Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Laboratorij za korpus slovenskega jezika

O'beseda, označena besedila z lemami

/ZSVaeže2 (78)

»Ljudje    moje    starosti ne vemo ničesar o tistih časih.«
tega ne zmorem; dokaz za to je, da    moje    utemeljitve o premoči pravičnosti,
»Poslušaj zdaj    moje    misli o tem !
»Kdo se je dotaknil    moje    obleke?«
izmed onih povabljenih ne bo okusil    moje    večerje.’«
Ker niste zmožni poslušati    moje    besede.
Resnično resnično vam povem: kdor se drži    moje    besede, nikoli ne bo videl smrti.«
Kdor se drži    moje    besede, nikoli ne bo okusil smrti.’
pogubile in nihče jih ne bo iztrgal iz    moje    roke.
»Če me kdo ljubi, se bo držal    moje    besede in moj Oče ga bo ljubil.
upanju bo počivalo moje telo, ker    moje    duše ne boš prepustil podzemlju, svojemu
Ko bi vi le mogli prenesti kanček    moje    nespameti!
Ker se sami niso držali    moje    zaveze, tudi jaz nisem skrbel zanje,
To je bil zadnji obisk    moje    matere.
konja, kako žgejo tvoje črne oči, na dno    moje    duše.
udarja udarce ob bron, zaklepajo vrata    moje    kazenske celice.
Sliši se mehki alt    moje    sestre:
kos Rejcovega travnika, ki se drži    moje    njive.
v ječo preiskal, je obrnil vse žepe    moje    obleke in tako našel tudi tisti skrbno
niso imeli veliko opravka z ljudmi    moje    vrste in najbrže niti tega ne vedo,
Ko sem pa stvar uredil in je sredi    moje    postelje zevala velika luknja v kosu
do    moje    (ga ) drage (ga), o pozdravljanju čez
Vidiš, tebi je še deset let do    moje    starosti.
To je    moje    rajnke matere god ...«
vasi, jo boš pri tej priči pobrisal iz    moje    hiše!« je siknil Hotejec in stegnil
Očitno je čakala    moje    besede.
podoba, ki se je bila vzdignila iz    moje    razgrete domišljije, je pri priči izginila.
naj se Kadetka spet pogrezne v atelje    moje    podzavesti, v galerijo mojega hrepenenja,
   Moje    pameti se je že lotevala stara slabost;
podobna žimi, ki je doma gledala iz    moje    preperele žimnice.
ki bi v svojem prevestnem pretresu    moje    pokrajine poslal »na lice mesta« ne
ki ga je med vojno pridelala brez    moje    pomoči, bomo redili tudi tega!
ne bo začel z njim potrkavati okrog    moje    Julke!«
se je oglasila odrešilna misel; iz    moje    duše je spet zašepetalo z mojim glasom:
so bile zastavice na ladijskih vrveh    moje    gusarske ladje, zastavice mojih tovorov,
zagrenil ali nemara celo raztrgal privida    moje    zgodbe.
minilo šele deset minut, odkar je šel iz    moje    sobe?
in me gledata s pogledi, ki so žejni    moje    pohvale.
iz    moje    duše je spet zašepetalo z mojim glasom,
Vse gre tako lepo in tiho: vrata    moje    sobe ne zacvilijo, stopnice ne škripljejo,
nisem vedel, ali ta potreba prihaja iz    moje    zdrave biti ali iz tistega plašča frustracij
Reakcije    moje    okolice so bile seveda zanimive in
dobavljalo tudi v najbolj zakotne celice    moje    domovine.
toliko let gravitiral največji del    moje    ljubezni.
islamsko tradicijo, ki je drugačna od    moje   , da je tu marsikaj normalno, kar za
* * * V času    moje    kratke hoje v Hindukuš oktobra 1985
Z grozo sem opazil, da    moje    torbe z dnevnikom, fotoobjektivom,
Ne morem proč! je na steno    moje    sobe napisal nekdo v angleščini.
zavil v kos blaga in ga nabil na premec    moje    ladje.
To so bile besede    moje    molitve pred njim in okoli stoječo
Ladja je plula brez    moje    pozornosti.
budistične centre v Himalaji, vero    moje    tete Mance in zaupanjem tehle adaptiranih
mogel sprostiti, ne vem, ali zaradi    moje    ali njihove zadrgnjenosti.
vrtičkom, ki je spominjal na tistega    moje    tete Mance.
s prebujanjem ženske v meni, tiste    moje    druge polovice, ki jo moja macho kultura
preprosto rekel, naj dá roke proč od    moje    punce, ali storil kaj podobno norega,
iz protesta... pa niso bile niti sence    moje    drage!
zablodili v labirintih srca, me ne odreši    moje    bolečine, te, prav te bolečine, ki
zdaj naprej ona ne more več zaposliti    moje    duše.
prostoru in času kot intencionalna vsebina    moje    zavesti, tudi mene ne bi bilo!
Toda kje je kresnica    moje    drage, kje je ona?
Torej, če prav razumem, nadaljevanje    moje    osebne identitete ni nujni pogoj mojega
prostoru in času kot intencionalne vsebine    moje    zavesti.
sicer natanko takrat, ko švigneš mimo    moje    ladje S - naslednji poskus: na tla
časa, švigneš s svojo ladjo S' mimo    moje    ladje S, od koder jaz skozi okno
zelo hitro giblješ v odnosu do mene in    moje    ladje S, jaz vidim tvoj laserski
nazaj; kar pomeni, da - gledano iz    moje    ladje S - žarek med laserjem in zrcalom
časom, da potrebuje žarek, gledano iz    moje    mirujoče ladje S, za svoj odboj v
v hitro leteči ladji počasneje od    moje    ure v mirujoči ladji.
Ne ubij    moje    ptice, volčji tujec!
šla na počitnice, takoj ko bo konec    moje    šole...
predlogov pristojnih strokovnih ustanov,    moje    podpore ne bo več.
Ravno tako moja ni delovala zaradi    moje    malomarnosti, ker sem imela vstavljen
nekaj umetnosti v gori knjig okrog    moje    postelje, tujih in domačih, prebranih,
je nekajkrat izmuznil, bodisi zaradi    moje    napake bodisi neugodnih razmer in povrhu
slovesno prireditev v organizaciji    moje    bolnice, kar je bilo nekaj najbolj
je kdo resnično pozanimal za naravo    moje    bolezni, kar mi je zelo otežilo komuniciranje
popolnoma prevzel oblast nad življenjem    moje    družine.