |
Kako | bi bilo mogoče nekaj spoznati, česar | |
In | kako | misliš ti o tem?« |
spoznanje za sposobnost ali pa ga uvrščaš | kam | drugam?« |
» | Kako | bi tudi lahko pameten človek izenačeval |
kaj je vrgel evnuh na netopirja in | kje | ga je zadel. |
se mi zdi primerno, da pretresemo, | kako | le‐ti združujejo v eni osebi oboje |
»In | kako | se naj sporazumemo?« |
» | Kako | naj vem!« |
» | Kako | se to sklada s trditvijo, da zlo ne |
primero, ki ti naj še jasneje pokaže, | kako | previden sem z njim ! |
5. » | Zakaj | veljajo ti sposobni filozofi za neuporabne |
»Ali naj v nadaljnjem tudi pojasnimo, | zakaj | ni večina (domnevnih filozofov) nič |
» | Kako | tudi naj bi?« |
obdolžitev, smo prišli do druge točke, namreč | zakaj | je večina filozofov slaba: in tu je |
»za vzroki: | zakaj | se večina ljudi s takimi naravnimi |
» | Kako | naj to razumem?« |
»In | kdaj | se to dogaja?« |
Kaj misliš, | kako | more biti pri srcu mlademu človeku, |
študiral njene gone in lastnosti - | kako | se ji lahko približa, kako jo sme prijeti, |
lastnosti - kako se ji lahko približa, | kako | jo sme prijeti, kdaj je krotka in kdaj |
lahko približa, kako jo sme prijeti, | kdaj | je krotka in kdaj divja, v kakšnih |
kako jo sme prijeti, kdaj je krotka in | kdaj | divja, v kakšnih okoliščinah daje glasove |
Razlogi, ki jih je | kdaj | kdo od teh za to navajal, so bili vseskozi |
ni si mogoče misliti, da bi množica | kdaj | doumela in priznala lepoto samo po |
» | Kako | naj potemtakem v teh okoliščinah ostane |
Kako | naj vztraja pri svojih prizadevanjih | |
vztraja pri svojih prizadevanjih in | kako | naj doseže svoj cilj! |
» | Kako | se tudi ne bi!« |
» | Kje | neki!« |
ravna tudi ta preudarni mož; gleda, | kako | drugi kršijo zakone, in je zadovoljen, |
pred vašimi ugovori, ki bi pokazali, | kako | težavno in dolgotrajno je tako dokazovanje. |
» | Kako | naj država ravna s filozofijo, da je |
» | Kako | ?« |
»In | kako | bi moralo biti?« |
zunaj našega območja, ali če se bo | kdaj | v prihodnosti občutila potreba, da |
Toda | kako | si zamišljaš to načrtovanje?« |
» | Kako | misliš to?« |
pravičnost in lepota v možu, ki ne ve, | zakaj | sta si stvari pravzaprav dobri, zelo |
» | Kako | ?« |
» | Kako | ! |
» | Kako | ?« |
» | Kako | naj bi tudi bilo!« |
»In zdaj premisli, | kako | naj razdelimo miselni svet.« |
» | Kako | ?« |
»In še | kako | !« |
obdajajoče ga teme, se mora na sodišču ali | kje | drugje prepirati o sencah pravičnosti |
Gotovo si opazil, | kako | oster in prodiren pogled imajo duše |
hočeš, lahko sedaj razpravljamo o tem, | kako | nastanejo v državi takšni ljudje, kako |
kako nastanejo v državi takšni ljudje, | kako | jih popeljemo na svetlo - podobno kakor |
» | Kako | ne bi hotel?« |
Toda, dragi Glavkon, | kje | bomo našli takšno znanost? |
preštete in Agamemnon ne bi vedel, | koliko | nog ima, ker ni znal šteti. |
» | Kako | misliš to?« |
spregovorili o matematični stroki, opažam, | kako | prikladna in koristna je, če se z njo |
» | Kako | to misliš?« |
» | Kako | ?« |
tudi vseh drugih znanosti; saj vemo, | kako | se v vsem zelo razločuje tisti, ki |
»In še | kako | ! |
» | kako | iz strahu pred ljudmi ne maraš uvajati |
» | Kako | da ne?« |
» | Kako | vendar?« |
» | Kako | meniš to?« |
Toda | kako | se je treba po tvojem učiti astronomije, |
»Pri bogovih, in na | kako | smešen način!« |
števila so harmonična, katera niso in | zakaj | .« |
spletena iz nečesa, česar tudi ne poznamo, | kako | naj potem iz takšnega enovitega neznanja |
» | Kako | bi tudi lahko!« |
pozna dobro samo po sebi ali sploh | kako | dobro, kvečjemu je mogoče reči, če |
koga mislimo vpeljati v te znanosti in | kako | ga bomo vpeljali.« |
» | Kako | se ne bi!« |
» | Kako | to misliš?« |
» | Zakaj | ?« |
zelo dobra preizkušnja, ki pokaže, | kako | se posamezniki obnesejo pri telesnih |
» | Zakaj | pa?« |
» | Kako | to misliš?« |
»In še | kako | se veselijo!« |
»In | koliko | let računaš za to?« |
» | Kako | ?« |
Nastanek države, če bo sploh | kdaj | prišlo do njega, si dobro in pravilno |
kakor se spominjaš, tudi glede načina, | kako | naj se uredijo njihove premoženjske |
bo prav, če si pokličemo v spomin, | kje | smo se oddaljili od razprave, da krenemo |
razpravo z odgovorom na vprašanje, | kako | je pri tem in onem s srečo in nesrečo. |
Torej poskusimo pokazati, | kako | se iz aristokratije razvije timokratija. |
» | Kako | pa lahko pride, dragi Glavkon,« |
»do spremembe v naši državi, in | kako | lahko postanejo needini naši vladarji |
prošnjo obrnemo na muze, da nam povedo, | kako | je prišlo do prve nesloge, in jih pustimo, |
» | Kako | ?« |
Toda | kako | je po opravljenem prehodu država urejena? |
»No, in | kako | poteka njegova nadaljnja pot...?« |
» | Kako | ?« |
»No, in | kako | je v oligarhičnih državah? |
» | Kako | ?« |
Potem pa vidi, | kako | oče nenadoma doživi ob državi brodolom, |
brodolom, kakor da bi nasedel na čer, vidi, | kako | izgubi bogastvo in pride na nič, kako |
kako izgubi bogastvo in pride na nič, | kako | se - kot poveljnik ali visok uradnik |
ovadbe nenadoma znajde pred sodiščem in | kako | ga obsodijo na smrt, izgnanstvo ali |
ali izgubo državljanskih pravic in | kako | pride ob vse premoženje.« |
ničemer drugem premišljevati kakor o tem, | kako | je mogoče priti do več denarja, volja |
»Zmeraj misli samo na dobiček in na to, | kako | bi nagrabil čimveč denarja. |
»Ali veš, | kje | lahko najprej prideš na sled njegovemu |
» | Kje | ?« |
» | Kako | to misliš?« |
»In še | kako | !« |
telesno težo na sebi, ter ga vidi, | kako | težko sope in se neokretno premika, |
11. » | Kako | poteka življenje v demokratiji? |
Kako | je urejena država? | |
» | Kako | to misliš?« |
» | Kako | ?« |
» | Kako | pa?« |
» | Kako | ?« |
» | Kako | to misliš?« |
Kako | daleč pa segata enakopravnost in svoboda | |
Kdor ne vidi, ne verjame, | koliko | svobodnejše je tu življenje domačih |
poglavitno pri vsem tem : ti vidiš, | kako | občutljiva postane pri tem duša državljanov; |
Toda | kako | zdaj dalje?« |
» | Kako | ?« |
» | Kako | ?« |
» | Kako | naj ga tudi iztisnejo iz revnih!« |
»In ko nazadnje bogati vidijo, | kako | jih skuša ljudstvo oškodovati, ne po |
»In | kdaj | se začenja ta voditelj ljudstva spreminjati |
» | Kako | tudi ne bi?« |
» | Kako | ga tudi ne bi!« |
» | Kako | to misliš?« |
» | Kako | blažen je tiran, ki ima take zveste |
» | Kako | ga tudi ne bi!« |
» | Zakaj | ?« |
tiranih ali se bojujejo kot najemniki, če | kje | izbruhne vojna. |
» | Kako | bi le lahko bila večja!« |
In | kako | sodiš v tem pogledu o tiranskem človeku?« |
» | Kako | da ne?« |
» | Zakaj | naj bi se jih bali?« |
Ali pa veš tudi | zakaj | ?« |
» | Kako | to misliš?« |
»In | kako | je s častihlepnim človekom? |
»In | kako | nazadnje misli ljubitelj modrosti o |
temveč kdo prijetneje ali teže živi, | kako | naj potem spoznamo, kdo je najbližji |
» | Kako | tudi naj bi bilo drugače! |
Toda | kako | to misliš?« |
»Nisi slišal, | kako | so ti ljudje, ki so jih mučile hude |
»Ali veš, za | koliko | manj veselja uživa tiran kakor kralj?« |
hlapčevskim nasladam, in težko je reči, za | koliko | manj veselja uživa, morda je še najlažje |
» | Kako | ?« |
»Če zdaj, narobe, izračunamo, za | koliko | je kralj v pravi nasladi oddaljen od |
»In | kako | ?« |
navadil drugo na drugo, mirno gleda, | kako | se spopadata in druga drugo v boju |
»In | zakaj | velja, po tvojem mnenju, obrtniško |
da zasužnjiti in misli samo na to, | kako | naj se jim prikupi.« |
» | Kako | in s kakšno obrazložitvijo lahko trdimo, |
»In | kako | lahko govorimo o koristi, če ostane |
država v resnici obstaja in ali bo | kdaj | obstajala. |
» | Kako | ?« |
» | Kako | misliš to?« |
» | Kako | to misliš?« |
»In | kako | naj si bom potem jaz?« |
nenavadno, kajti pogosto slabše oči | kako | stvar prej vidijo kakor ostrejše.« |
ideje pa ne izdeluje noben obrtnik; | kako | bi jo tudi mogel?« |
»Zdaj pa mi povej, | kako | imenuješ tegale mojstra?« |
» | Zakaj | ?« |
»In | kako | imenujemo mizarja? |
» | Kako | ga naj potem imenujemo v njegovem razmerju |
» | Kako | to misliš?« |
njihovo golo vsebino, potem pač veš, | kako | je soditi o njih, saj si gotovo imel |
» | Kako | ?« |
samo on pojasni njihovim izdelovalcem, | kako | naj kaj naredijo, da bo dobro rabilo |
» | Kako | je zdaj s posnemovalcem? |
dobi pravilno predstavo o tem, kaj in | kako | naj slika, zato, ker je prisiljen vprašati |
» | Kako | ?« |
drugega tragika, ki opisuje junaka, | kako | toži, strt od žalosti, ali poje in |
» | Kako | ?« |
» | Kako | tudi naj bi!« |
» | Kako | to misliš?« |
Paziti moramo, | kam | kot sorodnica božanstvenosti, nesmrtnosti |
večnosti teži in kakšno druščino si želi; | kako | se spremeni, če se popolnoma vda svoji |
Tako je tam videl, | kako | so duše izginjale skozi odprtini v |
potem ko jim je bila izrečena sodba, in | kako | so se skozi drugi dve odprtini znova |
očeh, ker so se spominjale, kaj in | koliko | so pretrpele na svojem popotovanju |
zraven, ko je nekdo nekoga vprašal, | kje | je veliki Ardiaj. |
pa je bilo videti, je nadaljeval Er, | kako | so si izbirale posamične duše svoje |
Videl je, | kako | si je duša, ki je bila nekoč Orfejeva, |
Videl je tudi, | kako | si je labod izbral človeško življenje |
labod izbral človeško življenje in | kako | se je zanj odločilo tudi nekaj ptic |
videl dušo Epeja, Panopejevega sina, | kako | je prešla v življenje neke umetnost |
Na koncu je zagledal Terzitovo dušo, | kako | je šinila v opico. |
dovolili, da bi pil to vodo; ne ve pa, | kako | se je znova vrnil v svoje telo. |
» | Kje | je novorojeni judovski kralj? |
pismouke ljudstva in jih spraševal, | kje | naj bi bil Kristus rojen. |
modre in jih skrbno spraševal o času, | kdaj | se jim je zvezda prikazala. |
mažejo si obraze, da ljudem pokažejo, | kako | se postijo. |
Kako | velika bo tema, če luč, ki je v tebi, | |
Poučite se od lilij na polju, | kako | rastejo. |
Kako | moreš reči svojemu bratu: ‘ | |
svojim otrokom dajati dobre darove, | koliko | bolj bo vaš Oče, ki je v nebesih, dajal |
Kako | ozka so vrata in tesna je pot, ki vodi | |
» | Zakaj | sami pri sebi hudobno mislite? |
» | Zakaj | vaš učitelj jé s cestninarji in grešniki?« |
» | Zakaj | se mi in farizeji toliko postimo, tvoji |
vas izročijo, si ne delajte skrbi, | kako | in kaj bi govorili, kajti dano vam |
hišnega gospodarja imenovali Bélcebuba, | koliko | bolj bodo njegove domače.« |
Kako | je stopil v božjo hišo in so jedli | |
Koliko | več je vendar človek kot ovca. | |
ven in se posvetovali zoper njega, | kako | bi ga pogubili. |
izganja satana, je v sebi razdeljen, | kako | bo potem obstalo njegovo kraljestvo? |
Kako | morete govoriti dobro, če ste hudobni? | |
» | Zakaj | jim govoriš v prilikah?« |
Zakaj | v prilikah | |
»Malovernež, | zakaj | si podvomil?« |
» | Zakaj | tvoji učenci prestopajo izročila starih? |
» | Zakaj | pa vi prestopate božjo zapoved zavoljo |
»O žena, | kako | velika je tvoja vera! |
se je množica čudila, ko je gledala, | kako | nemi govorijo, se kruljavi zravnavajo, |
» | Kje | naj v puščavi vzamemo toliko kruha, |
» | Koliko | hlebov imate?« |
»Maloverni, | zakaj | govorite med seboj: ‘ |
spominjate petih hlebov za pet tisoč mož in | koliko | košev ste nabrali? |
sedmih hlebov za štiri tisoč mož in | koliko | košar ste nabrali? |
Kako | da ne razumete, da nisem mislil na | |
dokler ne bodo videli Sina človekovega, | kako | prihaja v svojem kraljevskem sijaju.« |
» | Zakaj | torej pismouki govorijo, da mora prej |
Doklej | bom še pri vas? | |
Doklej | vas bom še prenašal? | |
» | Zakaj | ga mi nismo mogli izgnati?« |
»Gospod, | kolikokrat | naj odpustim svojemu bratu, če greši |
» | Zakaj | je potem Mojzes zapovedal dati ločitveni |
» | Kako | to, da se je smokva tako hitro posušila?« |
Zakaj | mu torej niste verjeli?’ | |
Prijatelj, | kako | si prišel semkaj, ko nimaš svatovske |
so farizeji odšli in se posvetovali, | kako | bi ga ujeli v besedi. |
Kako | je z vstajenjem | |
» | Kako | ga torej David po navdihnjenju imenuje |
Če ga torej David imenuje Gospod, | kako | more biti njegov sin?« |
Kako | boste ubežali peklenski kazni? | |
Kolikokrat | sem hotel zbrati tvoje otroke, kakor | |
»Povej nam, | kdaj | bo to in kakšno znamenje bo napovedovalo |
gospodar bi ostal buden, če bi vedel, | kdaj | pride tat, in ne bi pustil spodkopati |
Gospod, | kdaj | smo te videli lačnega in te nasitili |
Kdaj | smo te videli tujca in te sprejeli | |
Kdaj | smo te videli bolnega ali v ječi in | |
Gospod, | kdaj | smo te videli lačnega in žejnega ali |
» | Čemú | ta potrata? |
» | Kje | hočeš, da ti pripravimo velikonočno |
več kot dvanajst legij angelov, toda | kako | naj se potem spolnijo besede Svetega pisma, |
sédel med služabnike, da bi videl, | kako | se bo končalo. |
»Ne slišiš, | koliko | pričajo zoper tebe?« |
»Moj Bog, moj Bog, | zakaj | si me zapustil?« |
» | Zakaj | se Janezovi učenci in somišljeniki |
Kako | je šel ob času vélikega duhovnika Abjatárja | |
heródovci posvetovali zoper njega, | kako | bi ga pogubili. |
velika množica teh, ki so slišali, | kako | velike reči je delal. |
» | Kako | more satan izganjati satana? |
Kako | boste potem razumeli vse druge prilike? | |
podnevi, seme klije in raste, da sam ne vé | kako | . |
Zakaj | v prilikah | |
» | Kako | ti je ime?« |
tega, ki je bil prej obseden z legijo, | kako | sedi oblečen in je pri zdravi pameti, |
ki so videli, so jim pripovedovali, | kako | se je zgodilo z obsedenim, in o svinjah. |
»Saj vidiš, | kako | množica pritiska nate, pa sprašuješ: |
videlo, da odhajajo, in so uganili, | kam | . |
» | Koliko | hlebov imate? |
Videl je, | kako | se mučijo z veslanjem, kajti veter |
» | Zakaj | se tvoji učenci ne ravnajo po izročilu |
» | Kako | jih bo mogel kdo tukaj v puščavi nasititi |
» | Koliko | hlebov imate?« |
razlomil pet hlebov med pet tisoč, | koliko | polnih košev ostankov ste nabrali?« |
jih razlomil sedem med štiri tisoč, | koliko | polnih košar ostankov ste nabrali?« |
In začel jih je učiti, | kako | bo Sin človekov moral veliko pretrpeti, |
Sin človekov moral veliko pretrpeti, | kako | ga bodo starešine, véliki duhovniki |
» | Zakaj | pravijo pismouki, da mora prej priti |
res prišel in bo vse prenovil, toda | zakaj | je potem pisano o Sinu človekovem, |
» | Zakaj | se prepirate z njimi?« |
Doklej | bom pri vas? | |
Doklej | vas bom prenašal? | |
» | Koliko | časa se mu že to dogaja?« |
» | Zakaj | ga mi nismo mogli izgnati?« |
» | Kako | težkó bodo prišli bogati v božje kraljestvo!« |
»Otroci, | kako | težkó je priti v božje kraljestvo! |
Zakaj | to delata?’, recita: ‘ | |
Zakaj | odvezujeta žrebe?« | |
Zakaj | mu torej niste verjeli?’ | |
Kako | je z vstajenjem | |
Mojzesovi knjigi pripovedi o grmu, | kako | je Bog rekel Mojzesu: ‘ |
» | Kako | morejo pismouki trditi, da je Kristus |
Kako | more biti potem njegov sin?« | |
nasproti tempeljski zakladnici in gledal, | kako | ljudje mečejo denar vanjo. |
»Povej nam, | kdaj | bo to in kakšno bo znamenje, da se |
Pazíte in čujte, ker ne veste, | kdaj | pride ta čas! |
Čujte torej, ker ne veste, | kdaj | se vrne hišni gospodar: zvečer, opolnoči, |
Véliki duhovniki in pismouki so iskali, | kako | bi ga z zvijačo prijeli in umorili. |
» | Čemú | ta potrata dišečega mazila? |
» | Kam | hočeš, da gremo in ti pripravimo velikonočno |
Učitelj sprašuje: | kje | je moj prostor, kjer bi jedel velikonočno |
Poglej, | koliko | reči te obtožujejo.« |
»Moj Bog, moj Bog, | zakaj | si me zapustil?« |
ki je stal Jezusu nasproti, videl, | kako | je izdihnil, je rekel: |
Marija, Jozéjeva mati, pa sta opazovali, | kam | ga je položil. |
» | Kako | se bo to zgodilo, ko ne živim z možem?« |
znamenjih so spraševali njegovega očeta, | kako | bi ga on rad imenoval. |
»Otrok, | zakaj | si nama to storil? |
» | Kako | da sta me iskala? |
» | Zakaj | jeste in pijete s cestninarji in grešniki?« |
» | Zakaj | delate, kar ni dovoljeno v soboto?« |
Kako | je stopil v božjo hišo in vzel daritvene | |
Kako | moreš reči bratu: ‘ | |
Pazíte vendar, | kako | poslušate! |
» | Kje | je vaša vera?« |
» | Kako | ti je ime?« |
bili to videli, so jim pripovedovali, | kako | je obsedenec ozdravel. |
Čutil sem namreč, | kako | je šla moč od mene.« |
Doklej | bom pri vas in vas prenašal? | |
Kako | bereš?« | |
znate dajati svojim otrokom dobre reči, | koliko | bolj bo nebeški Oče obdaril s Svetim Duhom |
Če pa je tudi satan razdvojen, | kako | bo obstalo njegovo kraljestvo, ko pravite, |
Kako | ste nespametni! | |
vladarje in oblastnike, ne skrbite, | kako | bi se zagovarjali ali kaj bi rekli, |
Kaj naj storim, ker nimam | kam | dati svojih pridelkov?’ |
Koliko | več kakor ptice ste vredni vi | |
Poglejte lilije, | kako | rastejo. |
jutri vržejo v peč, Bog tako oblači, | koliko | bolj bo vas, maloverni! |
pa bodite podobni ljudem, ki čakajo, | kdaj | se bo njihov gospodar vrnil s svatbe, |
»Prišel sem, da vržem ogenj na zemljo, in | kako | želim, da bi se že razplamtel! |
Moram pa sprejeti krst in | kako | težkó mi je, dokler se to ne zgodi. |
Obličje zemlje in neba znate presojati, | kako | da tega časa ne znate?« |
Posekaj jo, | čemú | še izčrpava zemljo?’ |
Kolikokrat | sem hotel zbrati tvoje otroke kakor | |
Ko je videl, | kako | si povabljeni izbirajo prve sedeže, |
Koliko | najemnikov mojega očeta ima kruha v | |
Koliko | si dolžan mojemu gospodarju?’ | |
Koliko | pa si ti dolžan?’ | |
Kje | pa je onih devet? | |
Ko so ga farizeji vprašali, | kdaj | pride božje kraljestvo, jim je odgovoril: |
» | Kje | bo to, Gospod?« |
Povedal jim je še priliko, | kako | morajo vedno moliti in se ne naveličati: |
» | Kako | težkó pridejo bogati v božje kraljestvo! |
Zakaj | nisi vložil mojega denarja v hranilnico | |
Če vaju kdo vpraša, | zakaj | ga odvezujeta, mu odgovorita: ‘ |
» | Zakaj | odvezujeta osliča?« |
prvaki ljudstva, vendar niso vedeli, | kako | bi to storili, kajti vse ljudstvo ga |
Zakaj | mu niste verjeli?’ | |
Kako | je z vstajenjem | |
» | Kako | morejo govoriti, da je Kristus Davidov |
David ga torej imenuje ‘Gospod’, | kako | more biti potem njegov sin?« |
Videl pa je tudi siromašno vdovo, | kako | je dajala vanjo dva bakrena kovanca, |
se nekateri pogovarjali o templju, | kako | je okrašen z lepimi kamni in zaobljubljenimi |
»Učitelj, | kdaj | pa bo to in kakšno bo znamenje, ko |
Tedaj bodo videli Sina človekovega, | kako | prihaja na oblaku z močjo in veliko |
duhovniki in pismouki so iskali možnost, | kako | bi se ga znebili, kajti bali so se |
tempeljske straže in se z njimi domenil, | kako | bi jim ga izročil. |
» | Kje | hočeš, da jo pripraviva?« |
Kje | je prostor, kjer bi obhajal velikonočno | |
» | Kako | da se ne bojiš Boga, ko te je doletela |
Ogledale so si grob in | kako | je bilo telo položeno vanj. |
Spomnite se, | kako | vam je govoril, ko je bil še v Galileji: |
besedi pred Bogom in vsem ljudstvom; | kako | so ga naši véliki duhovniki in poglavarji |
pripovedovala, kaj se je zgodilo na poti in | kako | sta ga prepoznala po lomljenju kruha. |
»Rabí (to pomeni učitelj), | kje | stanuješ?« |
Gresta torej in vidita, | kje | stanuje, ter ostaneta pri njem tisti |
boste nebesa odprta in božje angele, | kako | hodijo gor in dol nad Sinom človekovim.« |
» | Kako | se more človek roditi, če je star? |
slišiš, pa ne veš, odkod prihaja in | kam | gre. |
» | Kako | se more to zgoditi?« |
sem vam govoril o zemeljskih stvareh, | kako | boste verjeli, če vam govorim o nebeških? |
Jezus zvedel, da so farizeji slišali, | kako | pridobiva in krščuje več učencev kakor |
» | Kako | vendar ti, ki si Jud, prosiš mene, |
» | Zakaj | govoriš z njo?« |
Jezus ga je videl, | kako | leži tam, in ker je vedel, da je že |
Kako | bi mogli verovati vi ki sprejemate | |
Če pa ne verjamete njegovim spisom, | kako | boste verjeli mojim besedam?« |
» | Kje | naj kupimo kruha, da bi jim dali jesti?« |
tečajev vožnje, so zagledali Jezusa, | kako | hodi po jezeru in se bliža čolnu. |
»Učitelj, | kdaj | si prišel sèm?« |
» | Kako | nam more ta dati svoje meso jesti?« |
» | Kje | je tisti?« |
» | Kako | ta pozna svete knjige, ko se ni učil?« |
Zakaj | me hočete umoriti?« | |
» | Kam | namerava oditi, da ga ne bomo našli? |
» | Zakaj | ga niste privedli?« |
» | Kje | so, žena? |
veljavno, ker vem, odkod sem prišel in | kam | grem. |
Vi pa ne veste, odkod prihajam in | kam | grem. |
» | Kje | je tvoj Oče?« |
Zakaj | mojega govorjenja ne razumete? | |
Če govorim resnico, | zakaj | mi ne verjamete? |
» | Kako | so se ti torej oči odprle?« |
» | Kje | je tisti?« |
Tudi farizeji so ga spraševali, | kako | je spregledal. |
» | Kako | bi grešnik mogel delati takšna znamenja?« |
Kako | , da zdaj vidi?« | |
najin sin in da se je rodil slep; | kako | da zdaj vidi, pa ne veva, in kdo mu |
Kako | ti je odprl oči?« | |
Zakaj | hočete slišati še enkrat? | |
» | Doklej | nas boš pustil v negotovosti? |
Ko je Jezus videl, | kako | joka in kako jokajo tudi Judje, ki |
Ko je Jezus videl, kako joka in | kako | jokajo tudi Judje, ki so prišli z njo, |
» | Kam | ste ga položili?« |
»Poglejte, | kako | ga je imel rad.« |
izdali ukaz, naj tisti, ki bi zvedel, | kje | je, naznani, da ga bodo prijeli. |
» | Zakaj | tega olja ne bi prodali za tristo denarjev |
Kdor tava v temi, ne vé, | kam | gre. |
»Gospod, | kam | odhajaš?« |
»Gospod, | zakaj | ne bi mogel zdaj iti za teboj? |
»Gospod, ne vemo, | kam | greš. |
Kako | bi mogli vedeti za pot?« | |
»Gospod, | kako | to, da se hočeš razodeti nam, ne pa |
Kam | greš?’ | |
Ko pride, bo prepričal svet, | kako | se moti glede greha, pravičnosti in |
»Gospoda so vzeli iz groba in ne vemo, | kam | so ga položili.« |
»Žena, | zakaj | jokaš?« |
»Mojega Gospoda so odnesli in ne vem, | kam | so ga položili.« |
»Žena, | zakaj | jokaš? |
»Gospod, če si ga ti odnesel, mi povej, | kam | si ga položil, in ga bom jaz vzela.« |
množica ljudi, ki so bili vsi iz sebe, | kako | da jih vsakdo sliši govoriti v svojem |
Kako | , da jih slišimo vsak v svojem materinem | |
Krečáni in Arabci - vsi jih slišimo, | kako | v naših jezikih oznanjajo velika božja |
Vsi ljudje so videli, | kako | hodi in hvali Boga. |
» | Kako | sta to naredila? |
‘ | Zakaj | hrumijo narodi, zakaj se ljudstva zaganjajo |
‘Zakaj hrumijo narodi, | zakaj | se ljudstva zaganjajo v prazno? |
»Hananíja, | zakaj | je satan napolnil tvoje srce, da si |
Zakaj | si v srcu sklenil takšno dejanje? | |
» | Zakaj | sta se domenila, da preskusita Gospodovega Duha? |
»Slišali smo, | kako | je govoril bogokletne besede proti |
Slišali smo ga, | kako | je rekel, da bo tisti Jezus nazaréjec |
In ko je videl, | kako | se nekomu izmed njih godi krivica, |
Zakaj | delate krivico drug drugemu?’ | |
Kje | bo kraj mojega počitka? | |
» | Kako | naj bi razumel, ko me pa nihče ne pouči?« |
Zakaj | me preganjaš?« | |
prikazni je videl moža z imenom Hananíja, | kako | je vstopil in nanj položil roke, da |
od mnogih sem slišal o tem človeku, | koliko | gorja je prizadel tvojim svetim v Jeruzalemu. |
Pokazal mu bom, | koliko | bo moral trpeti za moje ime.« |
Povedal jim je, | kako | je Savel med potjo videl Gospoda, ki |
videl Gospoda, ki mu je govoril, in | kako | je v Damasku brez strahu nastopal v |
uri - je v prikazni razločno videl, | kako | prihaja k njemu božji angel, ki ga |
bil poslal Kornelij, so poizvedovali, | kje | je Simonova hiša, in že so stali pri |
ki so prišli s Petrom, so se čudili, | kako | da se dar Svetega Duha razliva tudi |
na pogane; slišali so jih namreč, | kako | govorijo v raznih jezikih in poveličujejo |
Povedal je, | kako | je videl angela, ki se je ustavil v |
Spomnil sem se Gospodove besede, | kako | je rekel: ‘ |
znamenje, naj bodo tiho, in povedal jim je, | kako | ga je Gospod rešil iz ječe. |
ji, kaj vse je Bog storil po njima in | kako | je poganom odprl vrata vere. |
Feníkijo in Samaríjo in pripovedovali, | kako | se pogani spreobračajo, in to je vse |
Bárnaba in Pavla, ko sta pripovedovala, | kako | velika znamenja in čudeže je Bog po |
Simon nam je razložil, | kako | je Bog že od začetka gledal, da bi |
oznanjala Gospodovo besedo, in poglejva, | kako | je z brati!« |
v dno duše prizadelo, ker je videl, | kako | je mesto polno malikov. |
»O tem bi te poslušali | kdaj | drugič.« |
»Dobro vam je znano, | kako | sem od prvega dne, ko sem stopil na |
Vsem sem vam dal zgled, | kako | moramo s trdim delom pomagati slabotnim |
Zakaj | jokate? | |
Zakaj | mi trgate srce? | |
»Ali vidiš, brat, | koliko | deset tisočev Judov je sprejelo vero? |
Sporočil je, | kdaj | se jim dopolnijo dnevi očiščevanja, |
Zakaj | me preganjaš?’ | |
z bičanjem zaslišijo, da bi zvedel, | zakaj | tako kričijo zoper njega. |
Ker nisem vedel, | kako | naj raziščem ta primer, sem ga vprašal, |
Zakaj | se vam zdi neverjetno, da Bog obuja | |
Pavel pripoveduje, | kako | se je spreobrnil |
Savel, Savel, | zakaj | me preganjaš? |
Ko so domačini videli, | kako | mu žival visi od roke, so govorili |
» | Kako | resnično je, kar je Sveti Duh po preroku |
evangelij njegovega Sinú, mi je priča, | kako | se vas nenehoma spominjam v vseh svojih |
da bi se mi nekako posrečilo priti | kdaj | do vas, če je to njegova volja. |
Kako | to, da oznanjaš: | |
Kajti | kako | naj bi sicer Bog sodil svet? |
resnica še bolj žari v božjo slavo, le | kako | me zadeva obsodba, češ da sem grešnik? |
Kje | je torej razlog za ponašanje? | |
Kako | mu je bila torej všteta? | |
Kako | nam torej ne bo z njim podaril tudi | |
» | Zakaj | si me naredil takšno?« |
Zakaj | ne? | |
Toda | kako | naj ga kličejo, če niso verovali vanj? |
In | kako | naj verujejo, če niso slišali o njem? |
In | kako | naj slišijo o njem, če ni oznanjevalca? |
In | kako | naj oznanjajo, če niso bili poslani? |
» | Kako | lepe so noge tistih, ki prinašajo veselo |
Poglej torej, | kako | je Bog dober in strog: strog do tistih, |
proti naravi vcepljen v žlahtno oljko, | koliko | bolj bodo ti, ki so iste narave, vcepljeni |
Kako | nedoumljivi so njegovi sklepi in neizsledna | |
In ti, | zakaj | sodiš svojega brata? |
Ali pa ti, | zakaj | zaničuješ svojega brata? |
Kje | je modrijan, kje je pismouk, kje je | |
Kje je modrijan, | kje | je pismouk, kje je učenjak tega sveta? |
Kje je modrijan, kje je pismouk, | kje | je učenjak tega sveta? |
Vsak pa naj gleda, | kako | zida naprej. |
Sicer pa, | čemú | naj bi jaz sodil tiste, ki so zunaj? |
Kako | si upa kdo izmed vas, ki ima tožbo | |
Kako | da v pravdah o vsakdanjih rečeh postavljate | |
oženjen, skrbi za to, kar je posvetno, | kako | bi ugajal ženi, in je razdeljen. |
omožena, skrbi za svetne reči, za to, | kako | bi ugajala možu. |
Kdo je že | kdaj | služil vojaščino na svoje stroške? |
Le | čemú | bi vest drugega presojala mojo zavest |
se udeležim pojedine in se zahvalim, | zakaj | bi me kdo zaradi tega obiral, če sem |
Veste, | kako | ste bili zapeljani in ste se dali voditi |
Kje | bi bil sluh, če bi bilo vse telo oko! | |
Kje | bi bil vonj, če bi bilo vse telo sluh! | |
Ko bi bilo vse skupaj en sam ud, | kje | bi bilo telo! |
Kako | bomo razumeli, kaj igra piščal ali | |
Kdo vé, | koliko | vrst jezikov je na svetu, pa ni nobeden |
Zakaj če moliš zahvalno molitev v duhu, | kako | bo mogel preprost človek na tvojo zahvalno |
oznanjamo, da je Kristus vstal od mrtvih, | kako | morejo nekateri izmed vas govoriti, |
Če sploh mrtvi ne vstajajo, | čemú | se dajejo še krstiti zanje? |
Čemú | se tudi mi vsak trenutek izpostavljamo | |
» | Kako | vstajajo mrtvi? |
Smrt, | kje | je tvoja zmaga? |
Smrt, | kje | je tvoje želo?« |
na obličju, čeprav je bil minljiv, | kako | ne bo še bolj obdana s sijajem služba |
zato, da bi se pred Bogom zavedali, | kako | vneti ste zame. |
Če sem namreč pred njim | kdaj | pokazal, da sem na vas ponosen, me |
Ni potrebno, da bi vam pisal, | kako | naj bi podpirali svete. |
Zakaj | ? | |
Kako | je Pavel postal apostol | |
namreč, kako sem nekoč živel v judovstvu, | kako | sem zagrizeno preganjal božjo Cerkev |
živiš po pogansko in ne po judovsko, | kako | hočeš prisiliti pogane, da bi živeli |
Čemú | torej postava? | |
Kako | se torej morete obračati nazaj k tistim | |
Kje | je torej tisto vaše navdušenje? | |
Poglejte, s | kako | velikimi črkami vam pišem s svojo roko. |
Slišal sem o tem, | kako | verujete v Gospoda Jezusa in kako ljubite |
tem, kako verujete v Gospoda Jezusa in | kako | ljubite vse svete. |
doumeli, v kakšno upanje vas je poklical, | kako | bogato je veličastvo njegove dediščine, |
Če tisto berete, lahko spoznate, | kako | razumevam Kristusovo skrivnost. |
Da bi pa tudi vi zvedeli, | kako | je z mano in kaj delam, vas bo o vsem |
pošiljam prav zato, da bi zvedeli, | kako | je z nami, in da bi potolažil vaša |
