O'beseda, označena besedila z lemami
iz osemnajstega stoletja, ko ponuja | svojo | dozo z njuhancem. |
Ta trenutek je O'Brien pogledal na | svojo | ročno uro, videl, da je že skoraj enajst, |
Priložnostno je Veliki brat posvetil | svojo | Dnevno zapoved spominski svečanosti |
skledico, vzel kos kruha v eno in sir v | svojo | drugo nežno roko ter se nagnil čez |
malo v stran na stolu, da bi izpil | svojo | skodelico kave. |
korakali z zastavami po cestah, izražajoč | svojo | hvaležnost Velikemu bratu za novo, |
kletni kuhinji je mislil na Katarino, | svojo | ženo. |
katerim so trije mrtvi možje izdali | svojo | domovino. |
Pomolila mu je | svojo | prosto roko in pomagal ji je vstati. |
tako, kot bi ptica namerno razkazovala | svojo | umetniško spretnost. |
da je sedel na rob gozda in zlival | svojo | glasbo v prazno? |
samo želel, temveč občutil tudi kot | svojo | pravico. |
neumnosti, ki si jih je izmislila Partija v | svojo | korist, in moral si se pretvarjati, |
in mu ga je vedno uspelo položiti v | svojo | kretnjo, si je popravil očala na nosu. |
tega trenutka mislil, da sem umoril | svojo | mamo?« |
kot da se pomika gor in dol in zliva | svojo | vsebino v kozarec. |
Pogledal je na | svojo | ročno uro. |
»Izdajati | svojo | domovino tujim silam?« |
»Ste pripravljeni izgubiti | svojo | identiteto in preživeti ostanek življenja |
in več ozemlja, tako da bodo krepili | svojo | vsestransko premoč, ali pa z odkritjem |
Vrgla je | svojo | rjavo torbo za orodje na tla in se |
Srednji vržejo in pridobe Nizke na | svojo | stran pod pretvezo, da se borijo za |
pa so dejansko že vnaprej razglasile | svojo | tiranijo. |
bilo, da je slaboumna popevka ohranila | svojo | priljubljenost. |
duha v duha, sta si lahko predajala | svojo | skrivnost. |
v trebuhu, da bi se zelo zanimal za | svojo | okolico, a še je opažal osupljivo razliko |
Položila mu je | svojo | ogromno roko okoli ramen in ga stisnila |
oči odprte, je le postopoma dojemal | svojo | okolico. |
Priznal je, da je umoril | svojo | ženo, čeprav je vedel in so tudi zasliševalci |
način izmikati ali celo spustiti pod | svojo | običajno inteligenčno stopnjo, boš |
pomirljivo, skoraj prijazno položil | svojo | roko na njegovo. |
tega rodilo dobro, žrtvujoč pri tem | svojo | lastno srečo za srečo drugih. |
»Poglej | svojo | mršavost.« |
ulegel na trebuh in skušal dvigniti | svojo | težo z rokami. |
Koprneč si je predstavljal | svojo | mizo v kotu, s časopisom in šahovnico |
prvi pogled zdele okrajšave in ki so | svojo | ideološko barvo črpale iz strukture, |
kot nepomemben mož prepove, izraziti | svojo | domnevo. |
»Pravilno ravnajo, če pri tem varujejo | svojo | korist, sicer pa nepravilno? |
podložnike vladajoči včasih zgrešijo | svojo | korist; z druge strani ravnajo podložniki |
izdajajo vladajoči nenamerno ukaze v | svojo | škodo, z druge strani pa je za podložnike |
vladajoči včasih izdajajo zapovedi v | svojo | škodo, podložniki pa prav ravnajo, |
Ali si vsaka spretnost sama poišče | svojo | korist? |
ne druge umetelnosti, da si ohrani | svojo | korist nasproti nepopolnosti? |
zdravnik, ne raziskuje in ne zapoveduje v | svojo | korist, temveč v bolnikovo korist? |
»Tak krmar ne gleda na | svojo | korist in ne zapoveduje glede na njo, |
zapoveduje, kolikor je pravi vladar, glede na | svojo | korist, temveč glede na korist podložnikov, |
čred; ne redijo in ne negujejo jih v | svojo | in svojih gospodarjev korist, temveč |
spretnosti svoje strokovno območje in | svojo | porabno vrednost. |
spretnost in noben urad nista naravnava v | svojo | lastno korist, temveč vsi delajo in |
temveč zahteva plačilo; kajti kdor hoče | svojo | spretnost dobro uporabljati, nikoli |
resnici ni rojen zato, da skrbi za | svojo | korist, temveč za korist podložnikov. |