Zakaj Bog mi je priča, | kako | rad imam vas vse v ljubezni Kristusa |
odsoten, slišal o vašem zadržanju, | kako | stojite trdno v enem duhu in kako se |
zadržanju, kako stojite trdno v enem duhu in | kako | se enodušno bojujete za vero evangelija, |
tudi sam potolažen, ko bom zvedel, | kako | je z vami. |
torej, da ga pošljem takoj, ko ugotovim, | kako | je z menoj. |
duhu med vami in se veselim, ko vidim, | kako | urejeno je vaše življenje in kako trdna |
vidim, kako urejeno je vaše življenje in | kako | trdna je vaša vera v Kristusa. |
polno zdrave pameti, da boste vedeli, | kako | morate odgovarjati komurkoli. |
O vsem, | kako | gre meni, vam bo poročal Tíhik, ljubljeni |
vam prav zato, da bi bili poučeni, | kako | je pri nas, in da bi potolažil vaša |
izmed vas natanko vam bosta povedala, | kako | je tukaj. |
Očetom imamo neprenehoma v spominu, | kako | ste dejavni v veri, kako se trudite |
v spominu, kako ste dejavni v veri, | kako | se trudite v ljubezni in kako vztrajno |
veri, kako se trudite v ljubezni in | kako | vztrajno se oklepate upanja v našega |
Saj veste, | kako | smo nastopali med vami v vaše dobro. |
Sami namreč govorijo o nas, | kako | ste nas sprejeli in kako ste se spreobrnili |
govorijo o nas, kako ste nas sprejeli in | kako | ste se spreobrnili k Bogu: odvrnili |
Saj se spominjate, bratje, | kako | smo se trudili in kako smo garali: |
spominjate, bratje, kako smo se trudili in | kako | smo garali: ko smo oznanjali božji |
Tudi veste, | kako | smo vsakogar izmed vas kakor oče svoje |
nisem več strpel in sem dal poizvedeti, | kako | je z vašo vero, ali vas ni morda skušal |
sporočilo o vaši veri in o vaši ljubezni in | kako | nas imate zmeraj v lepem spominu ter |
Le | kako | naj se zahvalimo Bogu glede vas za |
kar ste prejeli od nas, namreč to, | kako | vam je treba živeti, da boste ugajali |
bratje, da ne bi vi ničesar vedeli o tem, | kako | je z umrlimi, tako da se ne boste vdajali |
Kako | bo skrbel za božjo Cerkev, če še svojega | |
se le zakasnil, boš pa vsaj vedel, | kako | se moraš vêsti v božji hiši, ki je |
Sicer pa ti bolj veš, | koliko | dobrega mi je storil v Efezu. |
naučijo skrbeti za dobrodelnost, če se | kje | pokaže huda potreba, da ne bodo ostali |
brata, nadvse dragega najprej meni, še | koliko | bolj pa tebi, bodisi kot človeka ali |
Kateremu izmed angelov je namreč | kdaj | rekel: |
Kateremu izmed angelov je | kdaj | rekel: |
neposlušnost dobila pravično povračilo, le | kako | bomo ušli mi, če nam ni mar za tako |
bil postavljen le malo pod angele«, | kako | je zaradi smrtne muke »ovenčan s slavo |
Zato poslušajte, | kako | govori Sveti Duh: |
Poglejte, | kako | velik je ta, ki mu je dal celo očak |
je namreč pod njim dobilo postavo - | čemú | bi bilo še potrebno, da nastopi drug |
omadeževane očiščuje glede zunanje čistosti, | koliko | bolj bo kri Kristusa, ki je po večnem |
Kaj mislite, | koliko | večjo kazen bo zaslužil šele tisti, |
Zakaj | ||
Odšel je, ne da bi vedel, | kam | gre. |
Kje | je namreč sin, ki ga oče ne bi vzgajal! | |
Poglejte tudi ladje, | kako | velike so in jih ženejo silni vetrovi, |
Poglejte, | kako | majhen ogenj, pa takšen gozd zažge. |
Zakaj | ||
In če se pravični komaj reši, | kam | se bo skril hudobnež in grešnik! |
Kako | prav je torej, da živite sveto in pobožno, | |
je v temi in hodi v temi in ne vé, | kam | gre, ker mu je tema zaslepila oči. |
In | zakaj | ga je ubil? |
večjega veselja, kakor je to, da slišim, | kako | moji otroci živijo po resnici. |
Vem, | kje | prebivaš: tam, kjer ima satan svoj |
sploh vse, kar je v njih, sem slišal, | kako | so govorile: |
Videl sem, | kako | je Jagnje odtrgalo prvega izmed sedmih |
slišal prvo izmed štirih živih bitij, | kako | je reklo z glasom kakor grom: |
je odtrgalo drugi pečat, sem slišal, | kako | je drugo živo bitje reklo: |
odtrgalo tretji pečat, sem slišal, | kako | je tretje živo bitje reklo: |
» | Doklej | , o Vladar, ki si svet in resnicoljuben, |
Zatem sem videl, | kako | se je v nebesih odprlo svetišče, v |
Nato sem videl, | kako | so iz žrela zmaja, iz gobca zveri ter |
Tam sem videl žensko, | kako | je sedela na škrlatni zvéri, ki je |
» | Zakaj | si se začudil? |
referenduma se je pojavilo vprašanje, do | kdaj | lahko sopodpisnik te zahteve umakne |
zahtevi za razpis referenduma in do | kdaj | ima to pravico. |
Kje | je tista meja, do katere je država | |
posamezne članice pa naj bi bilo odvisno, | kdaj | bo dosegla polnopravno članstvo. |
V naših razmerah pa so dokaz, | kako | je njihova pobuda lahko usodna zavoljo |
stike s Hollywoodom, da mu ne bi še | kdaj | , kot v primeru Nikite, delali ameriških |
odbor sporazumela, da je edini način, | kako | ugoditi upravičenim zahtevam delavcev, |
premijske razrede ni mogoče izračunati, za | koliko | višje zavarovalne premije morajo vozniki |
Ne vem, | kako | bi dejal. |
Po treh letih vsi vemo, | kje | je Sun City v Južni Afriki, prej pa |
Le ugibamo lahko, | kako | se bo zagovarjal za jajčno »omadeževanje« |
obstrukcija legitimna, vprašanje pa je, | kako | se to dela. |
vplivnih članic), 22,7 odstotka ne ve, | zakaj | nas ne bo v Natu, 12,6 odstotka pa |
Veliki Britaniji) še krožijo ideje, | kako | bi to skupnost držav nekako povezali. |
LJUBLJANA, 20. maja - | Koliko | je dejansko vreden nov slovenski rekord |
Washington Timesa bralcem razlagal, | zakaj | si Slovenija zasluži, da med prvimi |
ratifikacije asociacijskega sporazuma in | kako | poteka postopek za spremembo 68. člena |
suspenze, če stavkovni odbor pojasni, | zakaj | vztraja pri svojem odločanju o obsegu |
svojem odločanju o obsegu stavke in | zakaj | jo tako zaostruje, da gre že za zlorabo |
In | zakaj | ni upošteval odločbe ustavnega sodišča, |
nemški varnostni organi, ni pa še znano, | kje | bo sodni proces potekal. |
Juri (ZLSD) je vlado namreč vprašal, | kdaj | bodo odpravljeni razlogi za stavko |
ne bodo dobili denarja, ker ne vedo, | kam | bi ga nakazali. |
Kdaj | bodo dobili poplačan lanski dolg delavci | |
na dan informacije, ki pojasnjujejo, | kako | je nekdaj uspešno podjetje zabredlo |
obrambnega ministra Cohena seznanila, | kako | razume sestanek v portugalski Sintri. |
pozornosti je bila danes deležna razprava, | kako | naj bi si nove države razdelile državne |
Danes ponoči pa naj bi se dogovorili, | kako | se bodo usklajevale plače. |
Kako | se je to lahko zgodilo, še ni pojasnjeno, | |
Na vprašanje Dela, | koliko | bi lahko znašal obseg odhodkov državnega |
dvajsetega stoletja oziroma o tem, | kako | jo organizirati tako, da bo čim bolj |
gostitelj hotel osebno pregledati, | kako | potekajo zadnje priprave na sprejem |
bodo predsedniki namenili vprašanju, | kako | živeti v državah nastajajoče Evrope |
živeti v državah nastajajoče Evrope in | kako | živeti s sosedi. |
Nemčija v odločilnem trenutku vedela, | kako | mora ravnati. |
Na vprašanje, | kako | ocenjuje uresničevanje postavljenih |
Kdaj | naj bi bilo novo plenarno zasedanje | |
imeli v hotelih včeraj 4002 gosta ( | koliko | je bilo spremstva predsednikov, ni |
bodo v zbornici omenjene dokumente in | kdaj | jih bodo prejeli, pa nameravajo v sredo |
odbor zbornice, da bi se dogovorili, | kako | ravnati v nastalih razmerah. |
Uradnih podatkov, | kako | je prišlo do hude nesreče, še ni . |
Spomnimo se samo, | kako | odločno in pokončno je kot staro kominternovsko |
bilo pretežko izdelati strategije, | kako | s pomočjo večine »najmanj devetih« |
»ob tem zastavlja veliko vprašanje, | kako | daleč so pripravljeni pri tem iti« |
niti toliko časa, da bi lahko povedal, | kdaj | ga bodo poslali v obravnavo vladi. |
Preprosto zato, ker nikoli ne veš, | kdaj | boš ti na vrsti. |
zmagal dosedanji predsednik Tuđman, | koliko | glasov bosta zbrala njegova opozicijska |
Koliko | je katera stran prispevala pri gradnji, | |
Kako | lepo potrkavajo. | |
Kako | rad bi se nocoj, samo nocoj, s kom | |
Kako | lepo nam škriplje sneg pod nogami. | |
Kako | rad bi pel jetnik, ko je bil tako sam, | |
A | kje | je Peter? |
Kod | hodi Peter v tem jesenskem večeru? | |
Kod | hodi on, ki je zmeraj sam? | |
Kod | se pogovarja sam s sabo? | |
kateri bi se človek napotil neznano | kam | .« |
Niti sam ni vedel, ne | kdaj | ne kako je svoje razmišljanje pripeljal |
Niti sam ni vedel, ne kdaj ne | kako | je svoje razmišljanje pripeljal do |
Vidim jo, | kako | drži v žuljavi roki plevnico in udriha |
Najdù vidi, | kako | jim zavezujejo oči, preden jih odpeljejo |
Govori še o uporu in povej našim bratom, | kako | smo trpeli! |
Joj, Najdù, | kako | si bled. |
Kako | vihrajo tvoji lasje, kakor griva divjega | |
tvoji lasje, kakor griva divjega konja, | kako | žgejo tvoje črne oči, na dno moje duše. |
Najdù, | kam | hitiš z mladostnimi koraki? |
- Najdù, | zakaj | so ti rekli: |
Zakaj | so ti rekli: | |
In med tem romanjem zalaja | kje | v noči pes. |
Malo je žalosten, malo je | kdaj | vesel. |
Malo je brezdomec, malo pa je | kje | doma. |
vstal in čakal tam nekje med bori, | kdaj | se bo Krist rodil za vse njegove istrske |
Bog ve | kje | ležijo, samotne in zapuščene, ampak |
in krčih pod njimi in bodo čakali, | kdaj | se bo rodil sin človekov. |
hrepenenj in nocoj bodo te rože pokazale, | kako | daleč od nas in v kako strahotnih krajih |
rože pokazale, kako daleč od nas in v | kako | strahotnih krajih je Santo Stefano, |
Oni pa bodo v vsem tem pričakovali, | kdaj | se bo na severu prižgala luč Kristovega |
Ali se spominjate, | kako | smo nekoč Krista vsi pričakovali? |
da je tam nekje daleč, res sam bogve | kje | , dežela Palestina, Sveta dežela. |
Ti ne veš, | kako | se nenehoma vrte krog mene in v vedno |
Vse noči jo vidim, | kako | hitro raste ... |
Čemu | , le čemu tako zvoni? | |
Čemu, le | čemu | tako zvoni? |
- | Čemu | zvoni? |
Ampak za božjo voljo, le | kako | naj trdemu ječarju narekujem mehko |
In | čemu | mora on vedeti za moje trpljenje, čemu |
čemu mora on vedeti za moje trpljenje, | čemu | mora on vedeti, da se v meni življenje |
Rad bi jim pisal, | kako | vidim našo domačo bajto, tam na bregu |
Oče zbira pesmi in | kdaj | pa kdaj poskuša na harmonij in Dragica |
Oče zbira pesmi in kdaj pa | kdaj | poskuša na harmonij in Dragica hitro |
Povejte mi, | čemu | sem tu? |
Čemu | si tukaj, ne vem. | |
Jaz ne vem več, | kje | je Bog. |
- Umira, | kako | veš to? |
Čemu | ti Fanči ne stopiš za pomarančo. | |
Kolikokrat | si že preštel luknje v mreži tvojega | |
Kdo ve | kam | so peljali Libera. |
Ne, ne, mene ne pokopljejo, pravim, | zakaj | jutri bo sveti dan in jaz moram še |
Drugo vprašanje pa je: | kako | mi poznamo svoje delavce in kje se |
je: kako mi poznamo svoje delavce in | kje | se izgublja njihov klic. |
»Toda | kje | naj dobim s slovenščino službo? |
Rešiti, toda | kako | . |
Koliko | jih je že ugasnilo, koliko jih je že | |
Koliko jih je že ugasnilo, | koliko | jih je že prodalo svojo pesem, zavrglo |
stanovanju; in ne bo vedel povedati, | kje | biva’. |
Toda, | kje | so sedaj tisti ljudje, ki jim bodo |
Najbrže je bila | kje | zarezana. |
Kako | ? | |
Kje | je? | |
- | Kam | pa ob tej uri? je vprašal. |
Sam ni vedel, | kdaj | je zbral vse in sam ni vedel, kdaj |
kdaj je zbral vse in sam ni vedel, | kdaj | se je porodilo v njem čudno, neverjetno |
K sodniku ob tej uri, | kam | ? |
- | Kam | ? je vprašal. |
Čemu | pa upam na nekaj neverjetnega. - | |
nikjer ustavil, se je znova spraševal: | kam | pa? |
Za božjo voljo, le | kam | ? |
Kam | ? | |
Sam pa ni vedel, | kdaj | so stopili na ozko dvorišče in kdaj |
kdaj so stopili na ozko dvorišče in | kdaj | so zaloputnila za njim težka železna |
tako da navsezadnje Vladimir ni vedel, | kje | se nahaja. |
- Dreja, | kam | te nesejo! |
Vse bi mu napisal, | kako | je hudo in kako še upa. |
Vse bi mu napisal, kako je hudo in | kako | še upa. |
Kako | bi, saj ga vendar mučijo in obsojajo | |
- | Čemu | pa? |
Kako | majhen je naš narod, in kako smo mi | |
Kako majhen je naš narod, in | kako | smo mi sinovi raztepeni po celem svetu. |
domovi so res krožili osamljeni golobje, | koliko | domov je bilo požganih! |
kje smo pribežali, ali ne vemo več, | kje | je naša domovina? |
mu v žilah zaziblje kri, da bi rad, | kako | rad zgrabil za plug, zremo proti zahodu |
morje, razlito se vleče tja, ne vem | kam | do neskončnosti. |
In iščejo, iščejo, | kdaj | bodo ugledali luč. |
Kje | je tista nekdanja pesem, kdo poje o | |
V parku vihrajo borovci in | kdaj | pa kdaj zakvaka črn vran. |
V parku vihrajo borovci in kdaj pa | kdaj | zakvaka črn vran. |
slutijo usodo, ki jih čaka, | kako | počasi proti njim koraka. |
- - - - - - - - - - - - | Kam | še gremo tam ob morju V |
Kdaj | bo spet glas pel vam čez | |
A | čemu | obup? |
Koliko | je lačnih, koliko z grenkobo napojenih. | |
Koliko je lačnih, | koliko | z grenkobo napojenih. |
in sestre, ki se potepajo sam bogve | kje | . |
imamo vsi tako radi, Bog ne daj, da bi | kdaj | popolnoma izkrvavela. |
Vse to vem in vem tudi | čemu | , in vendar se vprašujem: |
Čemu | vse to? | |
Čemu | je to. | |
Vidim jih, | kako | stopajo, globoko sključeni za plugom |
Vidim jih, | kako | sejejo. |
Kako | pa ne. | |
Oj, | kako | lepi so ti zimski večeri. |
sama kri - in je zbežala z njim in | kje | je danes, sam bog ve. |
Čemu | sta se pravzaprav vojskovala, nista | |
na teran in kavo, niti slišala ni, | kdaj | je pismonoša precej trdo zaloputnil |
Le | kako | bi mogle teden dni pred božičem cveteti |
Za | kam | , za koga? - so se začudili. |
- Ampak le | kam | naj grem? - je zastokala mati. |
- O bajta, bajta, | kje | si? - je zamrmrala starka. |
- | Kako | rada bi se odpočila. |
Pismonoša ni vedel | kam | s pismi: otrokom jih je dal. |
Sam Bog ve, | koliko | brinja in česmina je izruval, da je |
Čemu | ste prišli? | |
Na belo cesto je | kdaj | pa kdaj kanila od razbitih Martinovih |
Na belo cesto je kdaj pa | kdaj | kanila od razbitih Martinovih ustnic |
Kam | ?" je strahoma vprašal. | |
Čez dan je gledal skozi lino, | kako | so minevali dnevi, ponoči pa se je |
Videl je, | kako | se je na platanini veji pred oknom |
Ni mogel doumeti, | kako | eno življenje uničuje drugo. |
Kje | si? | |
je to v življenju v veliko nesrečo; | koliko | pridig, očitkov in »polaganj na srce« |
sitnosti«, poreče, »samo če pomislim, | kam | človek pade. |
človek, potep, saj se ve ne ure ne dneva, | kdaj | ga utaknejo v ječo. |
Čemu | le hodi, saj nima prav nič od tega, | |
Kadar je | kje | pretep, nihče ne razglablja, kdo se |
Zakaj | pa ne Romolo, saj to je vendar nacionalno | |
ušesa, se stiskal k oknu in prežal, | kje | bi kaj ujel, da bi nesel miličnikom |
Tudi nocoj mu bo pisala, da bo vedel, | kako | misli nanj. |
Kako | sem bila žalostna. | |
Sama ne ve, | kako | je zašla tja, saj bi ji ne bilo potreba. |
Zdaj veš, | kako | je. |
Kje | so tisti časi, ko se je povrnil iz | |
Kje | pa je to pravica, da ima Rejc tako | |
Ah, da, | kje | je sreča? |
Kdo ve, | kako | bo pri Slaparjevih? |
Samo človek ne ve, | kje | , kako in kedaj.« |
Samo človek ne ve, kje, | kako | in kedaj.« |
narasla in jutri bo njena sreča že kdo ve | kje | . |
Toda | kje | je, mrtva? |
Kam | ? | |
Kam | ?« | |
Vidiš, | kako | sem se spremenil. |
Saj bi delal, toda | kje | , kako? |
Saj bi delal, toda kje, | kako | ? |
- | Kako | pa doma? |
Mila, kdo ve | kje | . |
O, saj ve, | kako | je ž njim. |
Samo | kdaj | pa kdaj zatuli sirena obrežnega parnika, |
Samo kdaj pa | kdaj | zatuli sirena obrežnega parnika, žalostno |
Preselili naj bi se ti žerjavi | kam | na jugovzhod. |
Če bi vedel, | kako | mi je, bi še on poslal kako liro. |
Saj ga vidim, | kako | je stopil v gostilno, si naročil molče |
- Toda | kam | z njimi? |
Toda | kam | naj sedaj spravijo te ljudi? |
Naposled je pravzaprav čudno, | kje | še črpajo to svojo moč do |
Zakaj | ne? - - - | |
Prosim, ali ste jih že | kdaj | videli, da bi se ob državnih praznikih |
se vkljub temu ubijajo tu in iščejo, | kje | bi kaj našli za te uboge brezposelne. |
takih nočeh skoraj do jutra poslušati, | kako | je pravzaprav bilo s samomorom cesarjeviča |
in hvala za njen velikodušen dar - | kako | ne bi mogli živeti brezposelni? |
Kam | divjaš?" | |
hitro na kaščo in preobrnil vse kote, | kje | bi se dalo kaj najti, pobral staro |
Kakor hitro se ti ljudje | kam | naselijo, takoj napišejo na vrata svoja |
Dobro vem, | kako | gredo te stvari. |
glavo, potem pa je začel govoriti o tem, | kako | bo mojega zapeljivca žgal peklenski |
mojega zapeljivca žgal peklenski ogenj, | kako | je Bog neskončno usmiljen in pravičen |
Bog neskončno usmiljen in pravičen in | kako | udano moramo prenašati vse, kar nam |
Zakaj | meni pokoro? | |
Rada bi vedela, | kako | se bomo spogledavali z našimi gospodarji. |
Kako | , da ne?" | |
Kako | pa kaj z vami gospa županja?" | |
Kdaj | pa ste videli, da bi mokri otroci" | |
Hitro najdejo | kje | kos oglja in napišejo nanjo z velikimi |
je bilo tiho, otroci so spali (samo | kdaj | pa kdaj se je zaslišalo njih globoko |
tiho, otroci so spali (samo kdaj pa | kdaj | se je zaslišalo njih globoko dihanje), |
je pravzaprav bilo na vsej stvari in | kako | je do tega prišlo, ni mogla Angela |
Kam | ? | |
Kaj! ... | kje | ... pa imaš denar?" |
hkrati jasno pokaže ženi in ljudem, | kako | daleč je njena nepremišljenost, njena |
Kam | pride dandanes mladina s takšnim življenjem." | |
Rodil se je nekje na Krasu, | kje | , se niti sam ne spominja več prav točno; |
stopil v socialni urad, so ga vprašali, | kako | in kaj, ali ima družino, otroke, pokojnino, |
Kako | , ali ni njegov sin žepar? so silili | |
Koliko | je bilo takrat tarnanja na vasi in | |
Naposled pa je že vseeno, | kje | mečejo kavo v morje, saj on, Andreicich, |
angeli so jih prejle tudi nesli; pa še | kako | nedolžno so se držale pri tem," zbadljivo |
trebuhu z boka na bok ter vozi neznano | kam | vse te Pettarose, Francoviche, Chrizniche, |
Kam | ? | |
iščejo kaplje krvi - na posteljah pa se | kdaj | pa kdaj prevrže telo, dvoje bledih |
kaplje krvi - na posteljah pa se kdaj pa | kdaj | prevrže telo, dvoje bledih rok zamahne |
se sučeta po promenadi in ne vesta, | kam | bi jo mahnila. |
ozre se ne za njim in nič mu ni mar, | kam | je padel. |
v čakalnicah, na vlaku in kdo ve še | kje | . |
ogleduje kakšne vrste muha je, razmišlja | čemu | je sedla ravno na nos, zakaj ne na |
Odkod, čemu in in | zakaj | te misli, tega res ne ve. |
Kako | je to, da me Bog ne kaznuje, sem se | |
»Vidim, vidim, ampak | čemu | je tako zavit?« |
posebno še, če človek nima soseda bogve | kako | na dobrem glasu. |
nekakšen kaprol iz Kalabrije ali od | kod | že, ki se menda niti podpisati ne zna |
Kako | mu je ime pa res ne vem, ker si njegovega | |
Skačejo po vasi in stikajo | kje | bi kaj našli, da bi nesli oblastem |
umrla, Tinika pa je nekje v Trstu ali | kje | pri svojem očetu. |
» | Kje | pa je Ada?« |
Tul se je še prav dobro spominjal, | kako | se je moral strumno postaviti pred |
Kako | za domovino? | |
Kako | ? | |
Zakaj | ? - | |
Kje | je zdaj domovina in presvetli apostolski | |
Bernard Tul se je še dobro spominjal, | kako | ga je stric Tone kot otroka strašil |
Igrati se skorajda ni znal; čepel je | kje | sam zase, smrkal in buljil v svet s |
morala skoraj do pičice razložiti, | kako | in kaj. |
Kje | ste jih našli?" | |
Kdaj | jih je dal? | |
Kam | pa pridemo! | |
Zakaj | pa je ravno dan kasneje z dinamitnimi | |
so jih odklenili in mu dopovedali, | kako | ničevo in bedno je pravzaprav bilo |
je svojo glavo in jo zamajal - res, | kako | smešno in prazno je živel. |
Spočetka se mu je zazdelo čudno, | kako | je zašel med te mlade ljudi, katerim |
drugi omahovali, je on odkrito povedal, | kako | in kaj; ko so ga vprašali, če je resnično |
misel, se je zdaj postavilo predenj: | čemu | ga sodijo? |
»Če imaš pametne in šolane otroke, | zakaj | te pa ne redijo? |
In če imaš mlin doma, | zakaj | se prav tako vračaš kakor jaz, ki ga |
» | Zakaj | pa sedi?« |
» | Zakaj | sedi? |
Zakaj | sedi, vprašaš? | |
Zakaj | naj bi neki sedel? | |
stradali, in zdaj na stare dni nimam | kam | položiti svoje sive glave. |
To se pravi, ne bi je imel | kam | položiti, če bi me doma ne čakal mlin, |
oddahnil od prvega strahu, ga je vprašal, | kam | ga zdaj žene. |
» | Kako | ?« je osupnil Martin. |
ga je in nikakor ni mogel razumeti, | kje | se je vzel tako dober človek: detektiv |
Nemara ste ga že | kdaj | srečali.« |
Martin se ga ni zapomnil, in če je | kdaj | zapel, je zapel po svoje. |
» | Zakaj | po gmajnah,« |
Saj je vendar videl, | kako | se je prelivala v bledozelenih valovih |
In potem, | zakaj | naj bi obupavala, saj pri meni doma |
bo sezidal betonski jez, pravzaprav, | zakaj | bi ga ne sezidal kar čez celo reko. |
Če že človek začne delati, | zakaj | ne bi delal na veliko. |
Kje | bo denar dobil za vse te stvari, po | |
Gildo more najprej poiskati, bogve | kako | zdaj strada po svetu. |
» | Zakaj | bi pa ne bil tajnik, saj ima vendar |
Zdaj se je Martin spomnil, | kako | je njegov škorec žalostno umrl na poti. |
» | Kako | je bilo to mogoče?« |
Vso vožnjo je mislil o tem, | kako | bo na vasi odpiral oči nevednim kmetom, |
oči nevednim kmetom, jim razložil, | kako | je prav za prav z današnjim svetom, |
» | Kam | greste s tisto ptičnico?« ga je vljudno |
»Da, hm, | kam | grem s ptičnico,« |
In | zakaj | po ptiče? |
in ker je videl, | kako | gostilničarka sumljivo opazuje njegovo |
trnje, robida, korenine, sam ne veš, | kdaj | se raztrgaš. |
stopila na prag in gledala za njim, | kako | je na svojih suhih dolgih nogah koračil |
Koliko | zgodb je bral, ko je dekle čakalo svojega | |
Martin se je dobro spominjal, | kako | je kot otrok s strahom zrl v temnozeleni |
je rekel, ne da bi vedel | zakaj | , se nasmehnil, zamahnil z roko in šel |
In | zakaj | ne? |
Koliko | je bilo takrat tarnanja na fari in | |
pristaniški težak, toda ali je mar | kje | zapisano, da pristaniški težaki ne |
In potem, saj veste, | kako | je: policija se nikdar ne zanima, kaj |
Zakaj | si pa takrat bežal? | |
Saj veš, | kje | je na Pologu?« |
Kolikokrat | je Martin kot otrok zahajal tja, tam | |
Kolikokrat | je tudi Martin tako tekel. | |
Če se Martin | kdaj | vrne, mu ga že plačam, sicer pa lahko |
Ferjan jim je razložil, | kako | in kaj, toda karabinjerji se niso strinjali |
kasneje je izginil in nihče ni vprašal, | kam | . |
Kolikokrat | sta sedela na tej klopi, spočetka je | |
skozi vrbje ob reki in prisluhnil je, | kako | je voda plenkala med okroglimi prodnimi |
rekel sam pri sebi in jim razložil, | kako | je z njim. |
velikega kamna, je nehote sedel nanj: | kolikokrat | se je kot otrok prekucnil čezenj. |
»Mhm, slišala sem, | koliko | jajc imaš,« |
pa je takoj prišel, da je povprašal, | kako | in kaj je s tem Martinom Jakončičem. |
Martina Jakončiča pri priči zaslišali, | kako | in kaj je z njim, kaj je z njegovo |
Le | kam | naj jih dam? |
Hm, | kdaj | pa so na kmetih hlapci spali na rjuhah. |
toda Martin se ga ni zapomnil, če je | kdaj | zapel, je zapel svoje. |
Zakaj | je zbežal, niti sam ni prav dobro vedel. | |
V začetku, ko mu je povedala, | kako | je z njo, se je sicer prestrašil kakor |
živela, počasi si sezidata lepo hišico | kje | v predmestju, hišico z vrtom in ograjo. |
In niti sam ni vedel, | kdaj | je postal star, kdaj se mu je hrbet |
sam ni vedel, kdaj je postal star, | kdaj | se mu je hrbet upognil in zverižil, |
govoril z njim, Gilda je bila neznano | kje | - in tako je Martin ostal popolnoma |
In | kako | naj bi pogledal Jeri v oči, kaj naj |
Toda prišel je Bernard in povedal, | kako | je z vso stvarjo. |
In Martinu niti ni bilo bogve | kako | hudo. |
Koliko | mlinov in hiš je postavil v svojem | |
poslali domov, mu še na misel ni prišlo, | kako | bo živel. |
Čemu | ? | |
Če je | kdaj | pristopil, je rekla, da ni potreba, |
se je začudil Martin, » | kako | , k maši?« |
iz hleva, da bi povedal gospodarju, | kako | in kaj misli on o maši in cerkvenih |
» | Kako | pa hiša?« |
» | Zakaj | pa sedi?« |
» | Zakaj | sedi? |
Zakaj | naj bi sedel? | |
Zakaj | pa ne tatvine? | |
dolgo, ko je bilo vsej vasi znano, | kako | je z Martinom. |
»Dober dan, po jajca sem prišla, | kje | je gospodinja?« |
staro vino: štirideset let ni vedel, | kako | se prebuja pomlad in zdaj se je pootročil. |
»Vse vedo, | kako | je s tabo. |
Vedo, | zakaj | si sedel, za tvoj poklic vedo. |
Kam | me pa vlečeš?« | |
Kdaj | si se pa tako spremenil? | |
»Vedo, | kje | pa naj vedo, saj sploh nič ne vedo, |
Zakaj | v gozd, če lahko to drugače uredimo. | |
Koliko | očitkov sem že pretrpel zaradi njega, | |
» | Kako | je pa šele v mestu,« |
» | Kako | pa z otrokom?« |
Kaj misliš, | kdaj | si boš kako uredil, da se bom lahko |
Kaj misliš, kdaj si boš | kako | uredil, da se bom lahko vrnil?« |
Tukaj pa nista imela | kam | . |
» | Kam | pa zdaj?« |
»Da, | kam | pa zdaj?« |
Kam | naj te tam le dam?« | |
» | Kam | ? |
Kje | pa ti spiš? | |
Vedel sem, da se bova | kam | zatekla, ker tukaj vržejo človeka že |
ne morem hoditi, če bi se (slučajno) | kam | daleč namenil. |
Kako | pa vendar misliš? | |
tisto mislijo za njim, ne da bi vedel | zakaj | . |
Koliko | bi moral pisati in koliko govoriti, | |
Koliko bi moral pisati in | koliko | govoriti, in vse bi nič ne pomagalo, |
Čemu | bi bil človek pošten, če je pa ves | |
Čemu | bi vsi kradli, samo jaz ne. | |
v porodnišnici in jo prosil, naj mu | kako | preskrbi, da bi ga ne poslali domov. |
In | kako | se bom zgovoril, ker sem včeraj kar |
je rekel Martin, »da pogledam, | kako | je.« |
Brigadir se je nasmehnil in ker je videl, | kako | se starec trese, je odnehal. |
vesel sem, da sem po petdesetih letih, | kako | bi že rekel, no, doma. |
garali vse življenje in niso vedeli | zakaj | , na primer, on sam. |
je rekel Martin, » | zakaj | pa ne maščuje.« |
»No, | zakaj | pa nisi?« |
Zakaj | , recimo, nisi prišel takrat, ko si | |
Pa saj veš, | kako | je, ves denar sem zmetal za hišo in |
» | Zakaj | si pa takrat rekel Kovaču, da imaš |
» | Kdaj | pa? |
Kako | pa govoriš. | |
In | zakaj | Bog te krivice ne maščuje? |
» | Zakaj | pa, ali je bila perica?« |
Veliko suho sobo si najameva | kje | v Starem mestu in končno si lahko prihraniva |
je zamrmrala Jera, »ampak poslušaj, | zakaj | pa so stanovali v kleti, če so imeli |
» | Zakaj | , zakaj, zakaj!« |
»Zakaj, | zakaj | , zakaj!« |
»Zakaj, zakaj, | zakaj | !« |
In | zakaj | so stanovali? |
Popolnoma je pozabil, da je bil sklenil, | kako | jim bo odpiral oči. |
leto dni, je pisala, in še sama ne ve, | kako | se bo v tem času pretolkla. |
skoraj vselej uštela, ko je računala, | koliko | mora plačati za jajca. |
in veliko slišal ter prav dobro vem, | kako | je s cerkvami in s takimi stvarmi. |
zapirate cerkve, da siromaki nimajo | kje | prebiti noči? |
Boga, da bi ga vzel k sebi, pa nima | kam | položiti svoje stare glave. |
je tiho in počasi in sam ni vedel, | kdaj | se je znašel pred Jerino bajto. |
»No, in | kako | se je končalo.« |
stopila k pismonoši, ter ga vprašala, | kje | stanuje Martin Jakončič. |
je rekla Gilda, » | zakaj | se pa režite? |
» | Kje | pa je tvoja hiša, a, povej?« |
»In | kje | je tisti mlin?« |
Zakaj | si se potem lagal, porco d'una cane. | |
Koliko | si nam govoril v Trstu, da imaš na | |
Ali si se mar | kdaj | brigal zame. |
Le | zakaj | mi nisi pisal? |
Le | kam | naj se zdaj dam? |
K županu pojde in še | kam | drugam. |
»Že vem, | zakaj | so ga, organizacije. |
osemdeset lir na mesec pa se bosta že | kako | pretolkla do pomladi. |
nezadostna priprava za srečno smrt in | kako | venomer žalijo nebeškega očeta s svojimi |
Potem je razmišljal in hrepenel; | kako | lepo bi bilo, če bi tudi on imel doma |
» | Kje | pa! |
Zakaj | ? | |
Kako | ? | |
kamnitni prag, pod koraki je čutil, | kako | se vdajajo trhle stopnice, ki držijo |
Kako | lepo bi bilo, imeti konje, je pomislil. | |
Saj pravzaprav ni važno, | kako | je prišel do konj, važno je, da jih |
Sicer ni vedel, | kam | z njimi, toda če jih prehrani čez zimo, |
tako rad bi bil, da bi ga vsi videli, | kako | zmagoslavno se vrača. |
»Moj bog, | kje | so pa njive?« se je vprašal. |
Udaril je po konjih in čakal, | kdaj | se bo dolina odprla. |
» | Kam | pa letiš,« bo Nanca kričala za njim. |
Čemu | ? | |
pobrala, tresli do zore in pričakovali, | kdaj | bo rdeči petelin zakikirikal vrh slamnate |
» | Kako | je, stari?« je vprašal. |
Ah, | kako | me bo žgal peklenski ogenj, kakor žganje, |
dušek tri, štiri kozarčke in čutil, | kako | prijetno mu gomazi po nogah. |
Kako | , da ni? | |
Zakaj | ? | |
večera skrival po gmajni in tuhtal, | kako | bi se maščeval nad gospodarjem. |
» | Kam | pa leti?« |
Kdaj | si pa prišel? | |
Kako | pa kaj doma? | |
In | kje | je zdaj, da bi pomagal? |