nadalje, dragi: če muzikalen človek uglaša | svojo | liro, ali hoče potem imeti pri napenjanju |
postala močnejša od drugih, ohrani | svojo | moč brez pravičnosti, ali pa ji je |
bi lahko oči tako dobro opravljale | svojo | nalogo, ko ne bi imele ustrezne sposobnosti, |
sprašujem, gre le za to, ali vsaka stvar | svojo | posebno nalogo dobro opravlja, če ji |
»Potemtakem bi ušesa slabo opravljala | svojo | nalogo, če bi bila oropana svoje sposobnosti?« |
potrebna, pri čemer se zanese ali na | svojo | hrabrost in na moč ali pa na pomoč |
in vse siceršnje dobrine, ki črpajo | svojo | vrednost iz svoje narave in ne iz zunanjega |
»Kajti tu ponudijo | svojo | pomoč spet drugi ljudje, ki to vidijo; |
boljši, in tudi vsi drugi imajo vsak zase | svojo | nalogo, tisto, za katero so po naravi |
bitje, ki najmanj od vsega spreminja | svojo | podobo?« |
praviš k temule: če nekako spremeni | svojo | podobo, potem je vzrok za to ali sam |
kitara; na deželi bi obdržali pastirji | svojo | flavto (sirinks).« |
z veseljem hvali lepo, sprejme to v | svojo | dušo in se s tem hrani ter tako postane |
Opazoval je namreč zelo natančno | svojo | bolezen, ki je bila smrtna, in je, |
urejeni državi vsak posameznik dodeljeno | svojo | nalogo in zategadelj nihče ne utegne, |
»potemtakem morajo, če hočejo | svojo | nalogo dobro izpolnjevati, takole živeti |
večji osebni sreči, ali pa imamo za | svojo | nalogo skrb za srečo vse države, vtem |
Ali se lončar, če obogati, še meni za | svojo | obrt?« |
vsak posameznik, ko izpolnjuje samo | svojo | nalogo, v sebi enoten in edinstven; |
strašnem in o drugih stvareh ohrani | svojo | barvo; to jim omogočata njihova narava |
pravičnost v tem, da vsakdo opravlja | svojo | nalogo in se ne vmešava v vse mogoče |
da na neki določen način opravljamo | svojo | nalogo. |
treh stanov, ki v njej žive, opravlja | svojo | nalogo. |
točno odgovoriti, če bomo uporabljali | svojo | dozdajšnjo metodo. |
pravična zato, ker vsak stan opravlja | svojo | nalogo.« |
tudi vsi mi pravični in opravljamo | svojo | nalogo takrat, če vsak posamezen del |
vsak posamezen del naše duše opravlja | svojo | nalogo.« |
tem, da v njegovi duši vsak del opravi | svojo | nalogo tako glede vladanja kakor pokoravanja?« |
»Ti pozabljaš, kakor se zdi, na | svojo | dolžnost in poskušaš preiti pomembno |
s tem da vsak drugo stvar imenuje ’ | svojo | ‘ in ne iste, da ne kopičijo v hiši |
razjezi na drugega, takoj na njem poteši | svojo | jezo in se ne spušča v večje prepire.« |
sovražnikom, trdeč, da že opravljajo | svojo | dolžnost, če se sklanjajo nad mrtvimi? |
»Moram poskusiti, ker mi ponujaš | svojo | krepko pomoč. |
Mislim tu ljudi, ki se gotovo na | svojo | pobudo ne udeležujejo znanstvenih razprav |
vse te ljudi in druge, ki izživljajo | svojo | ukaželjnost v podobnih stvareh ali |
območje kakor znanje, temveč, glede na | svojo | duhovno sposobnost, vsako v svoje.« |
Neutrudno gre | svojo | pot in v prizadevanjih ne popusti prej, |
državnik in pri tem množico priznava za | svojo | razsodnico in gospodarico, zapada v |
obetov, prazen, z veseljem zapustijo | svojo | obrt in se zatečejo v filozofijo, tako |
izgubi seme, posejano v tujo zemljo, | svojo | naravo in se neogibno prilagodi naravi |
da morda taka narava, potem ko najde | svojo | življensko obliko, ni dovršeno dobra |
dobijo pravičnost in druge kreposti | svojo | vrednost in korist. |
Bojim se, da bom za | svojo | dobro voljo žel posmeh. |
temveč so mu le‐te dolžne hvalo tudi za | svojo | eksistenco, za svojo bit, čeprav samo |
hvalo tudi za svojo eksistenco, za | svojo | bit, čeprav samo dobro ni nič eksistentnega, |
11. »Dobil sem | svojo | kazen,« |
pospešujejo in pri tem izgrajujejo | svojo | državo.« |