Ko bi le videli, | kako | se je postavila predme, ponosno in |
» | Kje | pa sta?« je vprašal Žef. |
Kdaj | pa!« | |
pri srcu, ko je videl samega sebe, | kako | usmaja po cestah z nerodnimi koraki |
Nanco pa bi | kdaj | pa kdaj doma naskrivaj pošteno namlatil |
Nanco pa bi kdaj pa | kdaj | doma naskrivaj pošteno namlatil in |
Kje | so bile tu njive? | |
Kdaj | bo vse to prekopano in očiščeno. | |
Kje | si pa upam!« se je začudil starec. | |
Razložil je Jakobu, | kako | se kuhajo žličniki, potem pa so sedli |
Natančno mu je razložil, | kako | se skuha. |
Kako | zelo bi potrebovali ženske moči. | |
Kje | naj za vraga snamem to žensko! | |
je za hišo, se potuhnila in čakala, | kdaj | bo Žef izginil na polje. |
»Oho, | kam | pa!« je dejal Žef. |
opornice in tramove ter razmišljal, | kako | naj stopi pred Nanco in kaj naj reče. |
Kako | se naj zdaj pravzaprav vede, da ga | |
za njim, je Nanca vprašala Venčka, | kam | je hodil oče spat. |
Kam | naj grem spat? | |
in starim Jakobom ni maral pokazati, | kako | se je potolažil. |
Obrekarju, ugibale so in težko pričakovale, | kdaj | ga bo zadela očitna kazen božja. |
Seveda, toda | kje | naj vzame denar. |
Na lastne oči bodo videli, | kako | ji bo pokazal vrata. |
Kje | pa je?« | |
» | Kako | ...?« |
Kam | pa pridemo! | |
Pa še | kako | lepo ti pride domov, kakor bi prišla |
To pot je Žef komaj pričakoval, | kdaj | se bo Nanca vrnila. |
Kam | naj se zdaj obrne? | |
Že vnaprej je užival, | kako | lepo zlato morje bo to v poznem poletju. |
Tako, zdaj je ves travnik preoral, | kje | bo imel pa košnjo. |
Ne vem, | kako | se more človek tako neumno nekam zaburiti, |
je govorila takrat, kadar je bil Žef | kje | v bližini, da jo je lahko slišal. |
» | Zakaj | si pa tako neumno gospodaril,« je rekel |
» | Kam | pa?« so ga začudeno vprašali. |
tolminski dekan, da bi nas preizkušal, | koliko | smo podkovani v krščanskem nauku, je |
Vstal sem in sam ne vem, | kako | je bilo, da sem pogledal v prvo klop |
» | Kam | si pa zijal vso mašo?« |
soseda ter koval trdne in drzne načrte, | kako | bom o počitnicah hodil s Tinko. |
Kako | je mami, sem te mislila vprašati. | |
po nekaj korakih ozrl, sem jo videl, | kako | je počasi skakljala s kamna na kamen, |
Pa tudi | kam | bi revež s svojo Srečo. |
Kadar je | kam | šel, jo je zgrabil in s širokimi trakovi |
Tinki in povedali so mi, da ne vedo, | kje | je. |
Vendar pa bi rad, da bi mu | kdaj | kaj poslal, če bi mogel. |
Ne vem, | kam | pojdejo. |
rajši tuje, ter tulil vanje, ali so | kje | srečali mlado žensko s Srečo. |
Kdaj | sem jo prvič videl, ne vem. | |
zvezda sveti, Aj, | kak | ' jasno se blišči. |
Kje | je vzrok, je rinilo vprašanje vame. | |
sem tako zamaknjen, da nisem slišal, | kdaj | so se odprla vrata. |
Zastrmel sem se v okno in nestrpno čakal, | kdaj | bo jetniški zvonec s svojim razbitim |
Nebo je bilo rdeče in nisem vedel, | kje | zahaja sonce. |
Kako | nestanoviten je človek in kako do kraja | |
Kako nestanoviten je človek in | kako | do kraja izgubljen, ko so potrgane |
Takrat sem videl, | kako | velika je vsaka drobna in neznatna |
Kje | bo potem življenje, ko bo enega življenja | |
Koliko | časa sedite?« | |
»Človek božji, | kje | pa so nageljni? |
Koliko | časa ste tukaj? | |
» | Koliko | ste stari, dečko?« |
Videl sem, | kako | sta se dve razsuli na zadnjem še celem |
Ne vem, | koliko | časa sem tako strmel. |
posrečenim odstavkom - in sam ne vem, | kdaj | prekrižam roke na hrbtu ter se začnem |
»Napišite, lepo vas prosim, napišite, | kako | pokvarjen je danes svet! |
Kam | gremo, saj še berači ne verjamejo več | |
pogledal za njim, je bil že kdo ve | kje | v grapi. |
Toda | koliko | je bilo na tem resnice, se ni dalo |
pregledoval vse grme in vse jame, spal bogve | kje | , tiščal štruco pod pazduho, jo prirezoval |
kako | hudo se je moral boriti, da je zlomil | |
Ljudje so ga pogrešali in ugibali, | kam | neki je izginil. |
In nemara je tudi »baron baronasti« | kdaj | potoval skozi našo vas in slišal zgodbo |
Toda | čemu | ? |
» | Kje | je pas?« |
» | Kje | pa je zadrgalica?« je vprašal čez čas |
» | Kam | ?« je vprašala Rozina. |
si pretipal telovnik, če nima nemara | kje | še kake šivanke ali bucike, in mirno |
» | Kam | letiš? |
Če se | kdaj | spozabijo in odpro svoj kljun, jim |
V cerkvi ne vedo, | kam | bi se dali: potikajo se po zakristiji |
britvijo v rokah in strastno pričakujejo, | kdaj | bo pognala prva kocina in s svojim |
Ko kdo ve | kje | v tujem mestu v zaprti sobi srečamo |
»Ali ne bi lahko kar vidva povedala, | kako | je z mano?« |
» | Kam | te pa hudič nese? |
Razlagal je na dolgo in široko, | kako | se je po navodilih Pajntarjeve Jere |
rekla, da se morajo pomeniti tudi o tem, | kako | se bodo vozili na nabor. |
pri priči ne zbudil in ji razložil, | kako | se bo rešil vojaščine. |
Zdaj se bomo | kam | peljali. |
»Le od | kod | so se vzeli? |
» | Kako | bi človek ne tulil?« je zahripel Moj Jezus |
Od | kod | si se pa ti vzelo? |
objel svojo debelo glavo in gledal, | kako | se je šopek razvezal in kako so marjetice |
gledal, kako se je šopek razvezal in | kako | so marjetice vztrepetavale na vodi |
» | Zakaj | se ne oglasiš, če te kličem?« je rekla |
In | zakaj | mi nikdar ne pogledaš v oči? |
In | zakaj | me gledaš tu sem?« je rekla in si položila |
Ko je Zinka povedala, | kako | se je pošalila z njim, ji je pobožna |
»No, | kako | pa kaj ti ... |
je na dolgo in široko pripovedovala, | kako | ga je preizkušala. |
hlačnega gumba, ki ga je nekdo kdo ve | kdaj | odtisnil v mehki les - in v tisti odtis |
tišina, da je Venc natančno čutil, | kako | se seli samota v njegovo srce. |
tako presunljiva, da se je Venc bal, | kdaj | se bo zrušil sam vase kakor star sod |
je laže pri duši, toda saj vsi vemo, | kako | brezupno je s solzami brisati ljubljeno |
tudi svojih razbitih palcev na nogi, | kolikokrat | je z vriščem pritekla domov in se potožila |
» | Zakaj | pa ne njega?« se je nenadno glasno |
»svoje stare« in ji skesano prizna, | kako | velika in nečloveška zverina je. |
»Mama, | zakaj | pa mi nimamo očeta?« je naposled vendarle |
ogovarjali z ženinom in spraševali, | kdaj | bo poroka. |
» | Kam | pa bezljaš, trapa? |
izpustila njegovo roko, ko je začutila, | kako | burno mu je utripala žila v zapestju. |
spet sedla k Vencu in ga vprašala, | kdaj | se bo ženil. |
» | Zakaj | me pa vsi dražite s tem?« je zastokal |
Zakaj | bi se pa ne ženil? | |
ga hodili gledat; spraševali so ga, | kdaj | se bo oženil, in se nasmihali. |
pripovedovala o njem in se norčevala, | kako | ga bo zibala in mu pela pesmi, samo |
človeka, ki mu pravični Bog - je že vedel | zakaj | - ni dal čiste pameti in razsodnosti. |
Marjanco, Zinko, Petra in Izidorja, | kako | bodo skočili k njemu in ga s sklenjenimi |
» | Kje | si jedel?« ga je vprašala. |
Koliko | njegovega življenja je bilo povezanega | |
» | Kako | ? |
Zakaj | ? | |
» | Kako | ? |
» | Zakaj | si to storil? |
Zanj ni bilo važno, | kje | je stanoval. |
In | zakaj | ne? |
» | Zakaj | ?« je ponižno vprašal Venc. |
» | Kam | greš?« je vprašal Peter. |
»Ti, | zakaj | pa je meni tako usojeno?« |
» | Kako | je visel?« so spraševali ljudje. |
» | Kako | pa kaj, Nande?« sem ga vprašal, ko |
» | Kako | ?«je vprašal s svojim zamolklim glasom, |
» | Koliko | pa si prav za prav star?« sem vprašal, |
»Oho, Tinca, | kam | pa?« |
Kako | lepo so živeli. | |
» | Kako | pa ob nedeljah, ko greste k maši?« |
Sam bog ve, | kje | sem bil potem. |
» | Kako | pa kaj, Jera, ali si se tudi letos |
»Glejte jo no, | kje | se je pa ta vzela!« |
» | Kam | te pa hudič spet nese?« |
rajši okrenil od doma, da bi ne videl, | kako | bo njegova boljša polovica vsak čas |
» | Zakaj | ste me pa klicali, če Hedvika več ve?« |
ves teden za sabo, ne more razumeti, | kako | sladki občutki so ju spreletavali v |
Sicer pa, | kam | naj tudi pride takale ženska v obleki |
bi se najmanj tri dni pripravljali, | kako | bodo nastopili in kako se bodo držali. |
pripravljali, kako bodo nastopili in | kako | se bodo držali. |
Sorodnik, sorodnik, | kako | pa ne, kako pa ne,« je drobil Modrijan, |
Sorodnik, sorodnik, kako pa ne, | kako | pa ne,« je drobil Modrijan, ki je vsako |
Kje | pa morem taka?« je rekla in vrgla oči | |
» | Zakaj | pa ne?« je izzivalno vprašal Lužarjev |
»Da, | zakaj | ?« je ponovil Pečanov Nace in uprl roke |
» | Kje | pa so tiči?« |
» | Zakaj | pa?« se je izzivalno razkoračil Štefuc. |
trikrat, da bo petelina zadavila, če se še | kdaj | predrzne k njenim kokošim. |
Koliko | jih pa imaš?" je zakričala Štefetu | |
vrtel po cerkvi, a še nikdar ni opazil, | koliko | je v njej zlata. |
O moj bog, od | kod | monštranca?" je trepetal. |
bomo, reveža oskubljenega, o pa še | kako | ga bomo zaklali." |
Koliko | jih je bog dal!" se mu je izvilo. | |
In | zakaj | se mi ne bi prikazal? |
Toda natančno je slišal, | kako | so zaškripala vrtna vrata v župnišču |
Tako tiho je, da je slišati, | kako | veter na vogalu Usadarjeve hiše premetava |
Že dvakrat je slišal, | kako | mu je krogla zažvižgala mimo glave. |
Od | kdaj | pa je ta njiva tako široka?" se vpraša. |
Kje | pa! | |
stotinko hipa in vendar čisto jasno vidi, | kako | so vzvalovili krogi na motni vodi. |
popolnoma jasno zagledal samega sebe, | kako | teče kot otrok okrog domače hiše. |
in nato takoj na desno in kar sliši, | kako | glasno mu utriplje srce. |
Kje | je šele jelševje?" | |
Toda nihče ne ve, | kdaj | je prišlo, ker so vsi tako zakopani |
Kdaj | pa tolminski kmet utegne dvigniti glavo, | |
Čemu | po stezi? | |
pobožnjakarice, ki se jim še sanja ne, | koliko | živih dvomov je v bistri otroški duši. |
Res je, da so mi povedali, | kako | zelo se je teta spremenila, a vendar |
let po njegovi smrti zaman čakala, | kdaj | se bo uresničilo njegovo mnenje, da |
gospodinja, ki noče pokazati sosedi, | koliko | jajc je prinesla iz kokošjega gnezda, |
Pa še | kako | žive!« je vzkliknila, očitno nezadovoljna |
»Saj, | kje | pa so zdaj Pologar, Okrogličar in Modrijan?« |
» | Kje | so?« je teta po svoji navadi ponovila |
Ne vem, | zakaj | ga naši še niso zaprli. |
Kako | in kaj je zdaj z bogom, tega jaz po | |
Koliko | tisoč oprtnikov gnoja pa je v sedemdesetih | |
Koliko | gmajne je iztrebil zanje! | |
Sam mi je povedal, | kako | prepričan je bil, da bo vse drugače, |
Kako | bo, tega ni vedel. | |
Kako | čudno je to! | |
mislila jasno ... z besedami, ampak ... | kako | bi rekla ... bolj megleno ... |
Vidiš, včasih nisem vedela, | kako | močna je prava in poštena misel; človeka |
vem, da je človek ... da je človek ... | kako | naj rečem ... ah, kaj bi le iskala besedo! |
Toda saj veš, | kako | je: kadar je treba žensko obsuti z |
Vidiš, | kako | premišljeno, kako hinavsko so nas ugonabljali |
Vidiš, kako premišljeno, | kako | hinavsko so nas ugonabljali in preganjali |
» | Kje | sem že bila? |
‘ | Kje | so partizani?’ se derejo in razsajajo |
Kdaj | pa?« sem vprašal. | |
»In | zakaj | ste mu rekli Fra Diavolo?« |
» | Zakaj | ? |
» | Kako | ?« |
»Vidiš, | kam | sva prišla?« je rekla. |
Kje | sva že bila? | |
Kasneje je Obrekar rad pripovedoval, | kako | je bilo, ko se je vrnil. |
- | Kje | imaš prašička? pravi. - |
- | Zakaj | ne? pravi in zabije kuhalnico v |
- | Kdaj | bodo godni? pravi. |
Še danes ga vidim, | kako | se je s svojim upognjenim hrbtom prizibal |
govoriti o prašičih, o Oblakovem vrhu in | kako | da tam ni fašistične sodrge. |
Obrekar pa je tudi ženi povedal, | kako | in kaj je na Oblakovem vrhu. |
Pa saj sam veš, | kako | je bilo. |
»Še sedaj jih vidim, | kako | se o mraku odpravljajo na pot. |
» | Kdaj | pa so ga prijeli?« sem tiho vprašal. |
» | Kdaj | ?« se je zlecnila. |
» | Kako | čudovite so te naše tolminske grape!« |
» | Kako | to misliš?« je naglo popadla teta, |
doma, si na trdnih tleh in niti ne veš, | kako | te na tujem premetava. |
» | Kako | pa to veš?« sem rekel naglo in verjetno |
» | Zakaj | pa ne bi smela vedeti?« je užaljeno |
na tej polici smo sedeli, ko smo ... | kako | bi le rekla ... no, ko smo začutili domovino. |
‘Vidiš,’ je rekel Obrekar, ‘vidiš, | kako | drvijo. |
Kako | bi to povedal ... | |
smrtni nevarnosti, tedaj šele vidiš, | kako | je tvoj ... in tudi kako je lep!’ |
šele vidiš, kako je tvoj ... in tudi | kako | je lep!’ |
duš se peha v tej grapi sam bog ve | koliko | strašnih let. |
Zakaj | ? | |
Čemu | taka vas pravzaprav služi? | |
Kje | je dobiček vsega tega garanja? | |
Že ves čas sem čutil, | kako | je postajala vse bolj nemirna in kako |
kako je postajala vse bolj nemirna in | kako | se je pravzaprav |
»Da, | kje | sem že bila?« je rekla teta in spet |
‘Očka Orel, | kje | imate stvari?’ |
Tedaj sem se spomnila, | kako | je včasih govoril, ko se je vrnil z |
Kar vidim, | kako | jim strah leze v kosti. |
Ali se kdo | kdaj | sam premakne? |
ošineš ga s pogledom in kar vidiš, | kako | se te boji. |
ampak takole, če jih je več skupaj ... | kako | bi rekla ... tudi strah ima svoje meje. |
Sicer sem razločno slišala, | kako | mi je bilo srce, a vendar sem trdno |
Kako | pa stojiš pred nemškim oficirjem!’ | |
Le | kako | si ga izvrtal iz te piškave grape?’ |
Streljali pa so kakor iz uma; videla sem, | kako | so svetle krogle |
Pob je izginil, da niti opazili nismo | kdaj | . |
je bila zelo visoka; spomnil sem se, | kako | sem nekdaj bingljal z bosimi nogami |
Saj dobro veš, | kako | so nama govorili na Oblakovem vrhu: |
če bi prav nič ne povedal, jaz vem, | kako | je bilo. |
In tako tudi vem, | kako | je bilo z Obrekarjem. |
Zakaj | ? | |
» | Kje | pa je zdaj?« sem vprašal. |
gnoju, da bi prepričal sebe in druge, | kako | samozavestno in pogumno drži oblast |
A | kako | naj se drugače proslavi? |
In | kako | rad bi jih nekaj napisal! |
Kje | je recimo možatost poveljnika finančne | |
Kam | naj se nagne? | |
kakor bi bila njim enaka, in gleda, | kako | se valijo iz cerkve ti mrki kretenski |
Zakaj | tako sovražno molčijo, da iz njihovega | |
da so ti ljudje še vedno prepričani, | kako | bodo nekoč pognali Lahe s svoje zemlje. |
pravično rečeno hlapci, in gledajo, | kako | se onstran tlakovane poti zbira čreda, |
štreno svojih jeznih misli mrko gleda, | kako | se polni njegov prostor med cerkvijo, |
»Zdaj vemo, | kje | kdo stoji!« |
zajame sapo in začne naglo naštevati, | koliko | dni bo moral vsak delati prostovoljno. |
stati z rokami ob telesu in čakati, | kdaj | mu bo kak Leonardis, ali pa celo njegov |
Joj, | koliko | je pretrpela in premolčala! |
Kam | bi prišli, če bi hlapci in dekle zbirali | |
In | zakaj | ? |
Le | kje | se je vzel ta prekleti vozel? |
Eh, | kako | se življenje čudno zavozla in skrotoviči! |
poduha ozračje, pa bo takoj videl, | koliko | je ura. |
» | Zakaj | naj bi se pomirila? |
Kdaj | pa je tebi krava poginila, a? | |
»Pa mi povej, | zakaj | tebi krava ne crkne? |
Zakaj | ti ne crkne?« | |
Zakaj | tebi krave ne pocrkajo? | |
Zakaj | ti ne pocrkajo? | |
» | Zakaj | ti ne pocrkajo? |
Zakaj | ti ne pocrkajo? | |
» | Zakaj | ti ne pocrkajo? |
Zakaj | ti ne pocrkajo? | |
Le | kako | bo živela brez sončka, brez zračka, |
»Pa | kako | je bilo?« |
» | Kako | je bilo, Neža?« |
» | Kako | je bilo? |
» | Kako | naj se potolažim?« se Žuželjčevka naglo |
Zakaj | si jo gonil mimo kasarne? | |
Zakaj | se nisi umaknil, ko je caposquadra | |
Zakaj | si s kravo uganjal svojo trmo, a? | |
Zakaj | si uganjal politiko, a?« | |
»Neža, | kje | je že tisti svet!« se iz polmraka oglasi |
» | Kje | ?« |
lonček mleka, a srknila je samo požirek, | zakaj | ustnice in jezik, oboje je bilo nekam |
» | Kako | pa to?« je začudeno pomislila Trohovka |
Zdaj pa res ne vem, | kako | bo? |
votla in prazna, a da kljub temu nima | kam | vliti. |
Joj, | kako | je zdaj rahla! |
Z muko odpre oči, da bi pogledala, | kje | je. |
Tedaj se Trohovka spomni, | kako | je z njo: |
Počasi zapre oči in čaka, | kdaj | bo začutila dotik na dlaneh in podplatih. |
» | Kako | ?« vpraša z očmi. |
Pokazalo se je, | kako | prav je imela, ko je takrat, po vélikem |
» | Kam | pa, Julka?« |
Kuhinja je že prepolna in nihče več nima | kam | sesti. |
» | Zakaj | pa?« zazeva Travnikarjev stric. |
» | Zakaj | ? |
» | Zakaj | pa iz živega?« vpraša Hlip. |
Kar videti je, | kako | se mu tla zibljejo pod nogami. |
ter se začudeno spogledujejo, češ od | kod | nenadoma ta prijetni občutek, da so |
»Pokažem vam, | kako | smo na Španskem minirali proge.« |
» | Kje | si bil, Boris?« ga Angelca vedro vpraša. |
»Nikdar mi ne pove, | kod | hodi,« reče z rahlim očitkom. |
» | Kam | greš?« besno zahrešči Dragarica za |
» | Kako | ‚zaradi mene ‘? |
zaničljivo pihne sapo skozi nos, češ le | kako | je mogel misliti, da bi ta zmlinčeni |
» | Kdaj | je bil gruntar hlapec? |
» | Kam | greš?« se jezno zadere Dragarica in |
» | Zakaj | ?« suho vpraša. |
» | Zakaj | ?« ponovi Dragarica in vsa iz sebe stopi |
bi rada nekaj rekla, a ne bi vedela, | kako | naj začne. |
Kje | si pa to dobil?« se začudi očka Orel. | |
» | Kje | ?« |
» | Kdaj | ?« vpraša Tildica. |
» | Kje | ?« |
Kje | so belčki?« | |
komandantu, kakor bi ga hotel pobarati, | zakaj | je obsedel v avtomobilu. |
» | Kje | je Drejc?« |
»Joj, | kako | se bojim zanj! ...« |
in tiho zro za njima, da bi videli, | kako | se bosta po dolgih letih srečala mati |
»Stric, | kam | si dal brado?« |
» | Kako | ti to rase!« |
Zakaj | ? ... | |
In | kam | potem? ...« |
» | Kam | ?« besno zagrmi Sova, ga jezno hebne |
Vse kaže, da ne ve več, | kje | je in da ne sliši in ne vidi, kaj se |
» | Kje | je Dragič?« vpraša z votlim glasom. |
» | Kje | je Dragič?« ponovi glasneje in zahtevajoče; |
» | Kam | ?« |
» | Zakaj | pa ti?« zagrmi Sova in jo pisano pogleda. |
» | Kam | pa?« vprašata domobranca. |
» | Kam | ?« zaskrbljeno vpraša Jera in stopi |
» | Koliko | jih je?« |
» | Koliko | ?« |
Kje | jih imaš?« | |
» | Zakaj | ?« ga spet zbode Tildica. |
» | Zakaj | ?« zategne Sova v zadregi, za trenutek |
Kdaj | ?« | |
Kam | pa greste?« | |
» | Kam | ?« prešerno vpraša Sova. |
» | Kam | , hudiča, rinete!« zagrmi z važnim glasom. |
kakor suha trska in z užitkom gleda, | kako | Sova s široko odprtimi usti lovi močan |
» | Kam | pa vidva « hrešče vprašuje Zavoglar. |
» | Kje | je moj?« |
neprestano za petami in ga nestrpno gleda, | kako | meša po kotlih; nazadnje pa ji žilica |
Kje | pa? | |
kakor bi še mrtev s ponosom poslušal, | kako | se oddaljuje premagani sovražni hrup. |
» | Kod | , hudiča, me pa vlačita?« se sitno zadere |
»In | kako | svetlo gleda!« |
»Pa nam pripoveduj, | kako | bo potem,« reče Mali kakor otrok, ki |
zahrumi, kakor bi hotel preskusiti, | kako | in kaj je zdaj z njegovim glasom: |
» | Kako | - doma?« začudeno vpraša Nančika. |
» | Kako | ? |
Kje | pa je Drejc?« | |
» | Kdaj | je šel?« hlastno vpraša Sova, ki je |
»Okrožje že mora vedeti, | koliko | je hudo in koliko ni ... |
»Okrožje že mora vedeti, koliko je hudo in | koliko | ni ... |
» | Kje | imate stvari?« |
» | Kje | je komandant?« vpraša tankista. |
čeprav me ni bilo več, sem začutil, | kako | se pogrezam. |
in nato z rastočim obupom popisal, | kako | sem v sanjah sanjal, da sem videl drveti |
Obstal sem pri vratih in gledal, | kako | je lovil sapo. » |
sanjal sem, | kako | ne morem sanjati o belem konju, čeprav |
nerodno, ker je Travnikarjev stric videl, | kako | otroško sta poskočila z desko in vzkliknila. |
res lepo, če bi jima stric svetoval, | kako | naj jo obrneta, da jo bosta pravilno |
Sam hudič ni vedel, | koliko | vrst nas je bilo. |
Kako | se ne bi? | |
Le | zakaj | naj bi se pretepali? |
»No, | kdaj | se ti bo pa jezik razvezal?« |
»Sem sedi, da ti povem, | kako | smo se v Bosni dogovarjali,« ga je |
zamaščeni klobuk na trebuh in kdo ve | zakaj | zelo spoštljivo gledal starega Hlipa, |
» | Kdaj | je to bilo? ...« |
Pretepali še niso ... | kako | bi rekel ... uradno še niso smeli pretepati. |
Žena, ki je v tej kretnji, le bog vedi | zakaj | , videla jezo, je pritisnila hčer k |
premaknil, in vedno jasneje je videla, | kako | je ves skrušen in nebogljen: glava |
Kako | naj sicer u‐umrem? ... | |
Saj veš | kdaj | ... |
» | Kam | greš? ...« je vztrepetala vsa obupana. |
Kam | naj se dam? ... | |
Kako | naj živim?« je izgubljeno spraševala. | |
» | Kam | ? |
Kam | ? | |
Kam | ?« ga je ustavil Modrijan, ki je pravkar | |
»Ga bo pa | kje | drugje počakal. |
Saj ni vedel, | kje | se ga glava drži. |
Pa še | kako | se varaš! ... |
Oh, | kako | si tečen!« |
še potem, ko je že zdavnaj pozabil, | zakaj | strmi. |
»In le | zakaj | jih ne bi pognal? |
Prav nič se ni spraševal, | kam | ga neso, kajti žalost je že stopila |
ali pregrešne: že trideset let sanja, | kako | se bo priženil na bogato kmetijo. |
pobrala svoje cape in izginila neznano | kam | . |
se prijel za glavo in samo še čakal, | kdaj | bo počilo. |
ni, da bi se zapil; saj še vedel ni, | kdaj | so ga noge prinesle k Mojemu Jezusu. |
»Le | zakaj | naj bi jaz to vedel, a? |
Glej ga, | kako | je grozan! ... |
Vem, | kje | je to,« je rekel ponosno, z grmenjem |
»A‐a‐a misliš, da bo | kdaj | revolucija?« je zajecljal pismonoša. |
» | Zakaj | pa ne? ... |
Kdaj | pa?« je preplašeno vzdihnil Moj Jezus | |
» | K‐kako | je to rekel?« je zajecljal pismonoša, |
In | zakaj | bi se tebi tresle hlače, a?« se je |
» | Zakaj | pa ne?« je zrogovilil Okrogličar. |
»In | kako | majhna reč ...« |
»In | kako | majhna reč ...« |
Zdrznil sem se bil, ker sem se spomnil, | kako | je umrl Hotejčev Matic, toda ni se |
» | Kam | pa?« so me začudeno vprašali prijatelji. |
vsemu sklenil, da bom skušal napisati, | kako | je umrl Hotejčev Matic, naš nedolžni |
nebesih strgal svoje palice in gledal, | kako | se boš ti cvrl v peklenskem kotlu.« |
Otroci so brez besede gledali, | kako | so beli kamni čudno počasi padali ob |
»In ne slišali ne videli ne boste, | kdaj | bo prišel. |
» | Zakaj | pa ne? |
»Ti bom že pokazala, | kako | je zdrav!« je zagrozila Temnikarica |
Videl boš, | kako | bodo šele partizani hudi!« |
» | Zakaj | ?« je Matic široko odprl svoje velike |
»Saj res, | kako | pa je kaj s palico?« je prijazno vprašala |
korakov od njega ter brez besede gledali, | kako | je strgal. |
Temnikarica se je spomnila, | zakaj | še čaka, pa ga je vprašala: |
»Ali že veš, | kje | boš jutri jedel?« |
» | Kje | si pa danes jedel?« |
»Pa ti ni Jur povedal, | kam | boš šel jutri?« |
» | Kdaj | pa ti jo bo dala?« |
» | Zakaj | pa ne greš sam ponjo? |
» | Kje | boš spal?« |
ga nesla h krstu, ter sta vprašala, | kako | naj bo otroku ime, je bevsknila čez |
» | Kako | - lužaste?« |
dodala s strupenim, izzivalnim očitkom, » | kako | pa naj bi imel čiste, če je iz Luže!« |
»mrho«, to se pravi za Pepo, če se še | kdaj | vrne. |
»Eh, | kako | pa naj se v Luži bistri!« je zaničljivo |
» | Zakaj | ne bi rasel? |
od hiše do hiše ter mu dopovedovala, | kako | se po domače pravi tu in kako tam. |
dopovedovala, kako se po domače pravi tu in | kako | tam. |
kjer se je danes najedel, povedali, | kam | naj gre naslednji dan. |
Vogričevem pastirju ter ure in ure gledal, | kako | je ta strgal in rezljal najrazličnejše |
»Če se boš še | kdaj | slekel in vrgel svoje cape na gnoj, |
» | Zakaj | pa ne?« |
» | Kdaj | te je napadel?« |
» | Kje | te je napadel?« je strogo vprašal Hotejec. |
ga teči sem, pa sem ga slišala sem, | kako | je zakričal - |
» | Zakaj | da ga ni kriv ga?« je Katra užaljeno |
zgrnili okrog nje, da bi slišali, kaj in | kako | je bilo, toda pokazalo se je, da se |
»Le | zakaj | si takšen hrust izbere tako lahkotno |
pihnil je piš in natanko je videl, | kako | je vzvalovala trava. |
In nemara se kakšna le | kam | skrije, da ostane vsaj kurje seme pri |
bistre kakor ti, pa bodo že same vedele, | kako | je bolj prav.« |
» | Kam | pa boš šel?« se je nasmehnil Loputnik. |
» | Kam | naj gre?« je vprašujoče zamežikal Matic. |
» | Kam | pa tako naglo, Matic?« je vprašal in |
» | Kam | pa vendar greš?« |
» | Kdaj | je to rekel?« |
» | Zakaj | naj bi bila huda?« se je začudila Tilčka. |
» | Kako | - sami pokadili?« je začudeno vprašala |
» | Kako | ? |
» | Kam | pa zdaj?« je vprašal Laznar, ki se |
se ni mogel, temveč se je bog vedi, | zakaj | - nemara prav zaradi sončnice pod vratom, |
Matic je jasno videl, | kako | je iz letala siknil ogenj - in še isti |
Ni se spomnil in niti vprašal se ni, | kako | je prišel tja, temveč je takoj zdramil |
odprl oči, da bi se nemara vprašal, | kdaj | se je vse to zgodilo, toda ni se utegnil |
» | Kje | ?« |
» | Kako | ?« |
se je nasmehnil, češ midva že veva, | kako | in kaj. |
»Le | kod | se mudi! ...« je vzdihnil Vogrič. |
je bila takšna, da je bilo slišati, | kako | je zacvrčala zasmojena dlaka visečih |
In | kam | potem? |
bila tla spet trdna, toda začutil je, | kako | |
pod nebom in gledal z nebeških višav, | kako | se globoko na zemlji, po globokem dnu |
» | Zakaj | se pa treseš?« |
in začel z novim posmehom ugibati, | kam | neki vleče zagrizeni bajtar svojega |
Nekaj ... | kako | bi se reklo... nekaj brezsrčnega diha |
» | Kako | ? |
» | Zakaj | pa se potem tako opotekaš? |
» | Kje | laja?« |
» | Kako | pa to veš?« je vprašal pob. |
» | Kako | ?« se je začudil oče. |
pravi, da slišiš, kar se oglaša takole ... | kako | bi se reklo ... kar se oglaša s šumom. |
Toda ne slišiš... | kako | bi se reklo ... v šumu ne slišiš zvoka, |
In | koliko | jih je! |
In | kako | ubrano poje. |
Tudi v tem, | kako | se dviga in pada, je zvok, čeprav ga |
»Uh, | kako | žalostno zavija!« je rekel. |
visela živa meglica, to se pravi ... | kako | bi se reklo ... kakor bi nad jezom rojilo |
Zakaj | , bova videla kasneje. | |
Ta je bil mrtev kakor ... | kako | bi se reklo... mrtev kakor pepel, stari |
Zakaj | so oblaki takšni in ne drugačni? | |
Zakaj | se mlinsko kolo na lopatice vrti hitreje, | |
Zakaj | led bobni, dokler se redi, potem pa | |
kar se v cerkvi večkrat sliši... da, | koliko | je maš v dober namen! |
Toda | zakaj | naj bi človek skrival namene, ki so |
Zavoglar zazdehal in nato vzdihnil, češ | kako | lepo bi bilo, če bi bil led že dovolj |
Človek nikdar ne ve, | kdaj | z njo sproži plaz in prikliče smrt. |
Slišali so, | kako | je drsel po ledu, že so ga zagledali |
pred sabo in se oddahnili, videli so, | kako | je vrgel roke od sebe in ponosno vzkliknil: |
» | Kako | ga boš rešil? |
Ravničar dedec in pol, tiste vrste dedec... | kako | bi se reklo... tiste vrste dedec, ki |
In bogve, | koliko | takšnih mož se rodi v teh grapah! ... |
In ali veš | zakaj | ?« |
In | kako | velika ljubezen je to morala biti, |
In | kako | je pela! |
Sploh... | kako | bi se reklo... sploh čudovito bitje, |
»Od | kod | pa se je vzela?« je rekel pob. |
No, zdaj pa si lahko kar misliš, | kako | je bilo, ko ji je Tone povedal, da |
» | Zakaj | pa se nista vzela in odšla kam drugam?« |
»Zakaj pa se nista vzela in odšla | kam | drugam?« |
» | Zakaj | ?« se je začudil oče. |
Saj res, | zakaj | se nista vzela in šla drugam? ... |
Bogve, | zakaj | ne?« |
» | Zakaj | ne?« je rekel po premisleku. |
No, | kje | sem že bil?« se je vprašal in se prijel |
Kje | pa? | |
Srce je naposled ... | kako | bi se reklo ... srce je naposled tudi |
Pravzaprav sta bila zdaj dva Ravničarja... | kako | bi se reklo... razklal se je bil na dvoje: |
Kako | pa telo živi brez srca? | |
Je, pije, spi in ... in tako dalje... | kako | bi se reklo... živi kakor žival... |
Kako | pa naj bi drugače? | |
imel rad, toda ne verjamem, če mu je | kdaj | prišlo na misel, da so tisti otroci |
Kako | je bilo, je povedala Putkova Marjanca, | |
ni jokala zaradi svojih otrok, češ | kam | naj gre z njimi, jokala je zaradi Ravničarja. |
Baba je grda in neumna, | kako | naj ima rada?...’ |
Razmišljal je samo o tem, | kako | bi uredil svojo domačijo, če Oti ne |
razlagal, kako bi prezidal hlev in hišo, | kako | bi uredil njive in sadni vrt, kako |
kako bi uredil njive in sadni vrt, | kako | bi sejal, sadil - vse bi bilo urejeno |
da je tudi preprosto srce sposobno ... | kako | bi se reklo ... to dokazuje, da je tudi |
tudi v preprostem srcu velika moč ... | kako | bi se reklo ... da so v njem velika čustva, |
narava, ki ga da, se prav nič ne vpraša, | kam | ga bo vtaknila: ali za gospodovo ali |
kakor pravimo, drugi pa spet tako ... | kako | bi se reklo ... druge pa srce kar ugonablja. |
»No, in | kje | sva pustila Ravničarja?« je vprašal |
Treba je povedati samo še to, | kako | je umrl ... |
» | Kako | ?« se je začudil pob. |
Kdo ve, od | kod | se je vzel. |
Bogve | zakaj | se je prisada tako bal? ... |
In veš, | kako | ? |
vrsto in od daleč nepremično gledali, | kako | so Ravničarja spuščali v jamo. |
je še stal pri grobu, in ga vprašal, | kako | misli z otroki. |
»In | kam | so šli?« je vprašal pob. |
» | Kam | ?« je oče zmignil z rameni. |
Kdo ve, | kam | ? |
»Spominjam se, | kako | so prišli z avtomobilom ponj.« |
Kam | pa drugam?« je mrko rekel oče. | |
beremo razne povesti, pa kar vidimo, | kako | je vse iz trte izvito, kakor se reče. |
ljubeznijo večkrat tako opletajo ... | kako | bi se reklo ... |
» | Koliko | jih je! ... |
in so zdaj utrujene spokojno čakale, | kdaj | jih bo pregrnila bela snežena odeja, |
Zmagali so, pa še | kako | so zmagali! |
Pomislil je, | kako | lepo je živeti ... |
Kako | strašno mora biti, kadar je treba umreti! | |
pobu, kakor bi bil pomislil, da mu nima | kam | uiti in da se bo zato moral pogovarjati |
»Povej mi, ali si že | kdaj | premišljal, kaj bi rad bil?« |
bral, gledal po dolini in razmišljal, | koliko | povesti bi se dalo napisati tudi o |
In | koliko | sem jih tudi napisal! ... |
Toda | kako | naj bi bil pisal? |
Slovnica to je že lepo, toda | kam | naj bi šel s slovnico ... |
se bom naučil orglanja in da pojdem | kam | drugam za organista in pevovodjo. |
pametno, toda kljub temu je čutil, | kako | raste v njegovih očeh. |
vprašal pob, ki se je dobro spominjal, | kako | je potegnil izza trama šop zakajenih |
Kdaj | ? ... | |
»In | zakaj | si mi izpulil iz rok in vrgel v peč?« |
» | Zakaj | ? ... |
Gledal je, | kako | je hodil, kako je govoril, kako je |
Gledal je, kako je hodil, | kako | je govoril, kako je z rokami izbiral |
je, kako je hodil, kako je govoril, | kako | je z rokami izbiral in nato podpiral |
rokami izbiral in nato podpiral besede, | kako | je naročil dve juhi in dve žemlji, |
je naročil dve juhi in dve žemlji, | kako | je jedel, kako si je brisal brke. |
juhi in dve žemlji, kako je jedel, | kako | si je brisal brke. |
hip, zakaj še preden sem se vprašal, | kje | sem, sem spoznal čumnato, okence in |
Jasno sem videl samega sebe, | kako | sem prišel okrog vogala in obstal sredi |
- Joj, | kako | te bo oče vesel! |
glej tako debelo, saj ne boš uganil, | zakaj | sem jo tako skrivala! |
- Samo pomisli, | kako | brezsrčni so postali ljudje! - |
In veš, | zakaj | ?... |
Ti ne veš, | kako | sem se oprijela tiste misli! |
- Pomisli, | kako | bo vesel! |
- Ali še veš, | kako | je ob nedeljah dopoldne, ko se je preoblekel, |
‘Joj, | kako | si lep!’ |
Ali še veš, | kako | sta se potem oba smejala? |
Ali še veš, | kako | je včasih sklenila roke in rekla očetu: |
bo takoj sedel k njemu in poskusil, | kako | mu kaj poje. |
se je po premolku oglasila teta, - | kako | je oče včasih rekel, da imajo nekateri |
In | kje | boš spal? |
Začutil sem, | kako | me počasi prevzema stari, močni, neomajni |
- | Kam | pa greš? - |
- Trapa stara, le | kako | da mi to ni prišlo na misel! - |
Prav razločno sem ga videl, | kako | gazi pred mano in s toporiščem sekire |
- | Kdaj | se bova spet videla? - |
gosto sneži, pa vseeno jasno vidim, | kako | oče sloni ob borovem deblu in me gleda |
začel naglo tipati okrog sebe, češ | kje | imam sekiro, zakaj v dlaneh sem čutil |
tipati okrog sebe, češ kje imam sekiro, | zakaj | v dlaneh sem čutil mrzlo jeklo. |
Kako | hitro teče čas! | |
Pa vendar, | koliko | je bilo v tem daljšem trenutku lakote |
in na druge tegobe vsakdanjih dni, | zakaj | vse to je naposled samo sivo morje, |
pogovarjala z očetom, če bi bil še živ, | zakaj | tudi on ni umrl ne za lakoto ne od |
In glej, videl sem, | kako | vstajajo armade ljudstva iz |
pretresljivo in mogočno podobo, in sam ne vem, | kdaj | se je iz mojega spomina začela oglašati |
izgovoril glasno, verjetno celo patetično, | zakaj | zdramil me je lastni glas. |
in vest sta me že grabili za srce, | zakaj | pred mano se je zdaj razgrinjala tista |
poslušam zariplega generala in se čudim, | kako | z diplomatskim mirom prikriva svojo |
- | Kdaj | ? - |
- Pa | zakaj | ? |
- | Zakaj | je ubil očeta? |
Zakaj | ? | |
No, prišla je noč, in | kako | naj zver leže in mirno zaspi, če ne |
bliskovito me prešine pekoče vprašanje, | zakaj | počenjam vse to, zakaj se ukvarjam |
pekoče vprašanje, zakaj počenjam vse to, | zakaj | se ukvarjam s svojim telesnim občutkom, |
Zakaj | ne? | |
- In | kje | so zdaj tvoja čustva? |
Kam | si dal srce? | |
na postelji in globoko zajel zrak, | zakaj | v sebi sem spet začutil obokano črno |
» | Kdaj | je to bilo?« |
dni po domovih in ulicah ter gledam, | kako | se zbirajo družine, kako se srečujejo |
ter gledam, kako se zbirajo družine, | kako | se srečujejo prijatelji.« |
- | Kje | pa je oče? |
Kdaj | pa? | |
ponos, najprej ponos in nato ganjenost, | zakaj | v tistem stotisočglavem odposlanstvu |
je naravnost odbijal od te sivine, | zakaj | bil je prav takšen, kakršnega sem zadnjič |
Zamaknil sem se vanj in čakal, | kdaj | bo po stari navadi z dlanjo poribal |
orlovskega nosu in počasi povedal, | zakaj | je v tem zboru. |
vznemirila, a vendar sem spet začutil, | kako | veje od starih zidov tisti veliki, |
Le | kako | , da se je nisem nikdar spomnil? ... |
Toda | kako | ji je bilo pravzaprav ime? |
In | koliko | bo zdaj stara? |
Kam | neki je krenila? | |
» | Koliko | je bila pravzaprav stara, ko sem zbežal |
In | kako | se je pogovarjala z mano! |
Moški ponos nikdar ne pozabi, | kdaj | so se mu pred žensko tresla kolena, |
sem z glavo in se nejevoljno vprašal, | zakaj | se pravzaprav toliko ukvarjam s tem |
bilo treba več misliti, kakšna je, | zakaj | živo sem jo zagledal pred očmi. |
Pa ga nisem, | zakaj | gledal sem jo z nerazumljivim dopadenjem, |
Kako | to, da je zdaj pred mano obraz zrelega | |
podzavesti, v galerijo mojega hrepenenja, | zakaj | tista podoba bo večna skica, ki bo |
In tista bolečina je bila pristna, | zakaj | pogreznil sem se v svojo mladost. |
zelo rahlo in iz nekakšne daljave, | zakaj | pri oknu ni bilo več mene, petintridesetletnega |
Prav jasno sem ga videl, | kako | je strmel v noč, in prav razločno sem |
v noč, in prav razločno sem slišal, | kako | je trzal z nosom in polglasno ponavljal: |
In | kako | ga je prav to zapeklo! |
čudne nočne šume, ki se porajajo kdove | kje | . |
pob ponoči nič kaj rad ne srečuje, | zakaj | njegovo zdravo desno oko se tako mrzlo |
tako nenavadno mikavno je gledati, | kako | se ta črna enoroka prikazen počasi |
- | Kje | si bil ? - |
- | Kje | si bil, ti moj potep potepasti? |
Povej no, | kje | je? |
najsrečnejših dni, hkrati pa bo čutil, | kako | se mama trudi, da bi se šalila in tako |
Le | kje | si se vzel? ... |
- | Zakaj | tako govoriš? ... |
Zakaj | si v takih skrbeh zame ? ... | |
Zakaj | me vsi tako čudno gledate? ... | |
Toda | zakaj | me imate tako čudno radi? |
Toda niti ganil se ne bo, | zakaj | vest mu bo grenko očitala že samo misel, |
In | kako | vesel je bil, da je bil doma sam in |
Vas je zasovražil, | zakaj | bil je prepričan, da se |
Kar videl je, | kako | se mu vaščani posmehujejo, še zlobneje |
posmehujejo očetu, češ prav mu je, | zakaj | se pa bajtar napenja in pošilja poba |
večjo ceno in moč njegovemu trpljenju, | zakaj | trpel je s tistim svojevrstnim, bolestno |
Na vprašanje, | zakaj | je kriv, je kajpak odgovarjal samo |
Kako | lepo bi bilo, če ga sploh ne bi bilo! | |
trdo bukovino, da še opazila nista, | kdaj | se je Modrijan prismukal okrog hleva. |
- Te, te, te, petnajst petelinov, | kako | mu gre žaganje od rok, od rokic! - |
- | Zakaj | se pa skrivaš? - |
- | Zakaj | pa potem stojiš za vrati? - |
In slišala sem, | kako | je |
- O Andrejček, saj bi sedel, pa še | kako | rad bi sedel in dolgo posedel s tabo! |
Povej no, od | kdaj | pa si tako daljnoviden, da moraš čez |
svoje travnike, če hočeš presoditi, | kako | kaj kaže trava? |
In da bi očeta res prepričal, | kako | globoko ga je užalil, je ogorčeno zacepetal |
- Te, te, te, petnajst petelinov, | kako | sva se zaklepetala! |
- Uh, | kako | si mulast! - |
- | Zakaj | mama ne hodi več k zdravniku? |
In | zakaj | naj bi otroci ostali brez matere in |
Saj še tako ne vem, | kako | jih boš preživljal’ ... |
Povej, | kako | je bilo v Tolminu. |
- In | kje | se boš učil, da boš v miru? |
- Saj res, | kje | ? - |
mizi in odprl knjigo, da bi videl, | kako | bo. |
- Joj, | kako | je lepa! |
- No, | kam | pa? - |
reči, da sem prišel iz pekla,’ pravim, ‘ | zakaj | ta je pod zemljo, kakor ste nas učili.’ |
Pob se je prav dobro spominjal, | kako | je od utrujenosti počepala, kjer koli |
Pa tudi tega se je spominjal, | kako | jo je bil nekoč vprašal, kje ima očeta, |
spominjal, kako jo je bil nekoč vprašal, | kje | ima očeta, in kako je dekletce na tisto |
bil nekoč vprašal, kje ima očeta, in | kako | je dekletce na tisto vprašanje ravnodušno |
Pobu je bilo nerodno, čeprav ni vedel, | zakaj | , in nikdar več ni silil vanjo s tistim |
- Ne vem, | kako | bo! - |
nedeljah zvečer včasih celo pozabim, | kje | sem doma. |
za vsako hišo, kdo jo je sezidal in | kdaj | in kako in zakaj je prehajala iz roke |
hišo, kdo jo je sezidal in kdaj in | kako | in zakaj je prehajala iz roke v roko. |
kdo jo je sezidal in kdaj in kako in | zakaj | je prehajala iz roke v roko. |
Vedela je za vsakega, | kdaj | se je rodil, kdaj je bil pri birmi, |
Vedela je za vsakega, kdaj se je rodil, | kdaj | je bil pri birmi, kdaj se je poročil |
se je rodil, kdaj je bil pri birmi, | kdaj | se je poročil in kdo mu je bil boter |
- | Kam | pa bezljaš? - |
- Uh, | koliko | ste je že polegli! ... - |
- Ne vem, | kako | se ji reče. |
Le | kako | ji je bilo ime?« |
slovenskih dijakov na Banjško planoto, | zakaj | podrl se je svet: - mama je umrla. |
Vzdignil sem se na komolce in se začudil, | zakaj | me oče ni zbudil s požirkom vrele kave, |
Ob tisti misli sem začutil, | kako | je moje telo izmučeno in razboleno; |
In le | kako | naj ne bi bilo brez moči? |
zavaljenih rjavih čmrljev, ki sta bogve | kako | zašla v sobo ter sta zdaj krožila v |
Spomnil sem se, | kako | sem sinoči, ko sem se bil vrnil iz |
da sem srečno prestal vse izpite, in | kako | se je nato nasmehnila in rekla, da |
Prav kmalu sem slišal, | kako | so mlajši trije otroci že obuti prišli |
- | Kam | pa gredo tako zgodaj? - |
- | Zakaj | pa Smukač tako zavija? |
- In | kam | so šli tako zgodaj? |
- | Kam | neki! |
- Saj res, | koliko | si star? - |
- Joj, | kako | kuha! |
- Joj, | kako | si dolg! - |
- | Kako | pa je mami? |
- | Koliko | pa imaš še do doma? - |
Kakor začaran sem gledal, | kako | so njene bele roke naglo, toda zelo |
Vprašali me bodo, | kje | sem jih dobil. |
In | kako | je zvenel njen glas! |
pela, se mi je vseeno zdelo, da slišim, | kako | brnijo stekla v razmajanih, preperelih |
Slišal sem, | kako | je oče šel iz sobe, kako je šel skozi |
Slišal sem, kako je oče šel iz sobe, | kako | je šel skozi izbo v vežo in nato po |
Vedel sem, da čaka, | kdaj | se bodo vrnili najmlajši trije. |
Videl sem, | kako | so se veselo spustili v tek, ko so |
tek, ko so ga zagledali, videl sem, | kako | je počepnil in razširil roke, da so |
In videl sem tudi samega sebe, | kako | vznak ležim na golih prečnih deskah |
da me mamina smrt ni vsega prevzela, | zakaj | če bi me res prevzela, ne bi ne slišal |
Stal sem pri oknu v izbi in gledal, | kako | so se pogrebci zvrstili za krsto; najprej |
Čakal sem, | kdaj | se bo spet prikazala na Preseki. |
In tedaj sem začutil, | kako | se je nekaj s tako sunkovito močjo |
Ne vem, | kako | dolgo sem tako stal pri oknu. |
Slišal sem, | kako | se je sosed Trnar s starčevskim vzdihom |
starčevskim vzdihom spustil na prag in | kako | so nato njegovi podkovani čevlji zaškripali |
- | Zakaj | pa se vi zmeraj praskate? - |
- | Zakaj | se človek praska? |
- | Zakaj | pa? |
- | Zakaj | ? ... |
ti veš, otrok moj, kaj so skrbi in | koliko | jih je! |
Kako | naj bodo skrbi v nogah? ... | |
- | Kako | pa naj to vem? ... |
Kako | pa sploh govorite! - | |
- | Zakaj | pa? |
- | Kako | ... rdeče? - |
- | Kdaj | se bo pokazalo? |
- | Zakaj | prezgodaj? |
- | Zakaj | ? |
Zakaj | ? - | |
- | Zakaj | pa potem pravijo: |
Kje | si to slišala? | |
- Povejte no, | zakaj | je naša Ivana nesrečna trapa? |
- Povej ti prej meni, | zakaj | toliko govoriš? |
Slišal sem, | kako | je stekla okrog hiše. |
- | Kam | neki leti? - |
Mhm, | koliko | je bila stara? |
In | kako | rada bi bila še živela! ... |
Joj, | kako | je jokala: |
In | zakaj | se ne bi poveselila? |
so me pri cerkvi fantje spraševali, | kako | je z njenim zdravjem. |
hišo, legel pod grm in razmišljal, | kako | je vse to čudno ... |
‘Pa | zakaj | si me vzel?’ |
Le | zakaj | si me vzel! |
‘ | Kako | ?’ |
In | kako | se je potem zmerjala: |
- Joj, | kako | je temno! - |
Kje | pa si? | |
Oh, | kako | je bilo hudo! |
In | kako | težko je umrla ... |
Slišal sem, | kako | se je postavil na noge. |
mimo drenovega grma, sem se spomnil, | kako | živo so se tukaj pogovarjali mlada |
Kje | je že tisti čas! - | |
Jutri pojdeva, - sem ji prikimal, | zakaj | prav tisti hip mi je prišlo v pamet, |
- | Zakaj | pa? - |
- | Zakaj | pa naj bi hodil na Banjško planoto? |
In da boste vedeli, | kako | Italija spoštuje mater in veličanstvo |
žimnico, me je kar nenadoma prešinilo, | kako | hudo bi bilo mami, če bi bila še živa |
- | Zakaj | pa? |
Saj veste, oče bo zdaj že doma in | zakaj | , - sem začel jecljati. |
hleva, sem v mislih prav jasno videl, | kako | vsi stojijo pred hišo in gledajo za |
Takoj me je spet stisnilo pri srcu, | zakaj | zdaj sem prav dobro vedel, da se bom |
- | Kdaj | pojdeva zdaj pod Vranjek? |
- | Zakaj | pa se tako treseš? - |
- | Kako | pa veš? - |
- | Kako | pa to veš? |
Ali si bila že | kdaj | tukaj? |
- | Kako | ? - |
- Le | zakaj | se noče nihče pogovarjati z mano! |
- Ti ne veš, | zakaj | se je ustrelil, kaj? |
Mar ne vidiš, | kako | se vali izza Košutnika. |
- Ali si videl, | kako | so ustrelili tiste tvoje prijatelje, |
- | Zakaj | se ne bi? |
- | Zakaj | pa? - |
- In če boš pobegnil, | kdaj | se bova spet videla? |
Kdaj | se boš vrnil? | |
me je tembolj, ker sem se začudil, | zakaj | o tem še nisem razmišljal. |
- | Kdaj | ? - |
- Kdo pa naj to ve, | kdaj | se bom vrnil? ... - |
- In potem se bova pogovarjala, | kako | je bilo, - sem odsotno ponovil njene |
Kje | je tisti svet! ... | |
In | kje | je tisti pob! ... |
Kje | sta pravzaprav oba: tisti šestnajstletni, | |
in | kje | je tisti devetnajstletni, ki se je |
A | koliko | dragocenega, mladega časa in koliko |
koliko dragocenega, mladega časa in | koliko | zdravega spanja so vama pobrale! |
Začutil sem, | kako | se mi je zemlja izmaknila izpod nog, |
vendar sem jasno videl samega sebe, | kako | stojim pri bezgovem grmu, hkrati pa |
tu mimo kurirska pot vso vojno, le | zakaj | se zdaj ne bi klatili tod skrivači |
» | Kako | to ?« |
» | Kako | ... |
nisem upal s praga, da bi jih pobral, | zakaj | na tnalu je ded s tako silovitostjo |
Sam veš, | kako | je pisano. - |
Ah, | kako | iz srca sem si želel, da bi se ves |
Kje | si se pa to naučil? - | |
kadet bruhnil v smeh, ker je videl, | kje | tiči nesporazum. |
mikavno sedeti pri njej in gledati, | kako | so njeni drobni, skoraj prosojni prsti |
- | Kje | si obirala? - |
- | Zakaj | pa se potem jočeš? |
- | Kako | se ga ne bi jokala se! ... |
previdno, kakor bi se bala, da se bo | kam | zadela. |
Strela nisem slišal, pač pa sem slišal, | kako | so zazvenela stekla v oknu in kako |
kako so zazvenela stekla v oknu in | kako | mi je v prsih tolklo srce. |
Koliko | pa je stara? ... | |
- | Kako | ji je ime? - |
- | Kdaj | naj pridemo po Justino? |
- | Kje | pa so? - |
- Pa še | kako | ! |
- | Koliko | otrok pa imate? |
- Le poslušaj, pob, da boš vedel, | kako | dobro ti je doma! ... |
Kam | ? ... - | |
- | Kje | so jo našli? |
- | Kako | pa potem veste, da je šla v vodo? - |
- Jo je že | kam | pobrisala. |
- | Kam | pa naj bi šla? - |
- | Zakaj | pa ne? - |
- | Kam | pa? - |
Strmel sem v visoke valove in čakal, | kdaj | bodo priplavili mimo mrtvo Justino |
Jutri boš sam videl, | kako | se bodo ti črni polentarji vlekli po |
- Le | kdaj | vojak ni žejen! ... |
- | Zakaj | pa? |
O, | kako | razmišljam! ... |
nisem pomislil, da se stražmojster | kdaj | sleče in leže. |
Zdaj pa sem v duhu videl Testena, | kako | vznak leži v postelji: odeja se mu |
A | kako | ? |
vedno držala v roki in jo je zdaj bogve | zakaj | dvignila više, ga je obsvetljevala |
- | Kam | ? - |
- | Kako | z vsemi tremi? - |
Ne spominjam se, da bi | kdaj | jedel bel kruh v sladki beli kavi, |
- O, veš pa, | kje | pa ste jo našli, veš pa? - |
pripovedoval Izidor in z edino roko kazal, | kako | je opravljal svoj ribiški posel. |
Še danes mi je uganka, | zakaj | je niso položili na mrtvaški oder |
- | Kam | naj zdaj damo tega črvička? |
Kako | svetlo so nam zasijale oči, ko je vzela | |
Le | kako | naj to vem? ... |
No, če bom | kdaj | pisal o tem, se bom pač moral odločiti. |
In | kako | se bom odločil? |
Kako | bi se, recimo, odločil zdajle?« | |
na blazino in se nasmehnil ob misli, | kako | grdo bi me ded nadrl zaradi poležavanja, |
»Saj še veš, | kako | te je oče vsako jutro zbudil s požirkom |
Kako | malo ljudi je, ki ga znajo pravilno | |
»Res... a | zakaj | te to tako zanima?« |
Zakaj | pa ne?« | |
je čudno, da nisem prav nič ugibal, | zakaj | ne bi bilo šmarnic na kadetovem grobu, |
kadetovem grobu, pač pa sem se spomnil, | kako | so ga odpeljali v bronasti krsti. |
Mama je prihitela na prag in bogve | zakaj | z obema rokama dvignila predpasnik, |
Otroci pa smo gledali po vrtu in čakali, | kdaj | se bo prikazala kadetova mati, ki smo |
- Joj, | kje | je medaljonček? |
Ko sem Vojnacu razložil, | kako | in kaj, so se takoj dvignile tudi vse |
Po pravici povej, | koliko | je naša Justina pretrpela zaradi njenega |
vrbami... skratka, dobro se spominjam, | kako | mi je v mrkih, trpkih urah vabljivo |
najlepših travnikov, pa čeprav bi se | kdaj | pojavil tako goreč bojevnik realizma, |
» | Kam | pa gredo?« |
bi lahko do ure natančno povedala, | koliko | je star.« |
»In vidiš, | kako | se mu mudi! |
Sam bog vedi, | kako | je obdržal glavo na vratu. |
» | Kako | to misliš... prenagla?« |
In | kdaj | bo to ?« |
» | Kdaj | ?... |
Kako | naj bi sicer kralj živel brez države? | |
O ti moj bog, | koliko | je danes pametnih ljudi! |
pri srcu, če slišim država, pa ... no, | kako | bi rekla... dobro se mi zdi, da jo imamo, |
obraz ter bolj in bolj razločno videl, | kako | zelo se je postaral. |
» | Kako | naj do kraja raportiram, ker Nemci |
Kako | bi potem pametni vedeli, da so res | |
Nemara ga tudi pri delu | kdaj | srkneš, a?... |
No, ne vem, | kako | imate to urejeno, vem pa, da je treba |
In | kako | je stokala in se hvalila: |
rajnkega Zagričarja, bog mu daj nebesa, | kako | zajame že tretjega in ga skozi viseče |
‘ | Kje | si bil? |
Kako | je bilo? | |
se je obrnil k meni, » | kdaj | si bil v Leobnu?« |
letih nekoč vprašal plešastega strica, | zakaj | nima las, in stric mi je živo in nadrobno |
stric mi je živo in nadrobno razložil, | kako | mu je v Leobnu, kjer je delal dolga |
Ko mu je mama obrazložila, | kako | je prišlo do tega nesrečnega vprašanja, |
» | Kako | so kadeta odpeljali že veš. |
razčesnil od vrha do tal, če mu še | kdaj | blekne kaj podobnega. |
In da bi dokazal, | kako | je odločen, je lepega dne privihral |
- | Kje | je čeča? |
bajti in takrat... takrat se je začelo ... | kako | bi rekla -« |
Kako | bi rekla, kako bi rekla?« | |
Kako bi rekla, | kako | bi rekla?« |
»Oh, | kako | lepo je pela!« |
Kako | pa govoriš!« | |
In le | zakaj | ? |
»In | kako | je reva trpela!« |
- Glejte jo, Kadetko, | kako | je nenasitna! |
ter si kar takole mimogrede povedali, | kako | in kaj kdo misli, nato pa je zrasel |
iz Italije, obstane in se čudi, od | kod | ta nenadni molk. |
Kasneje je večkrat pripovedoval, | kako | se je takrat nekaj začelo lomiti v |
Ne vem, | koliko | se je iz tega.« |
»Prav ta Gino se je ... | kako | bi rekla... videl je Boženo in se je |
videl je Boženo in se je kar na mah, | kako | se reče -« |
In še | kako | se je zatrapal. |
Povedali smo jima | kako | in kaj. |
Kako | veselo je odhajal! | |
Čudno je to, | kako | imajo nekateri Lahi radi otroke. |
In | kako | kaj živiš?« |
»Le | zakaj | se ne bi vrnil?« |
Ali se še spominjaš, | kako | sva jih šla nabirat, ko si se vrnil |
Joj, že | kako | dolgo nisem bila pod Vranjekom. |
» | Zakaj | pa ne?« |
Takoj sem se hotel vprašati, | zakaj | leze z nama, a že pri goli misli, da |
ter se skoraj razdraženo spraševal, | kako | je mogoče, da prej nisem vedel. |
Toda, | kako | je mogoče, da sem pozabil to smrt? |
sem videl grobega grobarja Martina, | kako | jezno stresa škatlo z Andrejčevim kleparskim |
sestro in sebe, dvanajstletnega otroka, | kako | stojimo pod tepko in strmimo po zelenem |
Le | kako | je mogoče, da mi prej to ni šinilo |
Kako | zelena je bila Dolenja Travna, ki | |
» | Kako | - trije? |
da se staremu človeku lahko zmeša, | koliko | jih je bilo tukaj in koliko tam ...« |
zmeša, koliko jih je bilo tukaj in | koliko | tam ...« |
Joj, | kako | se je bila zarasla, odkar me ni bilo |
» | Kje | je Modrijan?« |
» | Zakaj | ne?« |
Če pomislim, | koliko | jih je spravil pod rušo!... |
» | Kam | se ti mudi!« |
»Dovolj jih imajo, | zakaj | bi najemali zunanje.« |
» | Koliko | pa jih je pravzaprav?« |
»Lahko bodo šle v tovarne, ali pa | kam | drugam.« |
»Joj, | kako | so zrasle!« |
»Le | kako | bi mogel izdati! |
» | Kje | je padel?« |
» | Kje | je padel?« |
»In | zakaj | mi niste takoj povedali?« |
»Pa | kako | je umrl?« |
Pripovedovala sem, | kako | se je veselil svojega otroka, kako |
kako se je veselil svojega otroka, | kako | se je vrtel po kuhinji in opletal s |
Ves čas sem se bala, da bo | kam | treščil z njo, a reči se nisem upala |
- | Kje | ste ga pokopali? - |
Gledal sem jo, | kako | je razgrebala peščenec in iskala živo, |
Le | zakaj | sem silil pod Vranjek! |
Samo v njene roke sem strmel, | kako | so se gibčno premikale, strmel sem |
Zakaj | ?« | |
» | Za‐kaj | ?« |
neprimerno teže pri srcu, če bi izvedela, | kako | je Gino umrl. |
smrti, ti pa ji boš pripovedovala, | kako | je obležal v Trnarjevem vrbju, kako |
kako je obležal v Trnarjevem vrbju, | kako | je možato prenašal bolečine in kaj |
» | Kako | je to čudno!...« |
Pomiril sem se ter se vprašal, od | kod | poznam prav to sliko. |
čeprav so neprestano prisluškovali, | kdaj | se bodo ob robovih Bele krajine oglasili |
» | Kje | pa je?« |
» | Kolikokrat | pa sem ti že rekel, da se ne pustim |
» | Kam | pa, Jur, kam?« |
»Kam pa, Jur, | kam | ?« |
» | Kam | jo ženeš?« skoraj zakriči Travnikarjev |
Kam | ?« se počasi drami Žuželjč. | |
Samo poglej, | kako | je zalita. |
Naglo se ozre in vidi, | kako | Žuželjč pred kasarno miličnikov miri |
Hudoben je, joj, | kako | je hudoben! |
» | Zakaj | pa jo vlačiš po cesti?« se zadere Drejc. |
Zakaj | pa je ne bi vlačil po cesti? | |
zamaščeni klobuk na trebuh in kdo ve | zakaj | zelo spoštljivo gledal starega Hlipa, |
dni stala ob strani in samo gledala, | kako | so se drugi lovili, potem pa se je |
je v drobni nosek in napeto čakal, | kdaj | bodo zaplale nosnice, zakaj takrat |
napeto čakal, kdaj bodo zaplale nosnice, | zakaj | takrat ga je prevzelo čudno ugodje. |
Venček se je prestopal in ni vedel, | kam | bi se dal. |
Kje | si bila?« | |
Zakaj | pa ne? | |
je že popolnoma jasno videl Milico, | kako | si v izbi češe lase. |
» | Kam | si se spet zagledal?« ga je zdramil |
Venček je jasno videl, | kako | je vitko pepelnato telo z iztegnjenim |
» | Kam | pa te zdaj peklenšček nese?« je plašno |
» | Kje | so moje rožice, pisane |
» | Kje | so moje rožice, pisane |
» | Koliko | jih je!« se je začudil in stegnil roko |
» | Koliko | je teh Prikrajarjevih deklet!« |
Nato je vzdihnil -- in sam ni vedel, | kdaj | se je z rokama lopnil po stegnih in |
noge, toda še preden se je zavedel, | kako | strahotno ga je polomil, je Milica |
» | Kje | so moje rožice, pisane |
» | Kam | pa greš?«, je radovedno vprašala Neža, |
»Uh, le | zakaj | se mu tresejo hlače,« je prhnila Neža. |
Videl je samega sebe, | kako | nepremično stoji pred komisarjem na |
zdaj nepremično stali in nemo gledali, | kako | bo Travnikarjev stric vzdignil roko |
»Doma,« je ponovil Ivan, ki ni vedel, | kam | naj gleda. |
»Le | čemu | pošiljajo v te kraje take oskubljene |
» | Zakaj | pa ne?« |
»No, če ga ni, | zakaj | bi ga potem klical?« |
odpirale pred njim, in poželjivo gledal, | kje | grabijo seno in kje spravljajo snope |
poželjivo gledal, kje grabijo seno in | kje | spravljajo snope v kozolec, da je hitro |
poželjivo gledal, če bi bilo treba | kje | poseči vmes. |
» | Kako | naj pride, če ga ni!« je zviška odbil |
» | Kako | naj pride, če ga ni!« je zarjovel kovač. |
Zakaj | je to počenjal, ni razumljivo; v naši | |
» | Kako | ga boš zmazal kot hudiča, če praviš, |
Nemirno je žvečil brke in gledal, | kako | je župnik trgal preperele deske, da |
ustnicami in se izgubljeno oziral, | kje | bi našel kaj primernega, da bi lahko |
pulila orodje iz rok, da bi pokazala, | kako | je treba žagati in kako tesati, kako |
bi pokazala, kako je treba žagati in | kako | tesati, kako pognati kramp v zemljo |
kako je treba žagati in kako tesati, | kako | pognati kramp v zemljo in kako udrihati |
tesati, kako pognati kramp v zemljo in | kako | udrihati po kolu, da se pri vsakem |
» | Kam | naj da svoje zdravje?« |
» | Kako | naj se spremeni v hudiča, če praviš, |
Toda | kako | naj se stvar razčisti, se mu še sanjalo |
neko bolestno nestrpnostjo čakali, | kdaj | ga bo zajahal hudič. |
Gledal je kovača, | kako | se suče in udriha, potem pa mu žilica |
» | Zakaj | bi pa udaril, če hudiča ni?« se je |
» | Kako | naj me ustavi, če ga ni?« |
» | Zakaj | pa vi zdaj vzdihujete?« se je zadrl |
Izza njih se je | kdaj | pa kdaj prisukal rdečkasti mesec in |
Izza njih se je kdaj pa | kdaj | prisukal rdečkasti mesec in oblil dolino |
In | zakaj | je ne bi imel? |
»Toda | zakaj | me je napadel?« se je vprašal. |
Toda | zakaj | se je zaletel vame? |
zakaj | vsa ta nora komedija?« | |
» | Zakaj | pa ne, če sva že pri tem!« je prešerno |
Oh, | kako | lepo je bilo jesensko jutro! |
»Ali se mar | kdaj | lažem? |
V duhu sem jasno videl, | kako | se ustavljajo po vaseh, vdirajo v hiše, |
Zakaj pa ne odpreš svojega kljuna, | zakaj | ne odpreš kljunčka?« je sladkobno vzkliknil |
Še danes vidim in čutim, | kako | je bilo lepo, do bridkosti lepo. |
- | Kdaj | pa? - je obrnil vame svoje debele, |
- | Kako | kakor povodenj? |
Kje | pa! | |
sva negibno stala in molče gledala | kako | je padel drugi topol. |
» | Zakaj | pa?« je mračno zagodel mrki grobar. |
Ali ne vidiš, | kako | trpimo? |
nisem poznal, zato tudi nisem vedel, | kam | me peljejo. |
Kako | rad bi mu rekel, naj si nikar ne maže | |
Le | zakaj | vino? |
» | Zakaj | vino?« |
In | kako | čudovito je bilo tudi to, da sem prejšnji |
» | Kam | ga boš pa privezal?« |
» | Kam | ?« sem ponovil vprašanje. |
Kje | pa!« sem ponosno odvrnil v svoji sreči. | |
»No, | kako | poje?« sem vprašal. |
»Ali si že | kdaj | slišal, da bi kdo privezal na klopotec |
Oh, | kako | sem bil vesel njene šale in njenega |
Kar videl sem ga, | kako | se vrti v vrhu cvetoče tepke. |
In videl sem tudi lisice, | kako | se prihuljeno plazijo iz grmovja, toda |
»No, | kako | tolče?« se je spet blago oglasila mama, |
»Nanca, | kako | pa govoriš!« je prizadeto in karajoče |
In tedaj sem kar nenadoma zaslišal, | kako | moj klopotec res grozotno klopota, |
Čutil sem, | kako | se mi na čelu zbirajo znojne kaplje, |
»Oh, | kako | si še otročji!« ga je mirno zavrnila |
»Oh, le | zakaj | sem ga naredil? |
sem vznak, da bi laže prisluškoval, | kdaj | bosta mama in oče zaspala. |
Vprašam se, | kako | bom ušel smrti in kako bom splezal |
Vprašam se, kako bom ušel smrti in | kako | bom splezal na tako visoko drevo. |
Začudeno se vprašam, | kako | sem ga neki privezal, če ga zdaj ne |
Le | kako | bi živeli, če bi verjeli v sanje, posebno |
» | Zakaj | pa ne?« sem začudeno vprašal. |
» | Zakaj | pa ne sam?« |
Oh, | kako | čudni smo ljudje!« |
biti mož, čeprav sem tedaj začutil, | kako | se mi tresejo noge. |
ustavljal ter zavzeto gledal in poslušal, | kako | se je jesenski veter igral z mesečno |
srečen, da bi rad vsemu in vsem povedal, | kako | lepo je živeti. |
tedaj se mi je zazdelo, da slišim, | kako | za črnimi pokopališkimi cipresami med |
stopil mimo stebra, in sam vrag naj ve, | zakaj | sem vzdignil desnico k sencu, po vojaško |
sem zmajal z glavo in se vprašal, od | kod | se je kar nenadoma vzel ta nenavadni |
Res, | kako | čudna so naključja navdiha! |
Kako | mu je bilo pravzaprav ime, so že vsi | |
» | Kako | boš pa umrl?« |
»O, | zakaj | pa ne?« |
» | Koliko | pa si jih že nabral?« |
» | Zakaj | pa še trije?« |
In | koliko | je bilo sejmarjev! |
» | Kam | pa greš?« je zgrmel Luka. |
ogledal ves semenj in je zato vedel, | kje | prodajajo zvonce, mu je položil svojo |
Furlan je že takrat, če so ga vprašali, | kako | je, samo zmignil z rameni in mračno |
Kako | boš umrl?« | |
Zamislil se je, | kako | lepo bi bilo, če bi bil ptiček in če |
Slonel je nepremično in poslušal, | kako | mu šumi v glavici in kako mu divje |
poslušal, kako mu šumi v glavici in | kako | mu divje utriplje v drobnih prsih. |
In | kako | skrižano je zdaj hreščala godba iz |
je zdaj hreščala godba iz vrtiljaka, | kako | žalostno so cvilile lajne beračev, |
žalostno so cvilile lajne beračev, | kako | presunljivo so piskale piščalke v prezeblih |
Čakal je, da ga bodo prej vprašali, | kako | je opravil pri župniku. |
čase sedel v temni kleti, če se bo še | kdaj | katere dotaknil. |
» | Kje | si pa to slišal?« se je začudila Pepa, |
»In | kako | rad bi trpel, da bi lahko prišel do |
»Oh, le | zakaj | se prepiram z norci! |
» | Žakaj | ?« |
» | Žakaj | je švet velik?« je takoj vprašal Janez |
» | Žakaj | je človek majhen?« |
» | Žakaj | človek živi?« |
» | Žakaj | pod mižo?« je vprašal Janez. |
» | Žakaj | vas mori?« |
» | Žakaj | je šonče?« je mrko vprašal Janez. |
» | Žakaj | je mešeč?« |
» | Žakaj | ven?« je mrko vprašal Janez, ko so |
In | zakaj | ne bi? |
» | Žakaj | naj pijem? |
Žakaj | naj pijem?« je trmasto vztrajal Janez | |
» | Zakaj | ?« je Okrogličar z obupano naveličanostjo |
» | Žakaj | bo vše vžel hudič?« |
»Tantadruj, | zakaj | ni bila prava!« je očitajoče vzdihnil |
In | kako | je bil oster! |
» | Zakaj | pa ne bi umrl, a? |
Zakaj | ne bi umrl?« | |
» | Zakaj | ne bi umrl?« |
» | Zakaj | ne bi?« se je še bolj razburil Luka, |
Rad bi vedel, | zakaj | potem govorijo o uri!« |
»Toda | zakaj | je treba trpeti, če hočeš priti do |
» | Zakaj | pa je treba trpeti, če smo že prišli!« |
» | Kam | pa greš?« je vprašal Luka. |
»Tantadruj, | kako | bom zdaj vprašal, ali je prava?« |
Tako jasno je videl, | kako | hitijo nad njegovo glavo, da mu sploh |
»Tantadruj, | koliko | jih je!« je veselo vzkliknil in poskočil, |
»Tantadruj, boš videl, | kako | bo vesela. |
»No, | kako | je? |
Kako | je?« | |
»Tantadruj, | kako | je toplo!« je srečno vzkliknilo iz |
pripravljati, da bi se zleknil, pa ni imel | kam | položiti glave. |
» | Kje | gori? |
Kje | gori?« | |
»Matic, | kje | gori?« |
» | Kje | gori?« je prestrašeno ponovil Matic |
»V imenu postave, | kje | gori?« |
» | Zakaj | si zvonil?« |
»Hej, | kje | so pa drugi norci?« se je zdaj spomnil |
» | Kje | je Luka? |
Kje | je Rusepatacis? | |
In | kje | je Tantadruj?« |
»V imenu postave, povej, | zakaj | pojejo!« je uradno zahreščal stražmojster. |
trenutka, ko sem v svojem prividu videl, | kako | so štirje norci prišli iz gostilne |
Videl sem samega sebe, | kako | sedim na vrhu sveta, na suhem zidu |
»Povesti, | kako | se reče?« |
» | Kako | ?« se je ozrl Peter Majcen. |
In če bi ti vedel, | kako | je prijetno, prijetno!« |
Kje | pa! | |
znanstvenega obraza natančno doženejo, | kod | je hodil in kje je bil in pil, koliko |
natančno doženejo, kod je hodil in | kje | je bil in pil, koliko je bilo ljubic |
kod je hodil in kje je bil in pil, | koliko | je bilo ljubic in kakšne so bile, kaj |
uganjal tukaj in kaj je počenjal tam, | kje | je služil v vojski in kje v miru, koliko |
počenjal tam, kje je služil v vojski in | kje | v miru, koliko je zaslužil in kako |
kje je služil v vojski in kje v miru, | koliko | je zaslužil in kako je zapravljal svoj |
in kje v miru, koliko je zaslužil in | kako | je zapravljal svoj denar! |
In | zakaj | je ne bi dokazali, če se nudi priložnost? |
Zakaj | ?... | |
In | kako | lepo je, da je tako!« se je nasmehnil |
In | zakaj | ne? |
‘Če mora bog vedeti, kakšen sem, | zakaj | ne bi vedeli tudi ljudje! |
Hm, kajpak, če se bodo sploh | kdaj | zacelile.« |
»Ali bi lahko | kje | staknila še eno mizo?« |
»Ah, | kako | staro mizo bova pa vendar kje staknila! |
»Ah, kako staro mizo bova pa vendar | kje | staknila! |
Le | zakaj | se moram vse življenje prepirati s |
Rada bi vedela, | zakaj | se ne bom več prepirala s tabo? |
- Jernej, | kako | pa danes govoriš? - se je tudi Temnikarici |
- | Kako | ? - je vprašal Temnikar, a obrnil se |
O, | kolikokrat | se mu je bila v tistem kratkem, prekratkem |
skrila že tolikokrat, zato se zdaj tišči | kje | drugje ... |
se Temnikar ni utegnil začuditi, ne | kako | ne zakaj. |
Temnikar ni utegnil začuditi, ne kako ne | zakaj | . |
- Pa bi vsaj povedal, | kam | te trma nese? - se je užaljeno oglasila |
Rajši povej, | kam | greš, da ne bomo v skrbeh! |
- Ah, | kam | naj pa le grem? - je rekel prijazno |
- | Zakaj | si si pa žganja nalil? |
- | Zakaj | si ga pa ne bi? |
In tudi če je, | koliko | jih je zdoma! |
In | koliko | jih mora biti zdoma! |
da je že skoraj popolnoma pozabil, | kako | mu je bilo davi, ko se je zbudil. |
Hotel ji je povedati, | kako | čudno mu je, kako mu leži mrzel kamen |
Hotel ji je povedati, kako čudno mu je, | kako | mu leži mrzel kamen v drobu, pa se |
zima!«, a se je še pravi čas zavedel, | kje | je, da ni do kraja bleknil tega usodnega |
» | Kam | pa greste kosit?« |
In | zakaj | ne bi slutila? |
- Le | zakaj | bi se zmeraj prepirala?... |
In | zakaj | mora zmeraj obveljati tvoja?... |
Zakaj | ne bi vsaj danes... vsaj danes... no, vsaj | |
- Jernej, | kako | pa govoriš? - je rekla in segla pod |
- | Kako | ? - se je Temnikar nasmehnil izpod brk. |
In sama ni vedela, | kdaj | je stegnila roko. |
sunkovito zdrznil, a se je takoj zavedel, | kje | je. |
Bil sem, | kako | bi rekel, neke vrste hlapec, a boljše |
pa ... no, saj si lahko sami mislite, | kako | je in kaj se zgodi, če je dedec bolan |
» | Zakaj | !« je rekel Peter Majcen, a brez zanimanja. |
» | Zakaj | ne bi šlo?« je trznil Peter Majcen |
Kako | ste mu že rekli?« | |
bil najrajši zgrizel, ker ni vedel, | kako | naj prekine ta razgovor, da ne bo kmeta |
Kasneje, veliko kasneje, si je očital, | kako | je mogel biti kot pisatelj tako slep; |
človeka razumejo in ... in mu lahko povedo, | kako | in kaj... |
žena zagnjavila do konca, a ni vedel, | kako | naj se je reši. |
in smo v tem groznem vrtincu in ... in | kako | bi rekla... in smo v tem vrtincu izgubili |
A | zakaj | je tako? |
Od | kod | ta nemir, ta obup, ta tesnoba, ta mrzli |
Kam | ? | |
Kako | je že rekel?« | |
Le | zakaj | so v tem kraju tako čudna imena? |
Le | zakaj | naj bi kmetu bila zadnja ura?... |
Zakaj | ?... | |
Pa sploh, od | kod | ta misel?« |
Od | kod | ? |
potnega lista, da bi lahko pogledal, od | kod | je prišla.« |
je že odprl usta, da bi ga vprašal, | kdaj | misli nehati, pa se je še o pravem |
Kako | je vendar mogoče, da so v desetih minutah | |
» | Kje | pa je tisti Tihi dol?« |
»In | kje | je tisti Tihi dol?« |
»A | kje | da je?« se je popraskal kmet. |
»In dajte, gospod, in povejte, | kako | je bilo!« |
Peter Majcen prvi hip res ni vedel, | kako | bi se rešil. |
»In zdaj povejte, | kako | je bilo.« |
In | zakaj | v Betlehem?« je zazijala žena. |
»In ampak in gospod... in | kako | jih je potolkel?« |
» | Kako | ?« se je zamislil Peter Majcen. |
»In | kako | ?« je zazijala žena. |
»In | kako | , da ne veste?« |
Koliko | je bilo takih Temnikarjev, ki o njih | |
ugriznil v jezik, ker se je spomnil, | kako | je bil prej s temi besedami užalil |
»Le | zakaj | ne bi šel v Tihi dol?« se je vprašal. |
Toda povej mi, | kako | to, da prej nisi slišal trobente? |
In | zakaj | si mi rekel, naj ne hodim tja? |
»Eh, le | zakaj | naj bi bilo čudno! |
Še moje uho je komaj ujelo zvok, | kako | naj bi ga ujelo kosmato uho starega |
»Od | kod | se je pa ta vzela?« se je začudil. |
Hm, le | zakaj | mi je kmet rekel, naj ne hodim sem?... |
Veselo je šel dalje, in sam ni vedel, | kdaj | je začel požvižgavati svojo staro angleško |
- | Kam | plava?... |
In gre in | kako | gre in - tedaj se spet oglasi trobenta... |
» | Kako | je zdaj to?« ga je prešinilo. |
- | Kam | ? - je s Temnikarjevim glasom vprašal |
- | Kam | ? - je ponovil Temnikar. |
zimskem soncu, da bi Temnikarju povedal, | kako | rad ga ima in kako zelo ga bo pogrešal, |
Temnikarju povedal, kako rad ga ima in | kako | zelo ga bo pogrešal, toda preden je |
Dvajset let že pripovedujem, | kako | sem se pretepal v svojih mladih letih. |
A | zakaj | sem lagal? |
razvnel: pograbil sem stol, da bi pokazal, | kako | sem na Plešeh razbil luč, pa sem tako |
kako | ste se bili udarili na Plešeh!«... | |
No, | kako | pa naj se človek znebi svoje laži? |
Sicer pa, | zakaj | to ne bi bila resnica? |
Zakaj | se ne bi bil udaril? | |
Kje | pa! | |
Zakaj | naj bi se bil pretepal? | |
je Peter Majcen obstal in se ozrl, | kje | bi se laže povzpel iz korita. |
In | kako | lepa, kako mehka dlan! |
In kako lepa, | kako | mehka dlan! |
In | kako | tiha!...« |
Začutil je, | kako | so njegova pljuča razširila krila in |
pljuča razširila krila in zaplala in | kako | se je takoj nato v srcu oglasilo polno |
In | kje | je zdaj tisto, kar je videlo?... |
Kdo ve, | koliko | lepih podob hrani v svoji gosti, temni |
Tako daleč je, daleč tam na dnu, a | kako | je svetel in živ! |
Ali ni čudno, | kako | so včasih v naravi, kadar ni blizu |
In | kako | živi in skladni so tudi odnosi med |
Nič nenavadnega, | koliko | hiš so požgali! |
Hkrati pa je čutil, | kako | mu srce hitreje utriplje, kako je bolj |
čutil, kako mu srce hitreje utriplje, | kako | je bolj in bolj težak, kako ga že prevzema |
utriplje, kako je bolj in bolj težak, | kako | ga že prevzema znana opojnost snovanja. |
tiste višine pridigala in delila nauke, | kako | naj opravi to in ono. |
in tam okamenela, zakaj čutila je, | kako | se Temnik pri vsakem tiktaku zdrzne |
Temnik pri vsakem tiktaku zdrzne in | kako | se v kratkih sunkih nenehno odmika |
Ležala je vznak in jasno videla, | kako | se hiša stiska k strmemu pobočju kakor |
Stala je nepremično in gledala, | kako | je kača izginjala in izginila za obronkom |
Začutila je, | kako | pada z nje teža telesa, kako je bolj |
Začutila je, kako pada z nje teža telesa, | kako | je bolj in bolj lahka in rahla, tako |
oglušujoče hrumenje in spet je začutila, | kako | se pogreza. |
» | Kam | je le neki šel?« je vprašal Tone. |
» | Kam | pa naj bi šel?« se je obrnil Tone. |
» | Kam | pa drugam?« je trdo pribila Temnikarica. |
Spomnila se je, | kako | mu je bila ob slovesu rekla: |
in spomnila se je, | kako | ji je odgovoril: |
In tedaj je začutila, | kako | se nekaj taja v njej in kako jo prevzema |
začutila, kako se nekaj taja v njej in | kako | jo prevzema neka neznana toplina; bila |
tiste bridkosti je zažarelo spoznanje, | kako | mu je grenila življenje in kako ga |
spoznanje, kako mu je grenila življenje in | kako | ga je s tem grenila sebi in tudi otrokoma. |
In čudno, | kako | čudno, zdaj je bila |
In potem se je še enkrat spomnila, » | kako | čuden je bil «, ko je odhajal. |
Spomnila se je, | kako | je dvakrat kriknila in kako je hotela |
se je, kako je dvakrat kriknila in | kako | je hotela planiti za njim, ko je izginil |
Spomnila se je, | kako | je dolgo stala na mrzlem pragu, in |
na mrzlem pragu, in spomnila se je, | kako | je naposled celo z jezno bridkostjo |
Spomnila se je, | kako | je potem le prišel izza vogala in kako |
kako je potem le prišel izza vogala in | kako | je hitro zavil ob živi meji, ne da |
ne da bi se ozrl, in spomnila se je, | kako | ga ni mogla poklicati, čeprav so jo |
Spomnila se je, | kako | se je nerada vdala tistemu ukazu, ker |
ni bila vajena, in spomnila se je, | kako | je njegova plečata postava gazila sneg, |
njegova plečata postava gazila sneg, | kako | se je manjšala, kako se je začela pogrezati |
postava gazila sneg, kako se je manjšala, | kako | se je začela pogrezati za beli obronek |
začela pogrezati za beli obronek in | kako | se je naposled pogreznila; samo glava |
Spomnila se je, | kako | je v tistem trenutku rekla: |
proti Skopičniku!«, in spomnila se je, | kako | jo je ostro zabolelo v prsih, kakor |
Spomnila se je, | kako | se je |
zamajala in | kako | se je zgrabila za podboj, da ne bi |
zdrsnila s praga, in spomnila se je, | kako | je tedaj začutila kamen v drobu. |
Spomnila se je, | kako | se je z muko vrnila v kuhinjo in kako |
kako se je z muko vrnila v kuhinjo in | kako | je brez sleherne misli poiskala Jernejevo |
Spomnila se je, | kako | jo je zapeklo v želodcu in kako ni |
je, kako jo je zapeklo v želodcu in | kako | ni utegnila misliti na to, ker se ji |
Spomnila se je, | kako | je potem še dvakrat pogledala v vežo, |
- | Kako | pa danes govorite? |
- | Zakaj | se pa ti treseš? - ga je vprašala Temnikarica. |
Ali si že pomislil, | kako | boš ti končal? - |
- Le | zakaj | sem bila ustavila uro? |
- | Zakaj | pa vpije? - je rekla. |
- | Kje | pa je Tone? |
In pri tem je hkrati mislila: | kako | je tako najbolje, kako hudo bi bilo |
hkrati mislila: kako je tako najbolje, | kako | hudo bi bilo Jerneju, če bi ga videl, |
videl, a mu je bila ta muka prihranjena, | kako | hudo je njej, a je dovolj močna, da |
- Le | kako | , da me ta nesrečnik ne more zadeti? |
- | Kako | , da me nisi zadel? - se je mirno oglasila |
- | Zakaj | pa v uro? - se je začudila. |
- In | zakaj | me nisi pokončal? |
- | Zakaj | se pa tako treseš? |
Kje | je Justina?... | |
Kmalu je zagledala, | kako | vlečejo iz teme golo belo telo, ki |
Videla je, | kako | se je belo telo vrglo na tla, in videla |
belo telo vrglo na tla, in videla je, | kako | so ga Mongoli pobrali in privlekli |
nepojmljivim zadovoljstvom pomislila, | kako | se pravzaprav vsa ta strahota godi |
- | Kako | počasi gori! - je pomislila Temnikarica. |
- A | zakaj | naj bi pozabili name? - je vzkliknila |
Vedel je, | kako | je to nesmiselno, a vendar je ob tej |
» | Zakaj | je v vsakem ustvarjanju, ki je vendar |
»Od | kod | , od kod je vame padel ta prizor?« se |
»Od kod, od | kod | je vame padel ta prizor?« se je vprašal, |
»Le od | kod | se je utrnil?... |
cigareto, odsekal glavo; videl je, | kako | so mu mehki in gladki plavi lasje padli |
čelo, ko se je sklonil po sekiro, in | kako | se je nato zravnal in jih s pobalinsko |
Toda od | kod | ?...« |
In | kje | so zdaj?... |
»Torej ostane samo vprašanje, | kam | boš dal ta prizor?« |
Kdaj | ?... | |
»In | kje | je zdaj?« |
» | Kje | je?...« se je zamislil. |
Gledal jo bom, a ne bom videl, | kako | bo drevi ugasnila, ker bom sam že prej |
Le | kako | , da na to nisem pomislil?... |
Zakaj | ni to prišlo prej ali kasneje!... | |
» | Kako | da sonce grozdju sladkor?« ga je prekinil |
» | Kako | ?... |
» | Kje | pa sonce dobi sladkor?« je vprašal |
» | Kje | ga dobi?... |
» | Zakaj | pa venomer sprašujete, če je vaše okno |
oglašala samo v njegovi domišljiji, a | zakaj | mu je bilo žal, ni vedel. |
» | Kako | prodorno doni!« si je rekel Peter Majcen |
Zakaj | jo je zatajil? | |
In | zakaj | mi je rekel, naj ne hodim v Tihi dol?... |
začudil Peter Majcen, ker ni vedel, | kako | naj razume ta odgovor. |
Vedel je, | kako | je to smešno, a vendar trobente ni |
» | Kako | se ji pa reče?« |
» | Zakaj | je ne bo slišal?« je vprašal Jankec. |
Koliko | jih bo imel? | |
Toda rad bi vedel, | zakaj | naj bi starcu zameril, če trobi otroku? |
In | zakaj | trobi tri dni? |
In | zakaj | mora biti njegovo okno zaprto? |
če sreča tujega človeka, kdo je, od | kod | je prišel in kaj počenja v tej samoti.« |
In kdove, | kako | odmeva v njej?« je pomislil. |
» | Kako | lepa je ta dolinica!« je rekel. |
» | Zakaj | pa ne igra?« |
» | Zakaj | pa potem tako govorite?« |
» | Kam | pa je šla?« je vprašal Peter Majcen. |
» | Kdaj | pa je to bilo?« je vprašal Peter Majcen. |
»Pa | kako | se je to zgodilo?« |
» | Kako | ?... |
Sicer pa, | kako | naj vem? |
» | Kdaj | je to bilo? |
Saj veste, | kako | je: dom je dom in prava mati ima še |
je dom in prava mati ima še zmeraj | kje | kaj skrito... |
» | Kam | pa se vam mudi!« je skoraj prestrašeno |
» | Kako | pa je teti ime?« je vprašal. |
» | Kako | pa je ime tisti, ki pere?« |
»Jankec, | kam | pa si zlezel?« je zaklicala že od daleč. |
»Od | kod | pa vi « se je obrnila k Petru Majcnu, |
» | Kako | pa že veste, da sem tam?« se je začudil. |
kaj bi: vsak ima svojo lastno povest, | zakaj | naj bi potem še tiskane bral!...« |
»Le | zakaj | bi hodil domov?« je toplo rekla teta, |
» | Kam | pa se vam mudi!« je vzkliknil starec |
»Le | zakaj | nisem odšel s teto!« si je rekel Peter |
bi bil odšel s teto, bi mi povedala, | kako | je pravzaprav z mladim Blažičem... |
In tudi če je, | zakaj | naj bi stikal za tem? |
» | Kam | pa boš šel, otrok moj? |
»Le | zakaj | sem danes tako gluh?« se je vprašal |
» | Zakaj | se ne morem pogovarjati s tem starcem, |
Le | zakaj | ne morem najti nobene razvedrilne besede |
Zakaj | ? | |
neprijetno spreletelo, ker se je zavedel, | kako | neprestano meša s to bridko resnico |
»Le | zakaj | še sedim tukaj?« si je rekel Peter |
» | Zakaj | ne grem? |
A vendar, | kako | čudno naključje! |
Ah, | kako | dobro de, da si človek lahko izmisli |
Zamaknil se je vanjo - in sam ni vedel, | kdaj | se je ajda res spremenila v sneg in |
se je ajda res spremenila v sneg in | kdaj | se je pred njim razgrnila zimska pokrajina. |
po svoji gazi in napeto premišljal, | kje | in kako naj pride do steze. |
svoji gazi in napeto premišljal, kje in | kako | naj pride do steze. |
- | Kje | naj jih počakam? |
In | kako | naj opravim z njimi, da me prej ne |
- | Kod | se le vlačijo, krote hudičeve? |
sam stal nad steno in se opazoval, | kako | s sekiro v roki preži za skalo. |
- | Kam | sem prišel, da moram misliti take misli!... |
- | Zakaj | pa jaz prvi? - se je uprl hripav glas. |
Temnikar je videl, | kako | se je zabliskalo iz cevi. |
zelo težko delo, a kaj je opravil in | kako | je opravil, ni natančno vedel. |
» | Kam | je šla?... |
Kako | lep je bil v večernem soncu! | |
Saj je vendar sanjal, | kako | lepo bi bilo, če bi vse potolkel in |
»In | kje | ste bili?« je vprašala. |
Zakaj | ?... | |
A | zakaj | ? |
»In ali zdaj že veste, | kako | jih je pomlatil?« |
Pravim, če zdaj že veste, | kako | je pomlatil tiste belogardiste?« |
»In | kako | ?« |
»In | zakaj | se je vrgel v prepad? |
»In | zakaj | se je potem vrgel v prepad?« |
»In | kako | je mogel vedeti?« |
In ne samo vedel, celo videl je, | kako | se je to zgodilo. |
stopil za njo, ker je spet začutil, | kako | je spričo nje majhen in nebogljen. |
Peter Majcen ni vedel, | kako | dolgo je strmel v noč, kakšne misli |
»Toda | zakaj | je tako? |
Zakaj | ?« se je vprašal z jezo in obupom ter | |
»Ali slišite, | kako | tuli?« |
»In | zakaj | ne bi tulil? |
»A če bi vi slišali, | kako | v ognju tulijo pravi, res živi ljudje...« |
In če bi bilo tako, | kako | bi pisali o njem? |
» | Kako | da ne?« se je zdaj Peter Majcen ozrl |
»In | kdaj | boste šli?« |
» | Zakaj | ?« je vprašal Peter Majcen in ga pogledal. |
» | Kam | gre?« ga je neprijetno dirnilo. |
»In | zakaj | ima luč? |
Pomislil je, | kako | bi se mu umaknil, a ker ni poznal druge |
In prav tako se ni vprašal, | zakaj | se je Črnilogar obesil. |
In | zakaj | si izmišljate take neumnosti? |
»In | kam | greste?« je zavpila in ga zgrabila |
globoko zajel zrak - in tedaj je začutil, | kako | je v njem vse votlo, votlo in prazno |
strmel v razpenjeno vodo in sanjaril, | kako | v hudih bojih osvobajam in združujem |
Večkrat sem slišal njegovo koščeno ženo, | kako | je tožila moji mami: |
»Uh, | kako | si mrzel!« je rekel z užitkom. |
»Mrha ti grda, | kako | lepo hladiš!« je zadovoljno zagrgral |
»Toda povej ti meni, | zakaj | pa jeze ne hladiš? |
In | zakaj | ne hladiš žalosti? |
Zakaj | , a? ... | |
Zakaj | mora pošten človek piti žganje, ki | |
Zakaj | , a?« | |
Povedal ti bom, | kako | so solze prežgale dušo Ruparjevemu |
Če sem že | kdaj | pljunil, sem pljunil v reko, ki ni |
»Pa ti povej, | kje | se skriva ta hudič! |
Od | kod | to pride?« |
grenkoba, pa tretja grenkoba no, pa povej, | kako | bi človek sploh živel, če ne bi tudi |
Le | zakaj | bi ji pljuval v škaf, saj tako in tako |
Kje | je zdaj tisto svetlo poletno jutro, | |
In | kje | je moj gaj? |
In | kje | je tisti zamišljeni pob? |
Kje | je tisti otroško zasanjani slovenski | |
»Joj, | kako | bomo zobali češnje! |
Kako | jih bomo zobali, zobali, zobali!« | |
razmišljajo in seveda tudi najdejo rešitev, | kako | bodo odganjali črne kose. |
» | Zakaj | pa ne?.« |
» | Zakaj | sva ga potem pa naredila?« |
bi ju z lepimi besedami prepričal, | kako | je klopotec pravzaprav lepši, če se |
Bojim se, da že slutita, | kako | se za mojim odporom skriva nekaj drugega, |
razmišljam in ne snujem, zdaj samo čakam, | kdaj | se bo oglasilo votlo klopotanje klopotca. |
» | Kam | ga boš pa privezal?.« |
Kje | pa!« sem samozavestno odvrnil v svoji | |
»No, | kako | je?« sem vprašal. |
»Ali si že | kdaj | slišal, da bi kdo privezal na klopotec |
Joj, joj, bi rekli, od | kdaj | ti čudaki pasejo krave na tepki?« |
Oh, | kako | sem bil vesel njene šale in njenega |
Kar videl sem ga, | kako | se vrti v vrhu cvetoče tepke. |
In videl sem tudi lisico, | kako | se prihuljeno plazi iz grmovja, toda |
»No, | kako | tolče?« se je spet blago oglasila mama, |
»Nanca, | kako | pa govoriš!« je prizadeto in hkrati |
domišljiji sem zagledal belo smrt, | kako | stoji pod cvetočo tepko, drži v koščeni |
Čutil sem, | kako | se mi na čelu zbirajo znojne kaplje, |
»Oh, | kako | si otročji!« ga je mirno zavrnila mama, |
»Oh, le | zakaj | sem ga naredil? |
Kako | lepo je otroku, in kako lepo je nam | |
Kako lepo je otroku, in | kako | lepo je nam vsem, ker upanje nikdar |
sem vznak, da bi laže prisluškoval, | kdaj | bosta mama in oče zaspala. |
Vprašam se, | kako | bom prišel mimo smrti, in kako bom |
se, kako bom prišel mimo smrti, in | kako | bom splezal na tako visoko drevo. |
Začudeno se vprašam, | kako | sem ga neki privezal, če ga zdaj ne |
Le | kako | bi živeli, če bi verjeli v hude sanje! |
» | Zakaj | pa ne?« sem začudeno vprašal. |
» | Zakaj | pa ne sam?.« |
Oh, | kako | čudni smo ljudje!« |
biti mož, čeprav sem tedaj začutil, | kako | se mi tresejo noge. |
Spomnil sem se, | kako | sem v sanjah plezal na tepko in potem |
duši sem morda takrat prvič občutil, | kako | naša čustva lahko spremenijo vse stvari. |
daleč in prav nič se nisem spraševal, | kam | bi s klopotcem. |
v sedanjost, toda še vedno slišim, | kako | klopotec votlo klopota: |
In | kako | glasno tolče!« |
»In videl boš, | kako | bo strašil kose! |
» | Kako | pa se je rodil?« je vprašal Matiček. |
» | Kam | gresta?« je vprašal kamen. |
»Pridita še | kdaj | !« je zaklical kamen. |
mislil na belo orlico, čeprav je vedel, | kako | je to nemogoče in naravnost neumno. |
»Saj si vendar kamen, | kako | boš imel rad? |
A | kako | naj se kamen da?« |
In | kako | je menjavala svoje obleke! |
In čutil je v sebi, | kako | bi se v njenem objemu počasi zmehčal, |
» | Kam | boš, sirota, šel naprej?« je rekel |
»Vprašaj ga, | zakaj | vzdihuje,« je rekla jelka macesnu, |
»No, | zakaj | pa ona ne prileti sem? |
»Pa | zakaj | bi šel rad k njivi?« |
»Če me nimaš rad, | zakaj | pa rineš vame s svojimi koreninami?« |
»Vidiš, | kako | je dober kamen, ki je nama to povedal. |
Kamen je čutil, | kako | v njih utriplje sok življenja, in ker |
blizu njive, pa jo je lahko gledal, | kako | se je ogrinjala s snegom, kako se je |
gledal, kako se je ogrinjala s snegom, | kako | se je prebujala, kako se je pregrinjala |
ogrinjala s snegom, kako se je prebujala, | kako | se je pregrinjala z zlato odejo zrele |
»Stric Andrej, povejte, od | kod | je prišel mak?« |
»Poglejmo najprej, | čemu | je mak podoben.« |
» | Čemu | je podoben?« so ponovili otroci, počepnili |
» | Kako | dolga?« |
» | Kako | dozoreti?« |
Videl je očeta graščaka, | kako | je včasih z bičem oplazil svojega upravitelja. |
Videl je, | kako | je upravitelj oplazil prvega biriča. |
Videl je, | kako | je prvi birič s palico udaril ječarja. |
In videl je, | kako | je ječar tlačana privezal na klop in |
» | Koliko | jih je potrebno?« je vprašal mladi |
naprej izdelovali, da ne bi slučajno | kdaj | zmanjkali, graščak pa je vse to nadzoroval |
» | Koliko | pa imam tlačanov?« |
» | Zakaj | , vaša milost?« |
» | Kako | pa veš, da bo dober,« je odvrnil graščak, |
en bič, za vsak slučaj, ker se vse | kdaj | obrabi in odpove, tudi biči. |
Lahko si mislite, | kako | je bilo tlačanom v Bičnjakovi deželi. |
Ali slišiš, | kako | veselo žvižga?« |
» | Kako | kratko je njihovo življenje,« je rekel |
zmajal z glavo in se obenem ozrl, da bi | kje | ugledal novo povestico. |
» | Kako | lepo bi bilo zdaj na deželi!« |
filigranski verižici za uro in po tem, | kako | je mešal zeleno omako, je bilo mogoče |
» | Kako | ?« je vprašal Pécuchet in sklonil glavo, |
sprehod, bi prav lahko umrla, ne da bi se | kdaj | spoznala!« |
Kako | sicer razložiti simpatijo? | |
Zakaj | neka podrobnost, neka nepomembna ali | |
knjižnici sta hotela vedeti, natanko | koliko | knjig imajo. |
vedno govoril stric, čeprav je vedel, | kako | je v resnici. |
kajti hotela sta si biti na jasnem, | kje | naj bi se nastanila. |
Že sta se videla, | kako | v sami srajci obrezujeta vrtnice na |
košaro bi nabirala jabolka, gledala, | kako | se dela maslo, mlati žito, strižejo |
partiji domin, obljubil je, da ga bo | kdaj | obiskal, naročil dva janeževca in ga |
barve, po nebu so se podili oblaki, | kdaj | pa kdaj se je ulil dež. |
po nebu so se podili oblaki, kdaj pa | kdaj | se je ulil dež. |
Čutil je, | kako | se tovor maje med poskakovanjem voza, |
Toda | kje | neki je selitveni voz? |
Starka, ki je kuhala, je | kdaj | pa kdaj prišla vprašat, ali so jedi |
Starka, ki je kuhala, je kdaj pa | kdaj | prišla vprašat, ali so jedi po njunem |
Kdaj | pa kdaj se je po zidu nenadoma zapodil | |
Kdaj pa | kdaj | se je po zidu nenadoma zapodil kakšen |
Naposled sta videla grah, | kako | je pogledal iz zemlje. |
Glede na to, | kako | sta se razumela na vrtnarstvo, bi prav |
Najprej bi morala videti, | kako | to počnejo drugi, in napisala sta pismo, |
Grof je vprašal, od | kod | neki to otroče, a ni nihče nič vedel. |
Glede na to, | koliko | živine je imel, se je nanašala na umetne |
predvsem nista strinjala z načinom, | kako | pušča njive v prahi. |
divje, da je bilo mogoče sklepati, | kako | maščevalne načrte kuje. |
Kako | skrbno je povezoval cepič in podlago, | |
skrbno je povezoval cepič in podlago, | kako | je zategoval preveze in kako obilno |
podlago, kako je zategoval preveze in | kako | obilno jih je zamazal s cepilno smolo! |
Kako | srečne so dežele, v katerih so votline, | |
»Pa pokažite, | kako | to gre!« |
zavilo v vrtinec dima, čez temno nebo je | kdaj | pa kdaj švignila iskra. |
vrtinec dima, čez temno nebo je kdaj pa | kdaj | švignila iskra. |
ob ogradi iz letev, so ju slišali, | kako | kašljata v megli. |
v nos ščepec njuhanca in sanjaril, | kako | bi bil zdaj - če bi mu bila usoda naklonjena |
naklonjena - član kmetijske družbe, | kako | bi se postavljal na razstavah in kako |
kako bi se postavljal na razstavah in | kako | bi o njem pisali časopisi. |
Lahko bi šla | kam | drugam.« |
Kje | je kakšno pravilo? | |
Kako | se lotiti zadeve? | |
»Jaz,« je rekel Bouvard, »sem si | kdaj | pa kdaj privoščil sedež v vodvilu, |
»Jaz,« je rekel Bouvard, »sem si kdaj pa | kdaj | privoščil sedež v vodvilu, da sem se |
» | Kako | ? |
obšlo resnično veselje, ko sta videla, | kako | osupli so njuni gostje. |
obleke nataknil nanjo, slišali so, | kako | je zamrmrala: |
Zakaj | nespodobna? | |
»Si videl, | kako | se je Marescot muzal pred portretom?« |
Naučila sta se, | kako | se sladkor segreva, razpušča, topi, |
Nikoli ni vedel, | kje | se ga drži glava, zdaj je pozabil na |
prišla do besede, sta se spraševala, | zakaj | se je zgrnilo nadnju toliko nesreč, |
Vaucorbeil se je razgovoril o tem, | kako | očarljivo se mu je nekoč zdelo secirati, |
Toda | zakaj | ravno šestnajstkrat? |
»No, kolega, | kako | gre kaj z anatomijo?« |
nanj, češ naj mu vendarle razloži, | zakaj | in kako, in nazadnje je Pécuchet zardevajoč |
češ naj mu vendarle razloži, zakaj in | kako | , in nazadnje je Pécuchet zardevajoč |
Zakaj | njegovo življenje ni bilo brez strasti, | |
Toda | kako | naj mu dasta injekcijo? |
Kako | je mogoče, da isti sok proizvaja kosti, | |
in vrstami je zelo prikladna; toda | kako | določiti vrste? |
organicizmu, spraševala sta doktorja, od | kod | prihaja klica skrofuloze, kam je namenjena |
doktorja, od kod prihaja klica skrofuloze, | kam | je namenjena kužna snov v zraku, na |
» | Zakaj | ?« |
» | Zakaj | se smejete?« |
»Bomo videli, | kako | je s tem, ko boste na sodišču zaradi |
Obesijo naj me, če še | kdaj | stopim v vašo hišo!« |
tobačnico, potem pa se je nenadoma spomnil, | kako | nepreviden je. |
Kako | je mogoče, da sta dotlej sploh živela? | |
Zakaj | slabo, v čem je pretiravanje in kako | |
Zakaj slabo, v čem je pretiravanje in | kako | naj človek ve, ali mu nekaj ustreza? |
» | Koliko | je tega!« je vzkliknil Bouvard. |
Zakaj | pa ne? | |
»No, vsekakor bi rad vedel, | kako | je urejeno vesolje.« |
Kdaj | se je zgodilo, na katerem kraju v občini | |
Zakaj | ? | |
Zakaj | se reče devonski, kambrijski, jurski, | |
Kdaj | pa kdaj se je odkrušil kakšen kamen | |
Kdaj pa | kdaj | se je odkrušil kakšen kamen in poskakovaje |
Nihče ne ve, | kako | dolga je naša doba. |
Toda | kako | razložiti dež, ki je presegel najvišje |
»Saj veste, | kako | pravimo: kdor malo ve, kaže veri hrbet, |
Pa še | kako | !« |
Gre za domnevo, s katero se razlaga, | kako | je mogoče, da so rastlinski fosili |
Če ga segrejemo na ne vem | koliko | stopinj, dobimo lesno žaganje, tako |
Pa | kako | zna prijeti za delo! |
potem je pokleknil k zaboju in gledal, | kam | sodi odlomljeni kos. |
Moj bog, seveda, | zakaj | pa ne? |
» | Kdaj | naj vam pripeljem skrinjo?« |
Kako | priti do Zvite Pitije, komedije v verzih, | |
» | Zakaj | je toliko strešnikov?« je vzkliknila |
Gospa Bordinova je vprašala notarja, | koliko | bi bili dandanes vredni ti kovanci. |
» | Kako | pa je bilo ime tej dami?« |
Kako | razburjena sta bila, ko se je pred | |
Zakaj | se ga je služkinja tako ustrašila? | |
Predvsem pa, | kje | je gora Faunus? |
In ko je videl, | kako | ju je prevzela njegova učenost, je |
» | Kako | ?« |
Kako | je mogoče, da so galski spomeniki brezoblični, | |
Raje mi razloži, | kako | to, da je Robespierrova sestra dobivala |
» | Kje | pa! |
Thierry v zvezi z Barbari dokazuje, | kako | neumno je raziskovati, ali je bil kakšen |
Zakaj | se ne bi po tej metodi ravnali pri | |
» | Koliko | neumnosti na enem kupu!« je že po prvem |
» | Kako | naj se človek strinja s tem,« je ugovarjal |
Kako | uskladiti portreta? | |
se vprašala, kdo je popil kalvados, | kako | se je skrinja razbila, kaj je hotela |
» | Koliko | je še čisto drugače važnih in še težjih |
Germaine ni odšla nikamor, Gorju pa je | kdaj | pa kdaj prekopal vrt. |
odšla nikamor, Gorju pa je kdaj pa | kdaj | prekopal vrt. |
Kako | ve (gl. Paž vojvode Savojskega), da | |
Zakaj | je treba napihovati nekaj, kar je plehko, | |
»Le | kako | moreš izgubljati čas s takšnimi traparijami?« |
bil poln izkušenj in svetoval mu je, | kako | naj ga ukroti: razvijati ga mora od |
in z veliko odkritostjo je dokazal, | kako | izumetničena in protinasta je zaradi |
»Zapoj mi kaj, kot si | kdaj | zvečer zapela in ti solza v črne je |
» | Kako | smešni ste!« |
»Ah, | kako | je to prijetno!« je rekel Bouvard in |
Bouvard je začutil, | kako | mu razbija srce. |
»Od | kod | je bila zadnja recitacija?« |
» | Zakaj | ?« |
Toda | kako | najti zaplet? |
Kako | ogreti srce? | |
res napisane samo zato, da se igrajo, | kako | je potem mogoče, da najboljše med njimi |
Kako | se dosežejo veličastnost, zmernost, | |
sporazumeti, kajti eden se je čudil, | kako | je mogoče, da je drugi tako omejen. |
Kako | to razločiti? | |
Toda | zakaj | z Marianninim posredovanjem? |
dveh se je sprehajal po hodniku in | kdaj | pa kdaj pogledal skozi okno, ko je |
je sprehajal po hodniku in kdaj pa | kdaj | pogledal skozi okno, ko je pozvonilo. |
Po toaleti je bilo jasno, | zakaj | je zamudila: ogrinjalo iz kašmira, |
» | Kako | ?« je vzkliknil Bouvard. |
» | Kako | to mislite?« |
Zakaj | pa ne? | |
daleč, da je včasih zalotil samega sebe, | kako | gleda v nebo in govori: |
proti njemu, opozarjala sta na to, | kako | se je upiral dati puške, kako je nasprotoval |
na to, kako se je upiral dati puške, | kako | je nasprotoval klubom, kako nazadnjaške |
puške, kako je nasprotoval klubom, | kako | nazadnjaške ideje ima, kakšen skopuh |
Toda | kje | ? |
» | Kje | dobiti denar?« je rekel Bouvard. |
» | Zakaj | ?« je ponosno vprašal Pécuchet. |
ki je brž pritekel, ga je vprašal, | kako | to, da se je znašel pod bukvami, po |
»Vendar,« je rekel Pécuchet, » | kako | potegniti črto med nedolžnimi in zločinskimi |
Zakaj | od zajčjereje ne moreš imeti tri tisoč | |
Kam | gremo? | |
» | Kje | je zdaj naša stvar s svetim Jožefom?« |
Kot v blodnji se je videl, | kako | z vrečo na hrbtu in s svojimi ljubimi |
svojimi ljubimi hodi po široki cesti, | kako | steguje roko za poštno kočijo. |
Kako | se ustaviti na robu brezna? | |
Marescot je razložil, | kako | in kaj. |
» | Kje | je dokaz za pogodbo?« |
» | Kako | torej? |
utrujenost; ali pa sta šla gledat, | kako | je s kmetijo, in se vsa potrta vrnila |
Kdaj | pa kdaj se uvenel list dotakne šipe, | |
Kdaj pa | kdaj | se uvenel list dotakne šipe, nato se |
ni tarnala, temveč ga je spomnila, | kako | je bilo v prvih časih njune ljubezni, |
»Ljubi moj, dragi moj, | kako | si lep! |
Moj bog, | kako | si lep!« |
Pomisli, | kako | dolgo je že hrom! |
Spraševal je Bouvarda, | kako | lahkoživci osvajajo ženske. |
Kako | nestrpno je čakal, da bo Bouvard odšel! | |
Kako | mu je razbijalo srce, brž ko so se | |
poleg okna; svetila si je s svečo; | kdaj | pa kdaj je pregriznila nit, potem pa |
okna; svetila si je s svečo; kdaj pa | kdaj | je pregriznila nit, potem pa jo mežikajoč |
Upal si jo je vprašati, ali je | kdaj | imela fanta. |
njegove ‘mladeniške norčije’, mimogrede, | kako | premožen je, s čim je vezan na Pécucheta. |
bi bil Bouvard proti, bi jo odpeljal | kam | drugam, morebiti kar v Alžirijo, kjer |
» | Kako | ? |
In | kje | si jo staknil?« |
»Le | zakaj | mi je to naredila?« |
Kako | se naredi, kje dobiti podatke? | |
Kako se naredi, | kje | dobiti podatke? |
Naučiti sta se hotela, | kako | se otroci prenašajo v vrečah, in obrnila |
Bouvard je z okna videl, | kako | se je zamajal, potem pa telebnil na |
se mize in odkrivali so se načini, | kako | se bedak naredi za preroka, kako se |
načini, kako se bedak naredi za preroka, | kako | se muzicira brez glasbil, kako se je |
preroka, kako se muzicira brez glasbil, | kako | se je mogoče dopisovati po polžih. |
Zakaj | ? | |
gospo Bordinovo, in vprašal je duha, | koliko | let šteje. |
» | Kako | ? |
» | Kako | ?« |
» | Kako | se počutite?« |
» | Kako | bi ga ubili?« |
» | Kako | , spet vidva?« je vzkliknil. |
Prepozna bolezni in pove, | kako | zdraviti.« |
Langlois bi jo grozno rad vprašal, | kako | je z njegovim katarjem, a si ni upal. |
hotela reči album graecum, kar je morda | kdaj | prebrala v lekarni. |
Naj mi kdo razloži, | zakaj | je tako!« |
Beljambu se je velikokrat sanjalo, | koliko | popotnikov bo prihodnji dan prišlo |
» | Zakaj | ne bi v vsem tem videli kratko malo...« |
človek silnih strasti jih premika; toda | kako | more samo volja delovati na negibno |
Kako | postati čarodej? | |
» | Kje | si, Bešt? |
Kje | je očetova duša? | |
Povedal je, | kako | narediti poskus s kurami, se skobalil |
» | Kako | ?« |
drugič: njegov obstoj je mogoč; tretjič: | kako | naj kot končno bitje imam predstavo |
Toda | kje | je urarjev oče?« |
» | Zakaj | ? |
Toda če je misel duhovna, | kako | potem predstaviti snovno? |
» | Kje | pa to piše?« |
Če posameznik nič ne ve, | zakaj | naj bi vsi posamezniki vedeli več? |
Ali je vsebina | kako | manjša od posode? |
In | kako | bosta živela? |
» | Čemu | neki?« je rekel Pécuchet. |
»In | kje | je v vsem tem morala?« |
» | Kako | to, da svojega premoženja ne daste |
» | Zakaj | pošasti? |
Zakaj | se ne pridružita žanjicam? | |
Kje | so dnevi, ko sta hodila po kmetijah | |
Kdaj | bo torej prišla smrt? | |
brezbrižnim obrazom vprašal duhovnika, | kako | človek pride do vere. |
Saj vendar vemo, | koliko | je vredna higiena! |
» | Zakaj | stokaš, kadar ješ?« |
» | Kako | , dva tisoč?« |
Smehljala se je; zardel je, ne da bi vedel, | zakaj | . |
Kako | je mogoče, da se božje meso pomeša | |
»Če je meso prekleto, | kako | je potem mogoče, da se moramo zahvaliti |
Kje | je znamenje milosti?« | |
In | koliko | ljudi jo prenaša! |
In | zakaj | ! |
Vprašali so ju, | kako | jima je ime. |
Kje | je njun oče? | |
Gospa de Noarisova je razložila, | kako | nevarno bi bilo, če bi ju pustili na |
In | kje | ste odkrili vso to lepoto?« |
Kje | je tedaj navdih? | |
»Kaj mislite, | koliko | jih je bilo?« |
» | Kako | ? |
vrednost mučenca odvisna od doktrine, | kako | naj bi bil uporabljen za dokaz njenih |
» | Koliko | nesrečnikov se je zateklo k njemu?« |
» | Kje | pa! |
» | Kako | pa veste, da jih obrača?« je rekel |
» | Kako | jih ločiti od pravih? |
dani v dokaz, sami potrebni dokazov, | zakaj | jih sploh delajo?« |
Samo oblast lahko razsoja o tem, | kako | nevarna je znanost; če je znanost preveč |
» | Kako | morete reči, da je Bog govoril?« je |
» | Kako | to mislite... budizem...« je ponavljal |
Vedela je, | zakaj | je prišel župan, in poklicala je moža. |
najmanj se nista vznemirjala zaradi tega, | kam | ju peljejo. |
Lepo bi jo bilo gledati, | kako | raste, vsak dan poslušati njeno ščebetanje, |
Bouvard pa je hotel vedeti, | koliko | bi utegnilo stati vzdrževanje dveh |
» | Zakaj | ? |
de Noarisovo, Sorela, in ne da bi vedela | zakaj | , to hišo, v kateri sta bila srečna. |
Zakaj | se reče k hribu in h kostanju, zakaj | |
Zakaj se reče k hribu in h kostanju, | zakaj | se večer in pastir na koncu izgovorita |
izgovorita enako, pišeta pa različno, | kako | to, da po noči ni isto kot ponoči? |
zelo rad jedel, zato sta mu povedala, | kako | se kakšna jed imenuje; kmalu je tekoče |
pravila, nato pa zelo resno kazal, | kako | se izgovarja th, »lej, takole, the, |
» | Zakaj | neumnosti?« |
» | Kako | ?« |
sta naša prijatelja tako zelo pazila, | kako | govorita, da sta že sama sebi presedala. |
Kako | to, da ni Velikega voza? | |
Gospodična Reine ji je kazala, | kako | se šiva, in kadar je označevala perilo, |
Nekega dne je Victorine vprašala, | zakaj | les gori. |
Nato jima je Pécuchet hotel razložiti, | kako | se obnavlja kri, in izgubil se je v |
zelišča na robovih jarkov, pripovedoval, | kako | se imenujejo, ali pa si je ime izmislil, |
» | Kako | ?« |
» | Zakaj | ? |
No, | zakaj | ?« |
Victor ju je vprašal, | zakaj | sta se sporekla z Gouyem. |
Ta znanost nas uči, | kako | moramo usmerjati svoja dejanja. |
» | Kako | naj to definiram? |
»Vidiš, sin, | kam | pripelje slabo vedenje!« |
Toda ker je pozabil, | kdaj | je umrl Henrik IV., mu je Pécuchet |
Kako | ste lahko veseli, če imate poleg sebe | |
In z Bouvardom sta proučila načine, | kako | bi ju poboljšala. |
» | Kako | si trapast s tistim kokosovim orehom! |
Kam | plovemo?« | |
Bila sta v zadregi, | kako | in kaj, in pogledala sta v delo gospe |
Zakaj | le? | |
higieno, z obžalovanjem sta govorila, | koliko | vode gre v nič in kako se razsipa z |
govorila, koliko vode gre v nič in | kako | se razsipa z gnojem. |
Zakaj | pred javnega tožilca? | |
hotel ohraniti svoj položaj, bi moral | kdaj | pa kdaj na izpit; kazni in nagrade |
ohraniti svoj položaj, bi moral kdaj pa | kdaj | na izpit; kazni in nagrade naj bi odpravili, |
dobil od Dumouchela pismo z vprašanjem, | koliko | stanejo počitnice na normandijski obali. |
posestvih in ljudje so presenečeno gledali, | kako | zabijata količke po dvoriščih. |
družba, kakšne so možnosti za prevoz, | koliko | stane pranje itd. |
Spomnila sta se, s čim vse sta se trudila, | kako | sta poučevala, kako previdna sta bila, |
sta se trudila, kako sta poučevala, | kako | previdna sta bila, kaj vse sta prestala. |
Kdaj | so se mi zadnjič takole tresla kolena? | |
Kam | torej usmeriti svoje sile? | |
Zakaj | ne bi za leto ali dve poskusil, kaj | |
Čemu | ves ta trud, ko pa je na koncu konec | |
Kdo torej smo in | kam | nam je pot? |
Kam | z vso to kramo? | |
ljudi, sem nekajkrat zahlipal, poglej, | kako | ti gredo na roko. |
izkušnje z ljudmi so bič satanski; | kako | privilegiran sem vendar jaz. |
pustolovščine, naj bi bil tudi način, | kako | preživeti s čim manj denarja. |
Nikoli prej tudi še nisem čutil, | koliko | mi pomeni, kako rad ga imam. |
tudi še nisem čutil, koliko mi pomeni, | kako | rad ga imam. |
Skrbelo me je, | kako | se bo obnašalo na cesti. |
»Oblak ne ve, | zakaj | gre prav v tej smeri in s to |
Ko so me ljudje ob poti spraševali, | kam | grem, se niso mogli načuditi. » |
Zakaj | bi natepaval na primer samo juho. | |
To presneto hitenje, | kam | , le kam neki. |
To presneto hitenje, kam, le | kam | neki. |
dopovedal, da se mi ne mudi, da ni pomembno, | kam | grem, ampak kje sem, da bi samega sebe |
mudi, da ni pomembno, kam grem, ampak | kje | sem, da bi samega sebe pretental, da |
Zakaj | ? | |
Lahko sem čutil, | kako | se je skozi globlje dihanje po klancu |
Koliko | občutka za lepo in žlahtno nekdaj in | |
občutka za lepo in žlahtno nekdaj in | kako | prazno duha, kar je novega. |
Občudujem, | kako | v naravi vsako življenje preganja od |
Nisem vedel | čemu | sva si všeč, potem je povedal, da je |
kot vzmet, komaj sem mogel verjeti, | kako | vitalen je. |
Kako | je z mojo mamo doma? | |
Kje | ste stare krasne narodne noše pa tista | |
Kako | bom preživel med njimi? | |
Kako | se vendar obnašati? | |
Postalo mi je jasno, | zakaj | turška vojska v naših krajih ni imela |
zlezel nazaj na pedala, sem čutil, | kako | se v meni tehta. |
ljudje kot običajno spet vprašali, | zakaj | kolesarim. |
Koliko | trobljenja, prerivanja, tiščanja in | |
mišica, skrčena od naporov in strahov, | kdaj | me bodo povozili. |
Zato sem bil še toliko bolj vesel, | kako | me je sprejel šef Pervez. |
Ne vem, | kako | je pred več kot dva tisoč leti prišel |
prišlo zelo prav, da sem se spomnil, | kako | je rešil svoj vozel in se istočasno |
Rog prenesel, čutil sem jih za seboj, | kako | tečejo in vpijejo v walkie‐talkije... |
ker me ni zanimala, ker bi bil rajši | kje | drugje, nekje v miru recimo. |
se in učil kaj se pravi goniti kolo, | kako | goniti, kako živeti. |
se pravi goniti kolo, kako goniti, | kako | živeti. |
sprostitvi, o aktivnosti in počitku, | kdaj | se boriti in kdaj in kako popustiti, |
aktivnosti in počitku, kdaj se boriti in | kdaj | in kako popustiti, se vdati, sprejeti. |
počitku, kdaj se boriti in kdaj in | kako | popustiti, se vdati, sprejeti. |
Treniral sem | kako | obremenjevati samo tiste mišice, ki |
Kam | sem prispel, za boga! | |
Kaj, | kam | hočem, saj ne gre nikamor, ne da se, |
ljudi uspe tako dokaj dobro živeti, | zakaj | pa še tebi ne bi. |
Od | kod | je tako perfektna? |
Darwin pojasnjeval tudi perfekcijo, od | kod | in zakaj kvaliteta. |
pojasnjeval tudi perfekcijo, od kod in | zakaj | kvaliteta. |
Zakaj | so se prav sem, v to luni podobno deželo | |
znamenj so videti podobe svetega Jurija, | kako | kolje ogabno pošast, da bi rešil svojo |
mestih s po dvajset tisoč prebivalci in | zakaj | so se nastanili tam spodaj, ko je tam |
Ne vem pa še, | zakaj | take velike količine lubenice tako |
mednje veselega obraza, lahko čutiš, | kako | jim zasijejo obrazi. |
nedolžno ranljiv, sploh nisem vedel, | kako | zelo so vplivali name in me tudi oblikovali, |
nizkih strasti, se mehčal in začutil, | kako | jih imam, moje ljudi, kljub vsem tistim |
se lahko zabavaš tudi z opazovanjem, | kako | ima vsak tip krajine vpliv na tvoje |
Nisem vedel, | kam | hočem in po kaj grem, čutil sem samo, |
tolmunu, za katerega mi ni bilo jasno, od | kod | se je narisal tam. |
In | kako | diše te poljane. |
pošilja, ne reci mi še enkrat, da ne veš, | kje | si, da nisi vedel, da je Mahabad center |
štirje, štirje Jugoslovani na kolesih, | kje | so ostali trije! |
začetka so se ponovila vsa vprašanja, | zakaj | sem prišel v Iran, zakaj z biciklom, |
vprašanja, zakaj sem prišel v Iran, | zakaj | z biciklom, kaj hočem, koga poznam... |
Kako | naj razložim, da bo razumljivo nekaj, | |
Koliko | časa bom moral ostati tu? sem skušal | |
Kolikokrat | sem bil že zaprt. | |
sprejemanja stvarnosti je odvisno, | kako | bom to doživljal. |
Zakaj | je ne bi izkoristil? | |
Ampak vseeno, | zakaj | se pa ne bi pomiril. |
ne zgledajo pretirano močni, ne vem | kako | strašno me že ne morejo pretepsti. |
Zakaj | pa ne bi poskusil, morda me pa Mohamed | |
list, otipavanje prtljage, vprašanja od | kod | , kam in zakaj. |
otipavanje prtljage, vprašanja od kod, | kam | in zakaj. |
prtljage, vprašanja od kod, kam in | zakaj | . |
Od | kod | poznaš ljudi, pri katerih si spal? |
se v svojem Iskrinem PPC z mislijo | kdaj | bo zaradi tistih buteljnov vse skupaj |
Nad vsem visi oblak smoga, ki bi | kje | drugje že zdavnaj sprožil alarm. |
Čutim, | kako | se bicikel spodaj v garaži vznemiri... |
Petkova javna molitev je lep primer, | kako | je politika v muslimanskem svetu povezana |
naravnost name, ves čas sem pripravljen, | kdaj | me bo kaj povozilo, od spredaj ali |
potrebo po konkuriranju, kot načinu | kako | dobiti in imeti več. |
Gostitelji tudi pogosto ne razumejo, | kako | to da nimam ure. |
hvala bogu, | kako | krasno. |
Civilizacija išče, | kako | preživeti skupaj čim več ljudem tem |
tudi vedno zlorabi in išče načine, | kako | ostale zmanipulirati za svoje privilegije. |
Kako | človeško. | |
Kako | najti most, da bi imel oboje? | |
Kako | je že rekel Jack London? | |
Nihče pa ni nikoli znal pojasniti, | kako | so Kalaši uspeli razviti tako specifično |
Neverjetno, | kako | je vse dobro, če si utrujen, lačen |
skupno poznali, sem razložil, kaj, | zakaj | in kam. |
poznali, sem razložil, kaj, zakaj in | kam | . |
Ko so me ponovno vprašali, | zakaj | ni motorja na biciklu, sem pokazal |
Kako | ti je ime? me je prišel vprašat očak | |
Ko jih vprašam, od | kod | jim ta imena, ne znajo odgovoriti. |
odgovor sem dobil tudi na vprašanje, | zakaj | so samo še ženske oblečene po starem. |
odgovorna za otroka, da pač ne ve, od | kod | je prišel vanjo. |
Ne, ni še, mi bomo odločili, | kdaj | bo. |
In | kdaj | bo to, rad bi videl, kako praznujete, |
In kdaj bo to, rad bi videl, | kako | praznujete, tudi zato sem prišel, sem |
Videl sem, | kako | sta policaja ženske nagnala v koče, |
Grem, samo | kdaj | pa bomo nazaj, ne smem zamuditi pula, |
Ja | kako | boš pa šel na pul, saj ne moreš tak |
potrebno, da bi se življenje nadaljevalo | kje | drugje ali da bi bil človek ponovno |
Kako | je bilo dobro. | |
Zakaj | vendar vedno znova pozabljam, kako | |
Zakaj vendar vedno znova pozabljam, | kako | dobro je vse, kakšne kvalitete so okrog |
ljudje tod znajo biti tako gostoljubni, | kolikokrat | mi je bilo že nerodno, ker nisem imel |
možakar, ko sem za vsak slučaj vprašal, | koliko | bo stalo. |
Kje | pa so ostali Kalaši, ženske kot da | |
Ja | zakaj | pa ne, zakaj si pa ne bi dal duška! |
Ja zakaj pa ne, | zakaj | si pa ne bi dal duška! |
Kje | sem, zaboga, kakšen svet je to, kateri | |
Morda niti vedeli nismo, | zakaj | so nas navdušili njihova folklora, |
Ko sem povedal, kaj počnem in | zakaj | sem tu, so me povabili na čaj. |
Koranu je posvečena cela stran navodil, | kako | se je treba vesti ob takšnih prilikah. |
postaja redek vir preživetja, in način, | kako | priti do denarja za nakup orožja. |
Kako | naj vemo, da nisi špijon, je bilo eno | |
marajo novotarij in so sami, ne vedoč | zakaj | , proti srčnosti in vitalnosti. |
Kako | bi bilo če bi se recimo iz naše zavrte | |
Afganistanu so se po prvih izkušnjah naučili, | kako | jih z najmanj škode aktivirati in o |
Sem pa, sam ne vem | zakaj | , povsem nepričakovano uspel z nekaterimi |
in še drugi, za katere nisem vedel, | kam | bi jih dal. |
mudžahedine, ki so včasih prišli naokrog, | zakaj | so torej pobegnili iz dežele, so ugovarjali, |
nami, so vabili pogosto, boš videl, | kako | je to. |
Vsak naš vodja skupine jim je poročal, | koliko | ljudi ima in jim nekaj stisnil v roke. |
prijatelji so na novo razlagali, od | kod | me poznajo. |
Kako | se je vse skupaj začelo? | |
postavila tudi vprašanje, kdo da sem in od | kod | . |
Zakaj | je tako, mi niso razlagali, samo muzali | |
Pripovedovali so, | kako | so Sovjeti do tedaj poskusili in zavrgli |
You, passport! Če sem bil | kdaj | podoben Afgancu, sem bil tedaj. |
Kako | so si delili, me tedaj v tisti urni | |
Kje | igrajo? sem bil presenečen. | |
Kako | pa pridejo tja? nisem mogel razumeti. | |
Jahamo, jahamo, | kako | pa. |
V tistem trenutku sem čutil, | kako | se mi je telo napelo od navdušenja. |
To utegne biti vzrok, | zakaj | sem prišel sem. |
džipi, za katere mi ni bilo jasno, | kako | so prišli čez vse zapreke, za povrh |
Ja | zakaj | pa ne bi! |
Kdaj | pa sem zadnjič zares pošteno zaukal. | |
Kako | sem se rešil? | |
pregledati, kaj je sploh v meni in | kako | deluje. |
Zakaj | včasih doživljam svet tako čudovito | |
sem miren in zaprtih oči, radoveden, | kako | bodo reagirali. |
Ja, | zakaj | pa nimaš ure, zakaj pa potem hodiš |
Ja, zakaj pa nimaš ure, | zakaj | pa potem hodiš po svetu, če nimaš ure? |
Res, | kako | lepa narava, kako lep svet, kako preprosto |
Res, kako lepa narava, | kako | lep svet, kako preprosto bi lahko bilo |
Res, kako lepa narava, kako lep svet, | kako | preprosto bi lahko bilo vse skupaj! |
Vidite, | kako | me zebe... |
Ko sem jih vprašal, | kako | je kaj s policijo, so povedali, da |
Nekoč sem se zalotil, | kako | sem čisto brez občutka sramu oziroma |
Kaj počnem, | zakaj | za boga sem takle... |
grmičev indijske konoplje, in mi pokazal, | kako | naj posmukam listje, da sem dobil svežo |
trmastega vprašanja - kaj počnem tukaj, | kako | sem zašel sem. |
Dom, iti domov - kaj pa je to, | kje | pa je to!? |
Zakaj | ne bi kar obležal, se sprostil, si | |
Evo, | kam | si zašel, ker si sledil nekim podzavestnim |
Kako | sem se pobral, mi še danes ni povsem | |
Ta tipka ali | kako | bi se že temu simbolično reklo, je |
In vendar, | kako | rad bi stisnil k sebi svojega sina, |
Kje | ste, tako rad bi delil z vami. | |
Kako | je kaj, se je na široko zasmejal in | |
kokoši in občinstvu v gostilni razlagal, | kako | zna na nago rit loviti kozle v času |
Kako | težko se je odtrgati od kompleksne | |
bilo vsega dovolj Pritoževal se je, | kako | slabo je plačan in da tudi od šverca |
zdel najbolj simpatičen, je povedal, | kako | so po celodnevni vožnji tako čudno |
Kako | drugače je na potovanju s kolesom. | |
je del življenja, trenutek je lep, | zakaj | ne bi bil srečen. |
Takoj mi je bilo jasno, od | kod | tisto srbenje zadnje dni. |
prerok je Mohamed, koran je navodilo, | kako | naj človek funkcionira, od boga ustvarjenemu |
Zakaj | vendar so tako drugačni? | |
pravzaprav pomemben del kitajske strategije, | kako | uničiti kulturno in politično identiteto |
kamp ali sporočiti točno lokacijo, | kje | v palači se nahaja. |
Ne vem | zakaj | , ampak vleklo me je v Amritsar, nekaj |
Kako | se bom spravil skozi? | |
vprašal, če lahko grem, ne da bi povedal | kam | . |
Ko sem skušal ugotoviti svoje meje, | koliko | lahko pregonim v enem dnevu je bil |
Ja, | kako | pa da ne spiš, pa tako si bil zmatran, |
Kam | , kako, kje, kaj je prav? | |
Kam, | kako | , kje, kaj je prav? |
Kam, kako, | kje | , kaj je prav? |
s takim zanosom, s tako vnemo, ali | kako | bi se temu sploh lahko reklo, da mi |
Kako | morejo, kako morejo takole letati okoli | |
Kako morejo, | kako | morejo takole letati okoli templja, |
Jaz pa sem ves napet iskal, | kje | je finta, na katero jih mečejo in izkoriščajo. |
Ne razumem, | kako | morejo kar nekaj verjeti, če ni nikjer |
pa še nikoli nisem tako močno čutil, | kako | tog sem, odtujen, zakrknjen, preplašen |
Kako | je kaj, a je lepo, a!? | |
Kako | bi lahko razumel, kaj čutijo! | |
Drugič mi je pripovedovala o tem, | kako | verjame v reinkarnacijo, da sicer ne |
Takoj sem hotel vedeti, | kdaj | se bo to zgodilo. |
* * * | Kako | so nastale te skulpture v danes moralno |
njegova ribiška vas, pokazal mi bo, | kako | žive. |
kako se moram vsake toliko zadreti, | kako | je najhujše, kadar kolesa ne morem |
nič ne vidim, kaj se dogaja z njim; | kako | sem pogruntal, da pomaga, če se pošlatam |
tedaj mislijo, da je tam pištola, pa | kako | sem se tepel, tepel, tepel, oziroma, |
sem se tepel, tepel, tepel, oziroma, | kako | sem jih tepel, ker me nikoli ni nihče |
Nisem mogel razumeti, | kam | so šle vse tiste ogromne količine riža. |
prikradel mimo, je bil navdušen, videl sem, | kako | so se mu zasvetile oči. |
ves napet pobral za čolne in čakal, | kdaj | se bom umaknil. |
popotnik in zgodovinar, je tedaj opisal, | kako | je videl sultana, ki se je povzpel |
Kako | spati ob vsej tej zanimivosti življenja. | |
Ne ve se točno, | zakaj | so pravzaprav začeli klesati najprej |
Groza, | kako | sem mahnil tistega šoferja prejšnji |
Kolikokrat | sem z lasmi pokonci strmoglavljal v | |
Kako | naj vem, kakšno kvaliteto življenja | |
suho, tam sem potem lahko opazoval, | kako | valovi spirajo vase vso to svinjarijo, |
vrteli vijak za nastavitev zajle - | kolikokrat | sem se potem v nadaljevanju poti mučil |
In | zakaj | so večini turistov všeč predvsem scene, |
Ampak, o bog, | kako | , od kod naj črpam ljubezen za vse te |
Nihče točno ne ve, | koliko | ljudi živi tu, sklepajo pa, da jih |
drgne toliko, da mi ni bilo jasno, | kako | se lahko srečujejo, ne da bi bilo zraven |
Na železniški postaji ni bilo | kam | stopiti, kaj šele položiti kolo in |
drug ne, jim jo mimogrede lahko spešta | kak | nadobuden mladec z očetovim avtomobilom |
Ni mi tudi jasno, | kako | jih ne moti spati z glavo, praktično |
ganljivo opazovati drobceno punčko, | kako | se je ob dveh ponoči skobacala naga |
Kako | zelo jo potrebujem! | |
prihajala, ne da bi se moral truditi, | kje | se bo našlo kaj zastonj. |
Zanimivo je bilo doživeti, | kako | se ta stara garda vsega zaveda, pa |
tradicionalno življenje pravi način, | kako | živeti. |
tam iz ptičje perspektive oprezal, | kako | žive moji novi prijatelji. |
Koliko | živali pri Akhah živi bolj surovo življenje | |
prav tako relativno vprašanje, kot | koliko | mi živimo bolj udobno in kvalitetno |
Videl sem jih tudi, | kako | se otipavajo in izzivajo, dva fanta |
predlog izmenjala naslove, če bo slučajno | kdaj | obiskal Jugoslavijo. |
Kako | se bodo tile tepli? | |
sem in tja čutil, da lažje razumem, | kako | so mnogi od tistih ameriških vojakov, |
Zakaj | bi vedno potrpel in skušal razumeti! | |
Zakaj | nas iz tega dela Khao I Danga Amerika | |
Izredno ljubeznive živali; vidi se jim, | kako | ponosne so, če lahko nosijo na hrbtih |
in stroga determiniranost opravil in | koliko | to izrazito nepoživljajoče okolje uspava |
Ne ve se, | zakaj | , nekateri trdijo, da so zanemarili |
Sam ne vem še vedno ne | zakaj | , morda zato, da bi šel skozi podobne |
Kako | to razvijati naprej, tokrat na drugačen | |
vulgarna bit, ampak tudi samega sebe - | kako | reagiram na določene pritiske iz okolja. |
Kako | doživljati svet in življenje zdravo, | |
Način ali pa tehnično orodje, | kako | živeti čimbolj v blagostanju. |
In | kdaj | se še najboljše počutim, kdaj imam |
In kdaj se še najboljše počutim, | kdaj | imam največ energije, kdaj mi je najlepše? |
počutim, kdaj imam največ energije, | kdaj | mi je najlepše? |
izpelje cele filozofije in teorije, | kako | jih uresničiti. |
Ne ve se, | kako | mafijski krvniki pridejo v kamp in |
Predvsem zato, da bi jim dal občutek, | kako | se odvija velika manipulacija in jih |
* * * | Kam | , kako, kaj naj sedaj, sem se spraševal. |
* * * Kam, | kako | , kaj naj sedaj, sem se spraševal. |
Kam | ? | |
je vsakič vprašala, če mi je dobro, | kako | se počutim in kaj bi rad, jaz pa sem |
Samo o manipulacijah si se naučil, | kako | je svet grd, zahrbten in pokvarjen, |
Hoditi po svetu in gledati tuje ljudi, | kako | žive - kakšna zabloda! |
Kako | impozantna so njihova pokrivala. | |
dela za vladno gospodarstvo in ve, | kako | stoje stvari v deželi. |
južnoindijskimi templji, ampak način, | kako | se v arhitekturi med seboj prepletajo |
Če se bo moja egocentrična mogočnost | kdaj | po naključju razvila v kakšnega uspešnega |
naslajajočega se v fantaziji prizora, | kako | bi se mučili na dienško planoto tam |
tisoč let nazaj in potem odšel kdo ve | kam | , ne da bi njegovi geni danes opazno |
potolkle bolj napredne vrste (ne vem, | koliko | je bilo tedaj ljubezni med bratskimi |
Koliko | rož, dišav, vonjav in paše za oči. | |
Ne bi bilo neumno, če bi poskusili, | kako | vplivajo taki kraji na naše bolnike, |
te že stotič tisti dan sprašujejo, | kam | greš, je najbolje reči jalan jalan |
sem za hip zaspal, ko sem začutil, | kako | je ves svet zunaj in znotraj, makro |
kolonizacijo otoka so Angleži skušali odkriti, | koliko | je resnice v starih ljudskih bajkah |
bicikel na prometni znak in premišljeval, | zakaj | me nihče nikoli ne ubriše nazaj. |
Kako | morejo biti tako flegmatični. | |
tam ne bodo prestregli, bo potem že | kako | . |
* * * | Kje | naj začnem, kam naj grem naprej? |
* * * Kje naj začnem, | kam | naj grem naprej? |
Kako | naj bi jo le etiketiral, kdo je že | |
naj bi jo le etiketiral, kdo je že | kdaj | opisal boga, boginjo ... |
kot dojenček po dobrem spanju gledal, | kako | se je obzorje barvalo na rdeče. |
Cene rastejo, nihče ne ve, | zakaj | , hrup in gneča vsepovsod, kvaliteta |
mi je vrtelo, ko sem premišljeval, | kako | čisto razumem višje razrede, ki jim |
Včasih je peteline mogoče videti, | kako | dremajo za cesto, v kletkah iz lepo |
oprezal od daleč, potem sem ga videl, | kako | me je podrezal s palico. |
Kako | naj razložim, če še v svojem jeziku | |
Ja, | zakaj | pa ne. |
Vsaj eno uro potem sem se še sekiral, | zakaj | da ga nisem treščil in si privoščil |
Kako | milo so kramljali okoli mene, ko sem | |
za katero se ni pozabil pohvaliti, | kako | pretentano spretno jo je zvabil od |
Nihče ni vedel, | zakaj | . |
Ne vem | zakaj | sem obrnil glavo in takrat ... |
Glej, | kako | je samozavestna, odprta, svobodna. |
spraševal, kaj mi je, kaj se dogaja, | kako | je tole mogoče, kaj sploh je!? |
Nisem si znal razložiti, | kako | je to mogoče. |
Ne vem | zakaj | , morda zaradi nesposobnosti svojega |
Bog ve, | koliko | časa sva se že iskala za to. |
Ni mi šlo v glavo, | kako | lahko na primer pride v supermarket |
Instinkt, intuicija in | kako | si lahko pomagam s temi sposobnostmi |
sem in tja, se čudim in raziskujem, | kje | sem se rodil in kdo sem, vse sorte |
sem lahko mislil samo na eno stvar, | kako | lepo bo, ko se bom vrnil z dela in |
potrebe po analizi tega, kar se dogaja in | zakaj | je tako. |
govorilnici, v tistem trenutku sem zagledal, | kako | zunaj na leseni klopi piše Tomo. |
Koliko | lažje bi bilo, če bi bil tudi jaz sposoben | |
Ampak, | kako | bodo spremenili prepričanje, če ga |
Nisem sicer razumel, | zakaj | Lufthansa iz naju dela heroja, vendar |
da se ji je že prejšnjo noč sanjalo, | kako | bo komuna sedaj, ko so jo zapustili |
Nisem vedel, | kako | sem si zaslužil, da sem med tako lepimi |
Neverjetno, | kako | se je vživela, kako zanesljivo in harmonično |
Neverjetno, kako se je vživela, | kako | zanesljivo in harmonično z zakoni je |
smo jo želeli zraven, da bi videla, | kako | bo prišla sestrica, obenem pa smo jo |
zamujamo ljudje, ko se držimo nekih kdo ve | kdaj | in zakaj ustaljenih konceptov. |
ljudje, ko se držimo nekih kdo ve kdaj in | zakaj | ustaljenih konceptov. |
Ni mi jasno, | kako | se nebo lahko spreminja v tako fantastične |
Zanimivo je doživeti | kako | ima nek kontinent lahko tako moč nad |
Zakaj | se tega še ni nihče spomnil? | |
Res mi ni bilo jasno, | kako | sem mrho uspel ujeti, kajti po naravi |
polni luni pa jo je vsak večer slišati, | kako | gori na veliki skali vrh prepada igra |
dol v Cairnsu in jim govorijo o tem, | kako | doživljajo boga. |
gostje v miru berejo ali samo opazujejo, | kako | žive po božjih postavah. |
Po tem, | koliko | priležnic ima, lahko tekmuje z vsakim |
Vedno se najde | kak | shizofrenik, ki začne v vse dvomiti. |
naprej, morda enkrat na teden, sanjalo, | kako | lovim neko ladjo ali kaj, po vseh kontinentih |
zmaknilo, ne vem, ali po moji krivdi ali | kako | . |
bila zelo navezana name, čutil sem | koliko | ji pomenim, ampak tudi ona ima posebnosti |
Neverjetno, | kako | smo garali, ubogi hudiči. |
problemi, ostaja mu čas, da lahko opazuje, | kako | samo pehanje za materialnimi dobrinami |
Še danes ne vem, | zakaj | tako ali jih res čisto nič ne zanima |
Slišali smo, | kako | ga pijejo, da je okoli dnevov izplačil |
Zanimivo je občutiti, | kako | ima vera na te ljudi dober vpliv. |
Obstaja več mnenj in dokazov, | kako | so Aboridžini živeli pred prihodom |
Farmar, ki še tega ni vedel, | koliko | krav ima, ker je farmo kupil šele pred |
Res mi ni bilo jasno, | kako | lahko tako strašno pijani ljudje letijo. |
hotelu, sem se vse bolj pogosto zalotil, | kako | požiram cele gore tort in drugih strupov, |
močan, najbolj trpežen, če sem to sploh | kdaj | bil. |
poljubil sem tiste njene noge, bog ve, | kje | bodo hodile, zahvalil sem se, da so |
Kako | ? | |
Mar niso v nebesih, če sploh | kje | ? |
Rajši mi povejte, | kje | stanuje profesor Vran. |
Si | kdaj | pomislil, Janez, kako bi bilo, če bi |
Si kdaj pomislil, Janez, | kako | bi bilo, če bi že zdaj vedeli, kaj |
Kako | naj bi to vedel? | |
potrudiš, si lahko tudi predstavljaš, | kako | je biti netopir... |
Kako | naj se spomnim nanj, če bo šele prišel... | |
Le | kam | je izginil? |
Oh, | kako | naj vam povem! |
Torej demonica... in | kako | naj bi ti jaz pomagal v boju z njo? |
Od | kod | se je vzel v teh časih? |
Pa tudi če bi ga imeli, | kako | bi vam plačal? |
Kako | pa potem? | |
Kdaj | pa odhaja zadnji vlak iz Sežane, ali | |
Zakaj | sem tu? | |
Le | kako | da nisva za skupaj, ko pa sva si tako |
Kako | jo bom preživel, letošnjo pomlad, sam, | |
Kako | je sploh zmogel napisati pismi z mislijo, | |
Kje | je potem meja med resničnim in umišljenim | |
držim v rokah tale papir, in podobno; | kako | bi mogel kdo trditi, da tole niso moje |
Kolikokrat | mi nočni počitek pričara vtis običajnih | |
zanesljivo razločevati budnosti in sna, | kako | naj ju potem jaz... ali nesrečni Werther? |
Saj še to ni jasno, | kako | naj cogito s svojo pravkar spoznano |
in v svet, lahko dá edinole Bog - a | kako | naj ga dá, še preden je dokazan njegov |
Pomislil sem, | kako | kruta je pomlad! |
Se ne spominjajo več, | kako | so v mladosti trpeli? |
zanesljivost izpeljave sveta iz čistega jaza... | kako | naj tak miselni okostnjak pomaga tistemu |
Kako | naj bi branje Descartesa okrepilo moj | |
Mojster, vam lahko povem, | kako | se je to začelo? |
Kako | naj mi pri tem pomaga samozavest, pa | |
Kako | si vajin odnos sploh predstavljaš, | |
”Včasih ne morem doumeti, | kako | jo more, sme ljubiti nekdo drug, ko |
Kolikokrat | sem si že rekel, da moram z njo prekiniti... | |
predstavljaš... prav nič ti ne zamerim, le | zakaj | bi ti, pa še kanček resnice je v tem. |
Še preden nadaljujeva, pa mi povej, | kako | si se odločil - ostaneš nocoj tu ali |
Rajši bi šel na vlak, bom | kdaj | drugič ostal, hvala. |
Ne, ne, le | kdaj | bi vse prebral? |
Glej, | kako | se stvari ujemajo! |
Že kaj veš o tem, | kako | Kartezij obravnava dušne strasti? |
Mojster, | kako | pa Descartes sploh opredeli strasti |
če naj odgovorim na tvoje vprašanje, | kako | Kartezij opredeli dušne strasti, ti |
Kako | zoprno! | |
Čudno, | kako | da Descartes ni pomislil, kako daleč |
Čudno, kako da Descartes ni pomislil, | kako | daleč so te njegove trditve od ”jasnosti |
Zakaj | odhajaš? ... | |
Le | kako | moreš! ... |
Kako | naj živim brez tebe, ljubezen moja! | |
” | Kako | me preganja ta podoba! |
Mojster Bruno, | kako | pa Kartezij definira ljubezen? |
Zakaj | si me zapustil!... | |
navdala ”z največjo žalostjo, ki jo je | kdaj | izkusil v življenju“ [prav tam]. |
premislila in ne gre v Pariz, niti | kam | drugam, ker se želi poročiti z menoj |
Kdaj | pa misliš spet priti? | |
Odvisno je tudi od tega, | kdaj | ... |
Kako | pa ji je ime, tvoji dragi? | |
A | kje | je že to! |
Zakaj | je pisatelj ustvaril prav takšnega | |
kot Johannes na Sörena Kierkegaarda - | zakaj | je tedaj literarni junak po značaju |
Kdaj | pride na vrsto povzetek, Janez? | |
Seveda ne: | kako | naj bi ga sicer Kordelija vzljubila? |
Saj to v nekem smislu drži: | kako | naj ženska občuduje moškega, ki se |
zaroka sklenjena, začne premišljevati, | kako | bi jo razdrl. |
Kako | zapleteno! | |
Pa | zakaj | je Kierkegaard stvari tako zapletal? |
človek rajši ostane tam, kjer že je: le | zakaj | bi se, zadovoljen s svojim življenjem, |
Zakaj | naj bi bilo drezanje po neki stari, | |
Kako | veste? | |
zavesti po svoje gotovo prav, kajti | zakaj | naj bi bile različne stopnje zavesti |
nas ne manjka, meni pa so skrajno... | kako | bi rekel... tuji. |
Kako | pa naj človek vé, kaj se mu zgodi po | |
Kako | jo razume Wilhelm? | |
Tu gre za to, da moraš vedeti, | kako | sam želiš živeti in skozi katera določila |
nas takšne filozofske metode sploh | kam | pripeljale? |
Sam si izbral filozofijo - | zakaj | ? |
Pa se sploh | kdaj | povzpneš... do tja? |
Kako | je s tem, mojster Bruno? | |
Prej nečesa nisem dobro razumel: | kako | se pri Husserlu svet spet vrne iz ”oklepaja“ |
vprašljivo pa je, do kod evidenca seže, | kako | širno ”polje“ zavestnih danosti lahko |
ob tem spet postavlja vprašanje, do | kam | se nesmrtni duh ”razteza“ - ali je |
nesmrtno dušo kot notranje ”razsežno“: | kako | naj bi sicer v njej preživeli smrt |
Kako | pa potem Husserl sploh razume ego cogito, | |
Ne vem, | zakaj | naj bi bilo to jasno. |
Kdaj | odhaja? | |
Me prav zanima, | kako | dolgo bo zdržala tam. |
Kako | odrešujoče je to! | |
igra smehljaj na ustnicah, ko gleda, | kako | že malce sivolasi mojster modroslovja, |
Kako | ? | |
Janez. ...in | kako | je bilo potem z vašo službo? |
In | kako | ste prišli sèm, na Kras? |
Zakaj | pa ste vi opustili profesuro, mojster | |
Zakaj | rajši živite na vasi kot v mestu? | |
O tem | kdaj | drugič. |
In | koliko | zvezd se vrti v praznini, koliko zvezd! |
In koliko zvezd se vrti v praznini, | koliko | zvezd! |
v praznini, brez zemske opore... joj, | kako | je to mogoče? |
Toda | kje | je kresnica moje drage, kje je ona? |
Toda kje je kresnica moje drage, | kje | je ona? |
Le | kako | sem jo mogel izgubiti, svojo vodnico! |
Kako | naj jo najdem v neizmernih prostorjih, | |
” | Kako | je, če si brez glave“ |
maši, zdaj pa sem že skoraj pozabil, | kako | gre očenaš... |
Jaz pa nikoli, čeprav si | kdaj | zaželim. |
Od | kod | je to? |
si prebral tisti Hardingov spis - ” | Kako | je, če nimaš glave“? |
Prinesi jo | kdaj | , boš še nama kaj zaigral, morda skupaj |
No, le prinesi | kdaj | kitaro, pa bomo videli... |
Toda | kako | se lahko takšnih doživetij spominjaš, |
iracionalno doživetje, rad bi nam razložil, ” | kako | je, če nimaš glave“. |
”Kajti ne glede na to, | kako | čuječe opazujem, ne morem najti tu |
Ampak | zakaj | bi budizem sploh nagovarjal zahodno |
Kako | naj moj drobni jaz preživi v tej modrini! | |
Kako | naj ne preživi? | |
Lovcev nikoli nisem razumel: | kako | morejo s puško meriti na žival in pri |
Kako | bi prevedli naslov - Razlogi in osebe? | |
osebna identiteta, in še posebej, | kako | naj pojmujemo posmrtno preživetje - |
pitagorejskem preseljevanju duš; vprašal se je, | kdaj | , pod kakšnimi pogoji bi lahko sam |
Kako | naj bi se moji možgani razdelili na | |
stebliko in s polovico možganov ugotavlja, | koliko | življenja je v travnati džungli: mušice, |
Če ni noben, | kako | pa potem jaz sploh preživi? |
Zanimivo, toda | kako | si Parfit predstavlja osebno preživetje, |
Kako | pa drugače? | |
Mar ne slišite, mojster, | kako | se pri tem načinu izražanja lomi jezik? |
Le | kod | hodi? |
prikliče lastno preteklo izkustvo, le | kako | naj bi priklical izkustvo neke druge |
Kako | pa vem, da je nekdo drug to izkusil | |
No, in Parfit se sprašuje, | zakaj | se potemtakem ne bi spominjali tudi |
Zakaj | pa Husserl v svojih obširnih fenomenoloških | |
nerazložljivim, ostaja pa seveda vprašanje, do | kam | seže razlaga. |
Če ne preživi oseba, | kam | gredo vsa človekova dela po smrti? |
Grem pogledat, | kje | hodi? |
Le | kako | bi jo našel? |
Kako | naj jih razumem? | |
Kako | vsi? | |
Kako | je to mogoče? | |
Mislim namreč dobesedno: | kdaj | in kje so jih avtorji pisali, v |
Mislim namreč dobesedno: kdaj in | kje | so jih avtorji pisali, v kakšnem okolju |
so se jim porajale ključne misli, | kako | so se jim miselni svetovi prepletali |
Kdaj | pa bom knjigo dokončal, je odvisno | |
dokončal, je odvisno tudi od tega, | koliko | mi boš ti pomagal... zdaj mi pomagaš |
Žal nimam pojma, | kako | naj vam pomagam... razen z zapisovanjem |
Zakaj | pravite ”filozofija časa in prostora“, | |
filozofi premišljevali predvsem o tem, | kako | naj človek preseže svojo določenost |
Saj | kako | bi sploh kaj spoznali, če ne bi bilo |
No, | kje | sva že ostala? |
Da, pri klasikih je najlepše to, | kako | so se čudili nad svetom... in ga skušali |
Kako | to mislite, mojster? | |
Ko se vprašamo, | kje | so pretekli časi, si ne moremo odgovoriti |
Na primer, | kje | je zdaj Rimsko cesarstvo? |
Mojster, | kako | vam je prišla na misel takšna časovna |
Potem sem premišljeval, | koliko | mojih knjig prihaja iz minulih stoletij |
Zakaj | vprašaš? | |
Hotel sem ji povedati, | kako | zelo jo pogrešam... sicer pa sama ve... |
zelo jo pogrešam... sicer pa sama ve... in | zakaj | bi ji sploh pisal o najini preteklosti, |
Kje | je prihodnost? | |
Kako | naj bi človek to vedel! | |
Medtem ko sem te poslušal, | kako | žaluješ za svojo drago, sem pomislil: |
ali je zdaj pravi čas, da vam povem, | kako | je bilo na letališču - namreč prejšnji |
pomagam, je veselo rekla, da sem norec: le | zakaj | ji nisem telefoniral, da danes nimam |
Kako | lep je bil ta sprehod! | |
In | kako | žalosten! |
Vprašam te, draga: | zakaj | ? zakaj? |
Vprašam te, draga: zakaj? | zakaj | ? |
Le | kako | , da je še ni: so jo zadržali zaradi |
več videl, sem si živo predstavljal, | kako | išče sedež, se nasmehne nekemu otroku |
sedež, se nasmehne nekemu otroku in | kako | jo, nosečo, drugi potniki premerjajo |
”... | kako | sem vede, korak za korakom bredel v |
Zakaj | ? | |
Pa | zakaj | se o njej nisi nikoli pogovoril z očetom |
Ne vem, | kako | naj rečem... onadva sta tako drugačna. |
Kako | to mislite, mojster? | |
prijelo, toda moral sem vam povedati, | kako | sem jo pospremil... |
Kako | sta prostor in čas povezana z gibanjem? | |
se romarji prebudili, niso vedeli, | koliko | časa je poteklo, medtem ko so spali: |
Običajno sicer vemo, | kdaj | in kje smo zaspali, se pa vsakomur |
Običajno sicer vemo, kdaj in | kje | smo zaspali, se pa vsakomur včasih |
kateri točki zemeljske oble prebiva in | koliko | časa je preteklo do prebujenja; vrste |
Poleg tega so spraševali platonike: | kako | naj merimo čas kot ”posnetek večnosti“? |
času tudi tiste stvari, ki mirujejo, | zakaj | potem ne bi mogel biti v času tudi |
Očesu duha, toda zdaj se ne spominjam, | kako | gre. |
Mojster, samo to mi povejte, | kako | je sploh mogoča ”brezčasna teorija |
nekega drugega dogodka ne glede na to, | kdaj | zavest pomisli - če sploh pomisli - |
Kje | je zdaj, je seveda odvisno od najine | |
odvisno od najine zavesti, od tega, | kdaj | nanj pomisliva - medtem ko ni prav |
Kako | to misliš? | |
”Oh, | kako | minljiv je človek, da mora tudi tam, |
”dilatiran“) tek časa, ki je odvisen od tega, | kje | oziroma od kod čas merimo - odvisen |
Mojster, | kako | sta povezana Einsteinovo in Aristotelovo |
razmisliti, kakšen je odnos časa do duše in | zakaj | mislimo, da je čas navzoč v vsem, tako |
Kako | naj jih pozabim? | |
Kako | rada imam takšne Benetke! | |
čred turistov, nobenega hitenja kdove | kam | ... |
Kam | pravzaprav gremo? | |
Ne vem pa, | zakaj | pa mladenič na levem robu slike zagrinja |
Bruno je seveda opazil, | kako | je Janez s pogledom pospremil Marijo. |
Zanima me, | kako | bi si ga razložil ti sam? |
Harding, če se spomniva njegovega spisa | Kako | je, če nimaš glave, ali pa, kot bi |
perspektivah drugačno kot v evklidski - | koliko | in kako bi bilo drugačno, pa je odvisno |
drugačno kot v evklidski - koliko in | kako | bi bilo drugačno, pa je odvisno od |
bilo drugačno, pa je odvisno od tega, | koliko | in kako se izbrana neevklidska geometrija |
drugačno, pa je odvisno od tega, koliko in | kako | se izbrana neevklidska geometrija razlikuje |
Kako | se vzporednice lahko sekajo? | |
Zdaj bi vas vprašal le še to, | kako | bi lahko vedeli za ukrivljenost našega |
Kako | da ne? | |
tretje dimenzije, da bi ugotovila, | kako | in koliko je ukrivljen najin dvodimenzionalni |
dimenzije, da bi ugotovila, kako in | koliko | je ukrivljen najin dvodimenzionalni |
Kako | genialno in preprosto! | |
Spominja me na način, | kako | je, če se ne motim, že Tales izračunal |
v deželo faraonov naučil Egipčane, | kako | se izmeri višina piramide iz dolžine |
desetino (ni namreč povsem natančno znano, | koliko | metrov je znašal Eratostenov ”stadij“). |
Kje | so na sliki ljudje? | |
Le | kako | naj bo tisto naslikano mesto, ki ste |
Mojster, | kako | pa bi renesančni človek videl idealno |
Kako | to mislite, mojster? | |
Kako | imenitni so! ... | |
premišljujeta, tako kot mnogi mladoporočenci, le | kako | je mogoče, da jima je od zdaj, namreč |
In | zakaj | ste se ustavili pri štirinajstem stoletju, |
Le | kako | je mogoče to verjeti? |
Zakaj | Bogočlovek za svoje razodetje človeštvu | |
In potem se sprašujem: | zakaj | naj bi se Bog razodel človeku šele |
Čemú | tedaj življenje? | |
Zakaj | se edino okrog Njegove glave svetlika | |
Zakaj | so žalujoče ženske zgolj pod Njegovim | |
mati... te ženske so Jezusa ljubile, toda | kako | da tudi vsi drugi ljudje na sliki vidijo |
Kje | je tu kakšna božja pravičnost? | |
Najprej poglejta, | kako | so postavljene slike v tej dvorani: |
bronaste kače s Kristusom najbolj čudno: | kako | je lahko Kristus na križu povezan s |
Prej nisem dobro razumel, | kako | je Tintoretto poudaril biblično povezavo |
Si opazil, | kako | so tudi nebesa polna človeških podob |
Kako | to mislite, mojster? | |
Le | kam | se dviga? |
Glej, | kako | lep je Satan, ki je prišel skušat Jezusa |
Kako | je lahko Satan tako lep? | |
Kje | je zdaj njen ljubi, v tem večeru, ko | |
Kam | je odšel njen ljubi, njen vitez, ki | |
Zakaj | Newton pravi absolutnemu času tudi | |
Si mislite, mojster, | kako | čuden bi bil naš svet, če bi na primer |
Kako | pa je Newton vedel, da težišče našega | |
predstave tudi Newton ni sprejemal... | kako | pa je potem sploh zagovarjal absolutni |
Kako | to? | |
Kako | da sva se tako zlahka znebila vrvi, | |
Kam | pa je bila vrv pripeta, ko se je začela | |
jasen, vendar nečesa še ne razumem: | kako | naj pri Kastorju in Poluksu v umišljeno |
si pri vedru nazorno predstavljamo, | kako | se pri vrtenju vodna gladina ukrivi |
prostora, saj nikakor ne moremo vedeti, | kako | bi se snov obnašala v umišljeni praznini, |
predvsem ni jasno, | kako | naj bi neke daljne zvezde vplivale |
Einsteinove relativnostne teorije - | kako | naj bi neke daljne zvezde vplivale |
pa obstane pod lestvijo, ne vedoč, | kako | naj mojstru pomaga... |
trditev je treba navesti zadosten razlog, | zakaj | je resnična; in iz ”načela istosti |
”Kar se mene tiče, sem nič | kolikokrat | dal vedeti, da mi velja prostor za |
Mojster, | zakaj | pravite, da je bila vesoljna gravitacija |
mehaniki ni nobenih ”naravnih“, niti | kako | drugače fizikalno privilegiranih mest |
Zakaj | pa je potem Leibniz smatral gravitacijo | |
Kako | pa si je Leibniz razlagal, da planeti | |
Kako | sem se znašel tu, tik pred njegovimi | |
Ne, ampak... | kako | naj vam povem... za hip se mi je zazdelo, |
Kje | ? | |
pogovarjava stoje, kakor da bi se srečala | kje | na ulici in da sem ti mimogrede prebral |
Kako | je torej Newton pojmoval Boga? | |
Nisi še pozabil, | kako | se je treba znajti, ko te profesor |
Pri Newtonu me preseneča, | kako | tesno je bila njegova fizika prepletena |
Leibnizem in Clarku tudi svetoval, | kako | naj odgovarja - saj je šlo navsezadnje |
Kako | bi vi razsodili njun spor? | |
stališče, saj si ne morem predstavljati, | kako | naj bi Bog sploh imel s svetom kak |
Si | kdaj | slišal za Kantov argument ”leve roke“? |
Mislim, da razumem, | zakaj | levost ni intrinzična lastnost levice, |
Še vedno pa mi ni jasno, | kako | lahko v svetcu, v katerem obstaja ena |
Seveda, | kako | naj bo prostor kantovsko absoluten |
Si že | kdaj | slišal zanj? |
Kako | si je Kant smel vzeti pravico, da tako | |
Zmede se in ne ve, | kako | bi nadaljeval. |
Kako | mislite - na simbolen način? | |
To pa je tudi način, | kako | me je Gospod vodil v nebo in na druge |
In | kdaj | pride čas spoznanja? ... |
Kako | sama bi bila zvezdna dvojčka v tisti | |
sam vase... pa niti ne zre, saj nima | kam | zreti, ampak le misli samega sebe |
Kajti sámozrenje duše traja... ali | kako | bi rekel... zavest traja v duši! |
Kako | se je Anželo spremenil v mojih sanjah! | |
Kako | lahko postane moj dvojnik, četudi v | |
Mojster - toda | zakaj | sploh je ta krog, zakaj se je |
toda zakaj sploh je ta krog, | zakaj | se je duši sploh treba spustiti na |
govorili o krožnem potovanju duše, toda | zakaj | se najprej niso vprašali, čemú duša |
toda zakaj se najprej niso vprašali, | čemú | duša sploh krene na pot? |
čemú | sploh kaj je? | |
le zato, ker prehaja v preteklost, | kako | moremo tedaj o njem govoriti, da je, |
Kar nastane | kdaj | / zasluži, da gre v nič nazaj...“ [Goethe |
Toda | kje | je tedaj tisti del njega, ki ga zaobjeti |
Kako | tedaj, da ga ne zaobjame? | |
Kako | lepo! | |
Kako | da te lepote Avguštinovih besed nisem | |
Kje | naj te torej iščem, Gospod?“ - si odgovarja | |
primerjavi z Aristotelovo tiči v vprašanju, | kako | naj ta notranji, duševni čas merimo. |
odlomek - ob tem se bom spominjal, | kako | mi je v mladih letih stric Filip v |
kateri od dejanja do dejanja vidimo, | kako | se otročiček spremeni v mladeniča, |
Rad bi videl, | koliko | že razumeš Kanta... in tudi s citati |
Kako | naj vem! | |
Kako | naj torej verjamem Kantu, da je linearnost | |
Mojster, | kako | pa je pri Kantu s simetrijo prostora |
zdi ohranjati celovitost pri čustvih: | kako | naj ostanem celovit, ko pa je duša, |
Kako | zanimivo! | |
Kje | je ločnica med transcendentalno fenomenologijo | |
časa in prostora primarno evidentno in | kje | se začne teoretska konstrukcija, ki |
Toda | zakaj | je potem ”objektivni“ čas dodatno opredeljen |
Kako | naj bi bili potem apriorni? | |
Slišiš, | kako | v spominu še vedno zveni d, ko |
Ali zdaj slišiš, | kako | prvi ton ostaja prisoten, ”odsenčen“ |
Zdaj slišim... | kako | čudovita harmonija! |
predavanj Husserl obširno razlaga, | kako | z navedenimi tremi funkcijami poteka |
Mojster, | kako | morete reči kaj takega! |
Kako | naj ne bi bilo duše, ko pa je duša | |
Ampak | kje | je meja med bistvenim in nebistvenim? |
Kako | ste uganili? | |
Kako | lepo in resnično! | |
Ton ostaja isti, toda ton ’v načinu | kako | ‘ se kaže kot vselej drug.“ [Husserl |
Ne vem, | kje | bi začel... |
Toda | zakaj | je raztezanje časa posledica konstantne |
Kako | lahko potemtakem vi iz vaše ladje opazujete | |
Kako | to? | |
No, | kako | bova torej uskladila najini razlagi |
raztezanje časa pri velikih hitrostih | kdaj | tudi izkustveno preverjeno? |
zapleteni ”princip splošne kovariance“ ali | kako | že...? |
Kam | pa vidva? | |
Kako | zanimivo! | |
preganjaj kače, toda ne zameri, če bom | kdaj | preslišal tvoje čudaške pripombe. |
Angel stopa spredaj, | kdaj | pa kdaj obstane in komaj slišno sikne, |
Angel stopa spredaj, kdaj pa | kdaj | obstane in komaj slišno sikne, Bruno |
pravzaprav pomeni absolutna sočasnost in | kako | jo relativnostna teorija zanika? |
Kako | so diagrami lahko štirirazsežni? | |
Zakaj | ? | |
No, ne vem, | kako | bi bilo treba to zapisati, jaz nisem |
Le | zakaj | se mojster toliko ukvarja z Anželovo |
Janez, ti gotovo veš, | zakaj | je Einsteinova energijska enačba tako |
fizikalno enakovredni, ne glede na to, | kje | se nahajajo v prostoru in času. |
ni takšno, v njem je gravitacija še | kako | pomembna! |
Kje | ? | |
No, in | kako | bi ”paradoks dvojčkov“ povezal z najinim |
bratu S) - in potem se vprašamo: | kako | je možno, da bi bil S obenem starejši |
In | kako | se glasi posplošitev ”osnovnega principa |
Zakaj | pa se reče, da so v posebni teoriji | |
Mojster, ampak | kako | lahko prostor in čas ukrivimo? |
imaginarne ukrivljene prostore - toda | kako | naj bi bil ukrivljen realni prostor |
gravitacije - to razumem; ne razumem pa, | kako | naj bi bil prostor zaradi gravitacije |
zaradi gravitacije ukrivljen oziroma | kako | naj bi gravitacija delovala na svetlobne |
Toda | kako | da se potem vrtijo planeti okrog Sonca |
Kje | pa! | |
In | kako | je čas ukrivljen? |
Zadnjič si sam rekel, da se spominjaš, | kako | Stephen Hawking ponazori gravitacijsko |
Mojster, kaj mislite, je bil Kosovel | kdaj | tu, prav med temi borovci? |
In | kje | je Sveti Mihael? |
križem kražem, prekrito z mahom, bogve | koliko | ga je še spodaj, zasutega. |
Kako | lepo! | |
Grem pogledat, morda je | kje | blizu. |
Kje | pa je Anželo? | |
O, | kako | se mi je zavrtelo! |
Kako | odrešujoče so besede! | |
Zakaj | , zakaj... zato ker v prostoru‐času | |
Zakaj, | zakaj | ... zato ker v prostoru‐času pot navzdol |
Bogve | kje | zdaj hodi Anželo! |
Doslej sva govorila predvsem o fiziki - | kdaj | pa pride na vrsto filozofija? |
Kako | fizika pravzaprav definira pojem polja? | |
Kako | sama sta zgoraj v višavah! | |
Kako | pa se to stališče sklada z Einsteinovimi | |
Si že | kdaj | slišal zanj? |
Ampak | zakaj | naj bi bil čas protisloven? |
Zakaj | ? | |
Zakaj | pa naj bi bil ”brezčasni čas“ resničen? | |
katerem bi se na primer spominjali, | kako | se je razbita skodelica z razlito kavo |
učinki in učinki postanejo vzroki - | kako | je to mogoče? |
sprejemljiv v enostavnih sistemih - toda | kje | je meja med enostavnimi in kompleksnimi |
Koliko | teles ali delcev mora v sistemu nastopati, | |
po grško pomeni ”kup“), ki sprašuje, | kdaj | se ščepec posameznih zrn spremeni v |
Ni jasno, | kdaj | natančno - in vendar jasno razlikujemo |
neko zvezo s slednjim, ne vemo pa, | zakaj | je tako. |
Pa | kako | je mogoče potovati v preteklost? |
Časoplovi bodo, če jih bodo | kdaj | zares zgradili, ladje za potovanje |
Toda | kam | bi pravzaprav poletel časoplov, da |
Kako | ? | |
Kako | se lahko praznina vrti? | |
razna druga čudesa, ki jih bo morda | kdaj | kak časoplovec uporabil na svojem potovanju. |
Zakaj | ? | |
Paradoks seveda vznikne ob vprašanju, | kako | se je potemtakem časoplovec sploh rodil, |
ne, toda poskušaj si predstavljati, | koliko | časovnih vej oziroma vzporednih svetov |
Če je tako, | zakaj | se časoplovec preprosto ne spominja |
Kako | naj bi bilo zdaj, ko smo že v 21. stoletju, | |
čas ustvarjen obenem s svetom - saj | kako | bi bil svet sploh ustvarjen, če pred |
Kam | pa vidva? | |
Le | kam | ste izginili, Anželo? |
Kdaj | ? | |
Le | kdaj | ? |
Kako | naj se jaz, vajenec, borim z vami, | |
Bogve | kje | , verjetno tam, na onem kraju... |
Kako | krasen metulj! | |
Kako | ste uganili? | |
Kako | ste me spregledali! | |
In | kdaj | imaš rojstni dan, Janez? |
Zakaj | ? ... | |
Koliko | je nagnjen k čutnosti, ne vem, gotovo | |
Seveda, | zakaj | ne. |
Kako | ? | |
Sem vam | kdaj | povedala? |
Kako | , prosim? | |
Tako pač je, ne vem vam povedati | zakaj | , gospa. |
pa še sam pogosto ne ve, od kod in | zakaj | tako misli. |
Vidiš, | kako | vse drži! |
tako kot že davno prej v stari Grčiji... | zakaj | torej ne bi enkrat za spremembo ženska |
Ime mi zveni znano, morda sem ga že | kdaj | srečal... |
Kako | je mogoče, da bi bilo vesolje neskončno?“ | |
Kako | je mogoče, da bi bilo vesolje končno?“ | |
Kako | nas čuti na zemlji goljufajo? | |
pa je predvsem v tem, da so čuti še | kako | pomembni ne samo pri iskanju resnice, |
zanašati na svoje čute - kar pomislite, | kako | hitro bi izumrli naši predniki, če |
Saj | kako | bi bilo sploh neskončno? |
vidimo, čeprav je zelo daleč - torej, | kako | naj bo vesolje neskončno? |
Kje | pa - v Ljubljani, v Trstu, Padovi? | |
Kako | ? | |
Ti bom povedal | kdaj | drugič... nikar se me ne boj, jaz vsakomur |
Kje | pa je?“ | |
in zunaj sveta ni nič, vas vprašam: | kje | je svet? kje je vesolje? |
sveta ni nič, vas vprašam: kje je svet? | kje | je vesolje? |
Kako | pa? | |
iz kabale in ima neko smešno ime... | kako | že? |
mesto vseh stvari, boš hudo v zadregi, | kako | bi nam razložil, da je lahko nekaj |
Bog ni od tega sveta, Bog je duh - le | kako | naj bo duh razsežen? |
Kako | domišljavo! | |
Čisto vsеeno je tudi, | kje | kdo stoji v prostoru: / naj zavzame |
skozi mejo, skozi zadnjo sfero - | kje | bi bila ta roka? |
Postojne do Sežane v mislih pripravljal, | kako | mu bom povedal ta dokaz! |
Čisto vseeno je tudi, | kje | kdo stoji v prostoru... |
Kako | gre Aristotelov dokaz končnosti kozmosa? | |
Rekel bom dá, čeprav ne vidim, | kako | lahko pri niču in praznem govorimo, |
si ne upaš priznati, ker si opazil, | kam | te bo pripeljalo.“ [Bruno, 183] |
je šele naznanjal renesanso - toda | zakaj | Kopernik? |
je videti eno nebo, prepolno zvezd, | kako | se vrti okrog Zemlje, hkrati pa ni |
Pomisliti je treba, | kako | so bili šele drugi, vsi tisti večinsko |
Mojster, premišljujem, | kako | osebno ste se danes popoldne zavzeli |
Toda | kako | se to sklada z vašim naukom, da resnica |
Bruno nedvomno prav, tudi če bi se | kdaj | izkazalo, da je naše velikansko, tako |
Kako | naj bi se zvezde in galaksije raztezale | |
Kako | naj bo neskončen svet sploh smiseln... | |
Mojster, kaj mislite, | zakaj | je vesolje tako velikansko? |
Zakaj | je tako strahotno veliko? | |
Zakaj | bi vesolje v svojih mislih širili ”bolj, | |
Kako | naj sami sebe prepričamo, da je nekaj | |
Ampak | kako | naj se vera prilagodi razumu, če ta |
Kako | si uganil? | |
Si že bil | kdaj | na Nanosu? |
Zakaj | ne? | |
Kako | to mislite, mojster? | |
Kako | lepo je to povedala gospa Marija! ... | |
njimi skrita v odgovoru na vprašanje, | kje | so angeli in bogovi - ”tu“ ali ”tam“? |
Morda bova samemu Plotinu prisluhnila | kdaj | pozneje - če ne prej, jeseni ali pozimi, |
stališča se postavlja tudi vprašanje, | kako | je mogoče, da je v vseh bitjih ista |
Le | kako | so mogli sedem let mučiti in živega |
Zakaj | ne? | |
Mojster | kdaj | pa kdaj dvigne pogled z ekrana in se |
Mojster kdaj pa | kdaj | dvigne pogled z ekrana in se zazre |
Spinoza je verjel v Boga, še | kako | močno je verjel Vanj, gotovo bolj kot |
In če je resnično, | kako | je resnično? |
nimata nič skupnega, kot pravi Spinoza, | zakaj | naj bi se filozof sploh ukvarjal z |
se filozof sploh ukvarjal z Biblijo, | zakaj | je ne bi rajši prepustil teologu? |
”Ne razumem, | kako | se je mogoče nevtralno vesti do zahteve |
katoliško in apostolsko Cerkev“ (ko pa vem, | koliko | je na svetu različnih cerkva in kolikokrat |
koliko je na svetu različnih cerkva in | kolikokrat | je sveta katoliška Cerkev pozabljala |
celoten krščanski Kredo, ne glede na to, | koliko | posameznemu človeku ”dopušča razum“ |
In | kje | pravi, da so si jih izmislili farji? |
Umetnost fuge, Bruno še opazil ni | kdaj | , tako je danes zatopljen v Spinozove |
juda, pogana... in celo za ateista, če se | kje | najde kakšen. |
Kako | Spinoza obravnava dve poročili o vstajenjih | |
Domnevno je delni razlog, | zakaj | sprejme prvo [vstajenje], ne pa tudi |
Filozofiji razsvetljenstva lepo pokaže, | kako | je Spinozovo pojmovanje svetopisemske |
odvisna od svojega prvotnega vzroka in | kako | deluje v skladu z večnim zakonom. |
preroku Samuelu, da bi od njega izvedel, | kje | bi jih lahko našel. |
O, le | kako | bi človek vedel, kje je meja med znanim |
O, le kako bi človek vedel, | kje | je meja med znanim in neznanim, razumljivim |
Kako | lep je vrt po dežju! | |
aha, že vem, | kako | bom pritegnil njegovo pozornost: s |
substanco, atributi in modusi... šment, | kako | mi je v nekaj tednih ta fant zlezel |
Poleg tega ne razumem, | kako | je ta vaš popolni diamant sploh viden, |
faseti znotraj njegove neizmernosti, | kako | tedaj veva, kakšen je v celoti? |
In | kako | sploh veva, da je v celoti, prav ves, |
Mojster, čeprav se mi že malce svita, | kam | merite s svojo prispodobo, vas vseeno |
svojo prispodobo, vas vseeno vprašam: | kako | NATURADEUS prispodablja Spinozov filozofski |
Razložite mi, prosim, | kako | so značilnosti tega zamišljenega popolnega |
Namreč, | kako | bi bili logični zakoni nujni, ko ne |
In | kako | bi bili naravni zakoni nujni, ko ne |
Rečeno v prispodobi: le | kako | bi bivali posamezni žarki in posamezne |
toda rajši naj se vprašajo, kaj in | koliko | mi ljudje, končna in v svojem (raz)umu |
Kako | pa naj bi jih ustvaril drugače - brez | |
Res, le | kako | naj vemo, da niso vse stvari nujne? |
In če mi vrneš vprašanje: le | kako | naj vemo, da so vse stvari nujne |
ravni večnosti dosegla tudi Boga, a | kako | naj bo Bog, če je Bog, ”slučajen“? |
bi se takoj zastavilo vprašanje: od | kod | so se vzeli sami vzorci, kdo jih |
Gre za vprašanje, | kako | so usklajene logične in vzročne verige |
Toda konkretno: | kako | je lahko neki določeni modus mišljenja |
odgovarjajočim modusom razsežnosti; | kako | naj bo npr. ideja te mize ista z mizo |
geometrije predvsem nazorno pokazati, | kako | je lahko neki modus, v najinem primeru |
”... | Zakaj | doslej ni poznal ustroja telesa nikdo |
Na kritično vprašanje, | zakaj | torej Spinoza vztraja pri trditvi, |
Kako | pa bi Spinozovo tezo o istovetnosti | |
Kako | ? | |
Mojster, toda | kako | se lahko duh zave samega sebe - kako |
kako se lahko duh zave samega sebe - | kako | naj pride do tistega cogito ergo sum, |
Da - | kolikokrat | sem stal pred njo kot kak tujec in |
na začetku - učiteljica človeštva; | zakaj | ni več ne filozofije ne zgodovine, |
Kako | je možno, sem se spraševal, da je obličje | |
Kako | sta materija in forma povezani? | |
Le | kje | je zdaj, po tolikem času, ”večna forma“ |
Še poslušaš Janeza, | kako | lepo bere? |
”Kaj je človek? bi lahko začel; | kako | to, da je na svetu nekaj, kar vre kakor |
Kako | trpi narava tega martinščaka pri vseh | |
tam uganja svoje umetnije s seboj, | kako | bi mogel to, kar živi, potem ko je |
teoretična filozofija, ki se sprašuje, | kako | subjekt spoznava objekt, 2. praktična |
praktična filozofija, ki se sprašuje, | kako | subjekt deluje na objekt, in 3. teleološka |
Kako | pravi, kaj je umetniško delo - neka | |
nastajajočo sliko: četudi ni ne vem | kako | umetniška, se mi vseeno zdi, da je |
Le | kako | naj bo narisan cvet - živ? |
O, | kako | lepo bi bilo meni, ko bi bila tu moja |
izbire, po njej mora naprej, čeprav bi | kdaj | rad zavil na kakšno drugo... |
nadaljeval s filozofijo: zanimivo se mi zdi, | koliko | Spinozovih idej je prevzel Schelling, |
Marija, ne hodi | kam | daleč. |
Zakaj | mislite, da Schelling ni mogel dokončati | |
Da - le | kako | naj volja, ki ničesar noče, ubesedi |
ki je zunaj sveta in nad njim; kajti | kako | bi sicer mogel edini med vsemi bitji |
sedanjosti do najtrše noči preteklosti, | kako | bi se edini mogel povzpeti do začetka |
iracionalne volje, vendar o njej morda | kdaj | drugič... |
kako | sploh lahko obstaja ”volja, ki ničesar | |
”Toda | kako | lahko rečemo karkoli o tistem, kar |
Oprostite, mojster, tega ne razumem - | zakaj | sta ti dve tezi protislovni? |
Enkrat mi boš to misel zapisal, morda jo | kdaj | povem svojim učencem v šoli... |
filozofija zelo daleč narazen, toda - | kako | že pravi tisti pregovor - ”vodnjaki |
Kako | se lahko veseli svoje nebiti? | |
Sova! ... in to podnevi ... | kako | nenavadno! |
najbolj čudno in nerazumljivo je, od | kod | se je vzel svet? |
neskončen in večen in da zato vprašanje, od | kod | se je vzel, nima pomena, kakor nima |
vprašanju ”od kod“ skrito tudi vprašanje ” | zakaj | “: zakaj Bog je? |
kod“ skrito tudi vprašanje ”zakaj“: | zakaj | Bog je? |
samega sebe, in da je s tem vprašanje ” | zakaj | “ rešeno. |
ostaja vsaj še eno, morda najtežje: | čemú | pa je Bog ustvaril svet? |
Čemú | svet sploh je? | |
Le | kako | naj to vemo! |
In | zakaj | naj bi to sploh vedeli, čemú naj bi |
In zakaj naj bi to sploh vedeli, | čemú | naj bi to vedeli? |
ustavil ob misli, da sta vprašanji ” | zakaj | “ in ”čemu“ dve strani istega vprašanja |
misli, da sta vprašanji ”zakaj“ in ” | čemu | “ dve strani istega vprašanja in da |
izbrala tudi zlo, ne morem pa razumeti, | kako | je lahko volja ”moč za vse“, če sama |
Toda | kako | pride volja iz možnosti v dejanskost? |
ravno največja zagonetka vseh časov: | kako | lahko nekaj izhaja iz tistega, kar |
Resnično - | kako | je to mogoče? |
Le pomisli - če si | kdaj | to užil - na tiste redke trenutke blažene |
takšne trenutke in poskusi se spomniti, | kako | se prav v njih, ne da bi se tega zavedal, |
ko Janez bere in Bruno premišljuje, | kako | bi mu utrl pot skozi pragozd Vekov sveta |
Mojster, | kako | naj razumem ta odlomek? |
Bo še | kdaj | prišel, volčji tujec?“ se sprašujem... |
rečeva... čeprav se božanski duh v človeku | kdaj | pa kdaj, v redkih, ”svetih“ trenutkih, |
čeprav se božanski duh v človeku kdaj pa | kdaj | , v redkih, ”svetih“ trenutkih, vendarle |
Nisem dobro razumel - | zakaj | je sodobna kozmologija v podobnem položaju? |
straneh Vekov sveta beremo o tem, | kako | ”se življenje poraja v noči“... |
Si | kdaj | slišal za mistični pojem ”poročne sobe“? |
Zagrinjalo je sprva skrivalo, | kako | je Bog upravljal stvarstvo, toda ko |
Se ti je to že | kdaj | zgodilo? |
Kako | naj bi se prebudil v snu? | |
pava, sicer bi se gotovo čudila, od | kod | se je vzel rajski ptič. - |
nerešljiv se mi zdi problem prehoda: le | kako | večnost, tista tiha ”volja, ki ničesar |
Le | kako | naj bo pradejanje stvarjenja kontingentno? |
Tvoja volja pa je zame nujnost - le | kako | naj bi bila nekaj ”poljubnega“? |
Kje | ? | |
Le od | kod | se je vzel? |
Kaj pravita, filozofa, od | kod | je prišel in kam se vrača - v čigav |
pravita, filozofa, od kod je prišel in | kam | se vrača - v čigav sen? |
Zakaj | nam svet ni dovolj, zakaj moramo ob | |
Zakaj nam svet ni dovolj, | zakaj | moramo ob njem iskati še Nekoga?“ [Hölderlin, |
Toda | kako | smo prišli do te drzne predpostavke? |
Le | zakaj | naj bi bilo vesolje homogeno, za vsakega |
Kako | naj bomo gotovi, da je vesolje v celoti | |
scenarijev razvoja vesolja po prapoku: 1) | zakaj | je vesolje videti tako ”ravno“, evklidsko, |
prostorsko‐časovne relativistične geometrije, in 2) | kako | to, da znotraj našega zaznavnega horizonta |
Simplicij se sprašuje, | kako | je lahko neskončnost oz. končnost vesolja |
”O srečna vera, da se vzpneš / sploh | kdaj | iz brezen zmote in zablode! / |
razlago (razen v začetni singularnosti), | zakaj | je vesolje takšno, kot je. |
ne more odgovoriti, je vprašanje, | zakaj | (od kod?) je naše vesolje že od svoje |
Kako | je mogoče, da je vesolje tako dobro | |
Na neko drugo vprašanje, namreč | kako | da so vzročno nepovezane regije na |
razložiti, se soočimo z vprašanjem, | kako | to, da so bili začetni pogoji, za katere |
lahko opazujemo vesolje in se čudimo, | kako | to, da je tako dobro ubrano, da smo |
z njim možno na primer razložiti, | zakaj | je naše vesolje tako velikansko (spomnimo |
finalistično: vprašamo se namreč lahko, | zakaj | ne bi zvezde živele krajši čas, zakaj |
zakaj ne bi zvezde živele krajši čas, | zakaj | ne bi bil Hubblov horizont fotonov |
bil Hubblov horizont fotonov bližji, | zakaj | ne bi - navsezadnje - imela konstanta |
Toda | zakaj | naj bi bilo, kot pravi varianta (C), |
zdaj tu in da se lahko sprašujemo, | kako | to, da je vesolje tako dobro ubrano |
Toda, se bo vprašal Simplicij: | kje | pa so vsi ti svetovi? |
Kako | naj vemo, ali sploh obstajajo? | |
konstrukcije, opisi različnih možnosti, | kako | bi svet lahko bil drugačen (pa ni) |
»Možni svetovi« so celota »načinov, | kako | bi svet lahko bil«, namreč stanj ali |
toliko različnih načinov <ways>, | kako | bi svet lahko bil; in eden od teh mnogih |
eden od teh mnogih načinov je način, | kako | ta svet je. - |
svetov, da je absolutno vsak način, | kako | bi svet lahko bil, tudi način, kako |
kako bi svet lahko bil, tudi način, | kako | kak drug svet je. ... |
svetov, da je absolutno vsak način, | kako | bi svet lahko bil, [obenem] tudi način, |
svet lahko bil, [obenem] tudi način, | kako | kak drug svet je“ - povsem fantastična, |
predstavljivosti, namreč zmožnosti zamišljanja, | kje | in kdaj (na kateri vesoljski ”lokaciji“) |
namreč zmožnosti zamišljanja, kje in | kdaj | (na kateri vesoljski ”lokaciji“) se |
Kje | so torej meje naše predstavljivosti? | |
čemu | naj bi kozmologi v svoje teorije (ali | |
razlagi samo prenese na višjo raven: | kako | je možen sam Bog? |
”višjo“ raven - predvsem k vprašanju, | kako | je možno Božanstvo v svetu - vendar |
demistifikaciji, kajti znanost nam razkriva, | kako | resnično čudovito je fizično vesolje. |
In | kje | je Bog v tej zgodbi? |
Jaz pravzaprav ne razumem, | zakaj | je med filozofi kozmologi zavladalo |
gravitacijskega pospeška silno čudil, | kako | to, da je sila težnosti na zemlji tako |
tako pa si je težko predstavljati, | kako | naj bi prihodnji razvoj znanosti pojasnil |
Kajti tudi če bi se | kdaj | izkazalo, da je začetna hitrost raztezanja |
Koliko | spominov me veže nanjo! | |
Kolikokrat | sva se z Barbaro sprehajala prav tu, | |
Toda - mar se sploh | kdaj | odločimo sami? |
Kje | vendar hodi Janez tako dolgo? | |
na nogo, zdi se, da bi se najrajši | kam | skril. |
je tako, čeprav največkrat ne vemo, | zakaj | je tako. |
Ali pa ti veš tudi - | zakaj | ? |
Kako | naj ti jaz rečem, da ne hodi? | |
Gresta tudi vidva | kam | na dopust? |
Premisliti moram, | kako | bo v knjigi s kraji in časi: ali naj |
Ne, ne... le | zakaj | ? |
Kako | je nor nanjo, ubogi fant! | |
kaj ko bi tudi midva zdaj, poleti, | kam | odletela? |
Kam | pa bi rada šla, Marija? | |
recimo v Toskano ali na Korziko, ali pa | kam | bližje na morje, na kak otok... kamor |
Koliko | let je že, odkar si bil zadnjič v Uffizih, | |
Glej, | kako | je podoben našemu Anželu! |
Ko smo jih vprašali, | kako | naj to pokompenziramo, sta nam dejala |
delovnih mest, in tudi njim povedali, | kako | naj se znajdejo? |
Zato ne razumem, | zakaj | ste kasneje tudi sami povzeli nemogočo |
Zakaj | niste niti v en proračun ali rebalans | |
bi se vsako leto pogovarjali o tem, | koliko | sfinancirati za tekoče potrebe tega |
predpostavko, vendar ne glede na to, | koliko | bi plačevali vsako leto, milijardo, |
Vprašanje je tudi bilo, | zakaj | vlada ni izpolnila svojih dolžnosti |
zagotoviti, da se na koncu natančno ugotovi, | koliko | je končna vsota. |
odgovornost je, da nadzorujemo, kaj in | kako | dela vlada. |
Še | kako | bomo potrebovali močne univerze tudi |
je tudi od njihove vsebine odvisno, | kako | bodo urejeni vzvodi za izobraževanje |
minimalni vsebinski del, ki govori, | kako | se lahko šteje tudi praksa med študijem. |
podlagi tega mnenja še jasneje določa, | kdaj | je možno skleniti pogodbo o delu, ki |
In se potem sprašujemo, | zakaj | 50% osip študentov, zakaj je povprečna |
sprašujemo, zakaj 50% osip študentov, | zakaj | je povprečna doba študija 7 do 8 let |
Zakaj | je s transferom znanja tako klavrno. | |
Slovenije, mene zanima, ne toliko, | kako | bomo naredili pokrajine, ampak kako |
kako bomo naredili pokrajine, ampak | kako | bomo na slovenskem etničnem prostoru, |
tolarjev subvencij, pač odvisno od tega, | koliko | potnikov bodo prepeljali. |
odgovora tudi ne na postavljeno vprašanje, | koliko | pravnega prometa s kmetijskimi zemljišči |
Glede na to, | kako | se "požvižgate" na nekatere referendumske |
ljudi, ki živijo v parku, in tudi, | kako | se je prvi zakon 1981. leta sprejel |
je prvi zakon 1981. leta sprejel in | kako | se ni sprejel zakon, ki bi moral biti |
16., 17. in 18. členu, ki govorijo, | kako | bomo omogočili ljudem, ki živijo v |
poslala odgovor na moje vprašanje: " | Zakaj | še ni urejen del ceste Strmec‐Mangart, |
pripelje do tega, da bi se vprašala, | zakaj | se to dogaja, ampak predvsem se ta |
predvsem se ta oblast ukvarja s tem, | kako | bi te upore preprečila, kako bi jih |
s tem, kako bi te upore preprečila, | kako | bi jih omejila in vsi ti upori so naperjeni |
besedo predlagatelju, da bi pojasnil, | kako | so izvršene zahteve državnega zbora |
Ne bi ponavljal, dokumenti so, | kje | vse so bile opravljene javne predstavitve. |
ne bo doživelo kakšne nove gradnje, | kje | drugje. |
da ni potrebno, tema tega zakona je | kje | drugje. |
predlog zakona, poznati tudi to, kaj piše | kje | drugje. |
Ne da se to območje, ne vem | kako | , pač, se ne sme spreminjati, ampak |
prožen, zato ker je pač ne vem kaj ne vem | kje | , zelo problematični. |
In | zakaj | se to ni zgodilo, je druga zgodba. |
bi se tudi tisti, ki pojma nimamo, | kako | to izgleda, vsaj kdaj v življenju še |
pojma nimamo, kako to izgleda, vsaj | kdaj | v življenju še srečali s to preteklostjo. |
Kako | sedaj liberalno dopuščamo še razširitev | |
Zakaj | zapeljani? | |
JOŽEF JEROVŠEK: Kolikor vem, je še | kako | pri zavesti kolega Rupar. |
O tem, | kako | se ustanovi širše zavarovano območje, |
Sedaj pa poglejmo, | kako | je z javno predstavitvijo. |
Torej, | kje | je stroka? |
Kje | je naša zakonodajno‐pravna služba, | |
Sedaj vprašanje: | Koliko | pa ima smisel sploh, da govorim naprej, |
Res bi prosil, da mi pokažete, | kje | to piše, ker jaz nisem našel. |
na osnovi akta o ustanovitvi, torej, | kje | je to v zakonu opredeljeno. |
Veste | koliko | je teh možnosti zlorabe, če bi se postavili |
spremembami prostorskega akta - saj ne vem, | kako | daleč so te stvari v resnici, tega |
prevozimo, najdemo obilo primerov, | kako | slabo vzdrževani - da ne rečem - opuščeni |
Bi | kako | v uvodu pisalo? |
Gospa Bitenčeva je tudi povedala, | zakaj | je do te praznine prišlo. |
Koliko | nam je bilo razloženo in potem še dodatno | |
varstva konkretizirajo in določijo, | kako | bo upravljavec Javni zavod Triglavski narodni park |
Javni zavod Triglavski narodni park temu cilju sledil in | kako | bo z vrednoto - ne vem - z določenim |
Ja, | kako | bo referendum spoštovan?! |
Kako | naj bo referendumska volja spoštovana? | |
Ja, ne vem, | kako | lahko minister Kopač govori kaj takega, |
gledajo ljudje in danes bodo videli, | kako | so, ko so na delu finančni interesi |
Razlogi, | zakaj | je bila ravno Ljubljana izbrana za |
O | kako | pomembni tematiki govorimo danes, govori |
vse polno ust o decentralizaciji, o tem | kako | je potrebno vse dele Slovenije razvijati |
regionalnem razvoju in tik pred volitvami, | kako | je potrebno posamezna ministrstva prenesti |
vas bom naslednjič slišal govoriti, | kako | ste za skladni regionalni razvoj, |
ste za skladni regionalni razvoj, | kako | se vam smilijo območja, kjer je velika |
rešitvah, o stvareh, ki so predvidene, in | kako | naj bi bile te dejansko urejene na |
rdeča nit tega zakona je predvsem to, | kako | zagotavljati Ljubljani privilegiran |
Nade Klemenčič in so se dogovorili, | kako | kupiti SIB banko. |
moral biti člen, ki bi kazal na to, | kako | uporabiti kulturno dediščino Ljubljane |
Kako | bo v ta skupni interes mesta Ljubljane | |
Tu mora biti zapisano, | kako | bosta Ljubljana in država zagotovili |
Pri nas vencev - ne vem, | kam | jih polagajo tuji predstavniki oziroma |
V nadaljevanju ne vem | kako | . |
Se spomnim, | kako | sem otroke učil o glavnem mestu. |
Zakaj | se mi zdi ta faktor tako pomemben za | |
zelo vredno premisleka tudi dejstvo, | kako | in na kakšen način in če sploh se sredstva, |
Resnično bo potrebno podrobno analizirati, | kako | to zagato rešiti. |
vloge, da država Slovenija opredeljuje, | kje | je glavno mesto, mora tudi definirati |
in nacije v širšem, tudi prek meja, | kako | si to zamišljamo. |
Kako | si država to zamišlja? | |
Ampak, če bi vprašali Američane, | kje | je srce Amerike, vsekakor ne bi bilo |
to v Washingtonu. Sankt Peterburg - | koliko | so se kregali, kakšno ime bodo dali |
Mislim, da je o tem še | kako | treba opraviti primerno razpravo in |
politiziranje, če mu postavimo vprašanje, | zakaj | ni tega izvršil. |
na to, kaj se je vendarle dogajalo, | zakaj | ni prišlo do izvršitve zakonske določbe. |
minister Dimovski in ko so se zavzemali, | kako | bodo rešili ta problem, ki je večplasten, |
ministrstvo uvaja izjeme glede na to, | kako | je zakon napisan s pravilnikom in še |
pa se ne morem strinjati z načinom, | kako | je to storjeno. |
današnji razpravi sem obširno razložil | zakaj | , torej kje so te sistemske napake, |
razpravi sem obširno razložil zakaj, torej | kje | so te sistemske napake, nespoštovanje |
Zakaj | bom glasoval proti temu predlogu zakona? | |
Kako | bo to storila, je drugo vprašanje - | |
Člane zdravstvenega sveta je zanimalo, | kje | v navedenih novostih je načrtovana |
Kdaj | bodo centri zaživeli? | |
Zakaj | ? | |
odločanja na sodišča se sprašujem, | kako | bodo sodišča to zmogla ob znanih zaostankih. |
Redni stik pomeni, da otrok ve, | kam | lahko starša pokliče, kje ga dobi, |
otrok ve, kam lahko starša pokliče, | kje | ga dobi, da se lahko s staršem pogovarja. |
Kdaj | sprejem strategije? | |
določila država -, ni nobenih dvomov, | zakaj | se ne bi še povečala njuna družbena |
Koliko | denarja več naj bi imel Fiho na voljo, | |
K odgovorom na vprašanje, | kako | anketirani živijo danes, ni česa dodati, |
vrat, ko se lahko vsakdo prepriča, | koliko | radioaktivnih sodov je v skladišču. |
v zadnjem času čudne zgodbe o tem, | kako | so državni uradniki določili lokacije |
lokacije za mejne prehode in predvsem | kako | po svoje urejajo dokumentacijo - ali |
zemlji stojijo, in še celo tega ne, | kje | v resnici je državna meja. |
zagotovo bodo že čez čas izpovedovali, | kako | nekateri sploh niso bili obveščeni, |
ponavljamo zadnje poldrugo desetletje, | kako | smo zreli za v Evropo, pa smo ljubezen |
ki imajo razprodaje, ne glede na to, | koliko | kupcev se za razprodaje zanima; dalje |
hoteli svetiti z lučjo in priti še | kdaj | do kakšne nove elektrarne. |
nedavno nas je Banka Slovenije učila, | kako | pomembno bo natančno vedeti, kolikšna |
Pisma Galačanom in Apostolskih del razvidno, | kako | pomemben je bil Jakob. |
Ključno vprašanje je: | kako | naj verniki živijo kot Judje in nejudje |
Toda | kako | se bodo potem uresničile prerokbe o |
(PZS) pripravljene načrte in zamisli, | kako | bodo svojo organizacijo še okrepili, |
Natančnih in primerljivih številk, | koliko | je teh ljudi po evropskih državah, |
Zanimivo je, | kako | velik preskok je v številkah od leta |
Zakaj | ? | |
Vprašanje samo je, | kako | bi elektrika iz BiH sploh lahko prišla |
Policisti o tem, kdo in | kdaj | naj bi poškodoval ladjico ne vedo nič, |
Domnevali so, da je morebiti | kam | odtaval, zato so ga prostovoljni gasilci, |
imenom, ki ti da misliti, ker ne veš, | kam | bi ga dal (čeprav je Slovenija kukr |
»neizvedljive« stvari postanejo še | kako | izvedljive, logične in muzikalne, poslušanje |
katero je malokdo verjel, da bo sploh | kdaj | izšla. |
dogodek, kaj se je pomembnega zgodilo, le | zakaj | me to sprašuje, ko pa dobro ve, Peter |
drugače, zdaj ne bi znal povedati, | kako | drugače, kajti tudi če pogledam nazaj, |
mi pa bodo še te »ure«, pa vendar, | kako | naj rečem, ker ob njih ne moreš glasno |
ni nobenih zamer ali sporov, o tem, | kje | bom igral po juniju, pa še ne razmišljam.« |
Slovenci na treningu pred Kostelićem, | kako | bo na tekmi? |
za preživetje slovenske smučarije, | kako | realna pa je ta želja, bo pokazala |
izpada pa je toliko bolj vprašljivo, | kako | se bo pretolkel skozi januar. |
katerega nihče ni več verjel, da bo še | kdaj | lahko vrhunski smučarski tekmovalec. |
odprave je, da bi raziskovalci razumeli, | kako | se ljudje odzivajo na naraščanje tlaka |
sodna preiskava, ki naj bi pokazala, | zakaj | so davčno takso znižali z 200 na 50 |
Najprej se zastavlja naslednje vprašanje: | kako | je Vujanović sploh dobil Titovo uniformo, |
Kako | kaže | |
ki nas prav filozofsko prepričuje, | kako | je postanek pomembnejši od poti ... |
spraševal, ali se bo civilizacija še | kdaj | tako zrušila, kot se je s propadom |
Kako | pameten in izobražen je, kakšna je | |
presoje in samostojnega odločanja, | koliko | jezikov govori, kakšna je njegova čustvena |
kakšna je njegova čustvena inteligenca, | kako | zna komunicirati in se obnašati v družbi |
ne bodo obremenjevali z vprašanji, | kako | pametni, razgledani in omikani so njihovi |
njihovi kandidati, temveč predvsem s tem, | kako | izvoljivi so. |
neposrednih tv prenosih iz parlamenta vidite, | kako | s težavo prebirajo vnaprej napisane |
Čemu | bi potemtakem sploh služila večina | |
čakajo table, na katerih je označeno, | kam | vse so padale granate nesmisla, v večini |
Stranke bodo znova na veliko lagale, | koliko | so zbrale in potrošile za volitve. |
Zakaj | sploh bi, če nekateri poslanci brez | |
še posebej večjih, se v poročilih, | koliko | tolarjev so porabili, gladko in brez |
V potezah, | kako | se izogniti kontroli in transparentnosti, |
Načelne odgovore, | kam | , kdaj in zakaj, so državljani dobili, |
Načelne odgovore, kam, | kdaj | in zakaj, so državljani dobili, odgovora, |
Načelne odgovore, kam, kdaj in | zakaj | , so državljani dobili, odgovora, kaj |
Kje | so novi plemeniti cilji? | |
Spoznala sem in zavedam se, | kako | čudovit občutek je živeti (čeprav skozi |
Ganilo me je, | kako | je ob slovesnosti prišel, na verjetno |
Kdaj | ste zboleli? | |
namreč imen umrlih, ker ni dokazov, | zakaj | so v resnici umrli. |
Zakaj | pa ciganski? | |
»nekaj« spremeniti in ljudi osvestiti: | kako | dragoceni smo; darovalci in sprejemniki. |
kako deklico ali fantka, ki se neznano | kje | borita za življenje. |
Kako | pa je to sistemsko urejeno? | |
najbolj ganljivega in iskrenega, kar sem | kdaj | doživela. |
Kdaj | je bilo to? | |
šla v akcijo pri nas, ker sem videla, | kako | vsakega pacienta spoštujejo, zanj živijo |
Kako | pa je v Sloveniji? | |
boleznijo boste umrli, samo ne ve se, | kako | dolgo bo to trajalo: traja lahko od |
spregovorili tudi v parlamentu, namreč | kako | organizirano, sistemsko lahko zdravi |
Kako | pa je v Nemčiji, ste že govorili s | |
Osreči me gledati, | kako | se študenti razvijajo, jaz pa jih ob |
Povejte mi, | kako | reagirajo ob vaši bolezni? |
lahko slišim, da vidim pri študentih, | kako | jo odkrivajo, čutijo, vanjo zaupajo. |
Kako | ? | |
okusnejše - to vidim, kadar opazujem, | kako | se dela dober domač kruh. |
Danes se sprašujem, | kako | je bilo mogoče, da sem kljub vsem tem |
tako kot nekoč, zato se vsega tega, | kako | je bilo, več ne spominjam. |
V umetnosti lahko vidimo, | kako | naravno je ukvarjati se s smrtjo in |
spreminja, kdor mu ne sledi, ne opazi, | kako | hitro se izraža tragika v enem ali |
Zakaj | je umiranja in smrti ravno v glasbi | |
Prvega decembra sem v Münchnu videla, | kako | praznujejo zdravniki in preživeli pacienti, |
Vsi vemo, | kako | zna biti to težko. |
Čutim jo, čutim, | kako | mi ljudje želijo dobrote in upanje |
in seveda želim, da se vsi zavedo, | kako | lepo je živeti ... se veseliti ... |
Kako | ne bi imela rada svoje družine in svojega | |
Če sodimo po tem, | kako | težko gre to s policijo, ki ima od |
kaj se je spremenilo od leta 1992 in | koliko | teh ljudi je še stalnih prebivalcev |
Kako | bomo preživeli Evropo | |
Geslo bi torej moralo biti: | Zakaj | Evropa šele zdaj!? |
Chirac), bo izziv čisto preprosto v tem, | kako | Zahodnoevropejce sploh pripraviti do |
kot gospodarja, je seveda vprašanje, | kako | se bodo temu plesu prilagodile vzhodnoevropske |
od njih bi prišla ločitev od doma še | kako | prav, radikalnejše pretrganje vezi |
tranzistor in poslušali radio, kaj in | kako | se odvijajo zadeve pri nas. |
kaj si mislim o nacionalizmu (nič), | kje | sem se srečal z njim (na veceju), kako |
kje sem se srečal z njim (na veceju), | kako | na veceju (parole po vratih in zidu), |
Kako | naj bi poročnik vedel, če bi se začelo | |
In | kako | je z obravnavanjem najemnega in lastniškega |
ali lastništva, temveč z vprašanjem, | kdaj | bomo lahko postali lastniki. |
» | Kako | , trebušnik, te zdeluje viroza?« ga |
Moral bom razmisliti, | kako | naprej. |
Ne vesta, | koliko | plačam vsako leto za čistilnico,« še |
zdaj Miklavž, »pogovoriti se moramo, | kako | naprej. |
Ne vem, | kako | bi mu ustregel,« se ozira Miklavž po |
tudi ne spomni, da bi pod drevesce | kdaj | polagal v svileni papir zavite glasove. |
»Moramo se dogovoriti, | kako | si bomo razdelili politike, ki nam |
Pomislita, | kako | bi bilo, ko bi se njegova visokost |
Kako | pa bo ta država popravljala ogromne | |
Sicer pa: | čemu | sploh še volitve. |
Gledal sem, | kako | ljudje rešujejo spore z uporabo besed. |
Videl sem, | kako | je mogoče človeka presekati z besedo. |
Ne spomnim se, da bi bil | kdaj | prebral ali videl zgodbo o uspešnem |
Vedno znova me čudi, | koliko | vem o Evropi in kako malo Evropa ve |
znova me čudi, koliko vem o Evropi in | kako | malo Evropa ve o nas. |
Je bil to znak, | koliko | je pisana beseda v Afriki močna? |
Poglejte, | kako | velike zahodne sile govorijo danes. |
Način | kako | ju ponudimo, lahko zbudi odpor in sproži |
Kako | to, da takrat svet ni govoril o demokraciji? | |
Enkrat ste se začudili, | kako | je mogoče, da se afriški revolucionarji, |
Kako | je sploh prišlo do osvoboditve, je | |
Način | kako | se bolezni lotimo, določi, ali bomo |
masti, noč in dan išče in hlepi za tem, | kako | se bo preživela in dobila veliko sinekur.« |
V tem pamfletu reformator svetuje, | kako | naj bi gosposka ravnala »s tem zavrženim, |
poslej knez tisti, ki določa, kaj in | kako | verjamejo njegovi. |
Ljudstvo je usmerjal v kino, naj vidi, | kako | drzen je lahko kapital, in ukazal vladi, |
Ta film v celoti kaže, | kako | se ljudje soočajo z odnosom med denarjem |
Premišljam, | kako | naj končam, da tole pismo ne bo pustilo |
predpostavimo, da smo se od njega sploh | kdaj | oddaljili. |
ni vedela, mogla ali znala odločiti, | kako | naprej. |
Ste se | kdaj | vprašali, kdo je gradil ceste, po katerih |
članov pa je veliko več) danes bolj kot | kdaj | prej trdno odločeni, da na tak ali |
nas; saj nam vsak dan perejo glavo, | kako | je treba vse plačati. |
konstrukcijsko‐razvojne dejavnosti lahko razberemo, | kako | se vključuje znanost v nov izdelek |
najbolj silovit med vsemi, kar sem jih | kdaj | videl na televiziji. |