varujejo; tako skrbijo čuvarji samo za | svojo | varnost in za varnost vse države.« |
obojim vplivom znajde nekje v sredini: | svojo | dušo prepusti sili sredine, častihlepni |
državljanom sužnjev, jih osvobaja in uvršča v | svojo | telesno stražo?« |
občudovalce tiranide nočemo sprejeti v | svojo | državo.« |
Prav tako pomiri | svojo | voljo in je ne vznemirja z izbruhi |
materjo, da se lahko, potem ko porabi | svojo | dediščino, polasti njunega premoženja |
človek pripravljen žrtvovati mater, | svojo | staro nepogrešljivo prijateljico, novi |
pridobljeni prijatelji in tem izroči | svojo | drago materino deželo - kakor pravijo |
materino deželo - kakor pravijo Krečani -, | svojo | domovino, v varstvo in suženjstvo. |
tiran, lahko seveda zelo malo uveljavlja | svojo | voljo.« |
celoti, lahko zelo malo uveljavlja | svojo | voljo. |
njim, potem lahko vsak del izpolni | svojo | nalogo in je pri tem pravičen, hkrati |
ki jo hoče videti in po njej urediti | svojo | dušo,« |
»moramo posvetiti | svojo | pozornost tragikom in njihovemu vodji |
tragiki; pri tem moraš vedeti, da v | svojo | državo lahko sprejmemo izmed vseh pesniških |
Tako bomo tudi mi | svojo | ljubezen do poezije, ki nam jo je v |
posluša, varovati pred njo iz strahu za | svojo | duševno urejenost in se držati naših |
vsaka stvar ima svoje naravno zlo, | svojo | bolezen. |
bomo prestopili reko Lete in ohranili | svojo | dušo neomadeževano. |
sin, ne boj se vzeti k sebi Marijo, | svojo | ženo; kar je spočela, je od Svetega Duha. |
Vzel je | svojo | ženo k sebi. |
Heródu, so se po drugi poti vrnili v | svojo | deželo. |
Kadar pa ti moliš, pojdi v | svojo | sobo, zapri vrata in môli k svojemu |
jutri, kajti jutrišnji dan bo imel | svojo | skrb. |
podoben pametnemu človeku, ki pozida | svojo | hišo na skalo. |
Gospoda žetve, naj pošlje delavcev na | svojo | žetev.« |
Vrnil se bom v | svojo | hišo, iz katere sem odšel.’ |
(Skala) in na to skalo bom sezidal | svojo | Cerkev in peklenska vrata je ne bodo |
Jezus napove | svojo | smrt in vstajenje |
Jezus znova napove | svojo | smrt in vstajenje |
Jezus tretjič napove | svojo | smrt in vstajenje |
niso zmenili, temveč so odšli: eden na | svojo | njivo, drugi po kupčiji; ostali pa |
Kralj se je tedaj razjezil in poslal | svojo | vojsko, da so pobili tiste morilce |
kopno, da enega samega pridobite za | svojo | vero; in ko se to zgodi, ga naredite |
služabnik, ki ga je gospodar postavil nad | svojo | služinčad, da jo oskrbi z živežem o |
hranilnico in ob vrnitvi bi jaz prejel | svojo | lastnino z obrestmi vred. |
Ovce bo postavil na | svojo | desnico, ovne pa na levico. |
Tedaj je véliki duhovnik pretrgal | svojo | obleko in rekel: |
Šla je ven in vprašala | svojo | mater: |
Jezus napove | svojo | smrt in vstajenje |
Jezus znova napove | svojo | smrt in vstajenje |
Jezus tretjič napove | svojo | smrt in vstajenje |
strehi, naj ne hodi dol in ne stopa v | svojo | hišo, da bi iz nje kaj vzel, in kdor |
Tedaj je véliki duhovnik pretrgal | svojo | obleko in rekel: |
počistil svoj skedenj in spravil žito v | svojo | kaščo, pleve pa sežgal z ognjem, ki |
Jezus napove | svojo | smrt in vstajenje |
Gospoda žetve, naj pošlje delavce na | svojo | žetev. |
žena z imenom Marta ga je sprejela v | svojo | hišo. |
oskrbnik, ki ga bo gospodar postavil nad | svojo | služinčad, da ji odmeri hrano o pravem |
Vzemi | svojo | zadolžnico, brž sédi in zapiši: petdeset.’ |
Vsak, kdor odslovi | svojo | ženo in se oženi z drugo, prešuštvuje, |
torbo; in kdor nima denarja, naj proda | svojo | suknjo in si kupi meč. |
»Oče, v tvoje roke izročam | svojo | dušo.« |
da je Kristus to pretrpel in šel v | svojo | slavo?« |
V | svojo | lastnino je prišla, toda njeni je niso |
nisem prišel iz nebes, da bi spolnjeval | svojo | voljo, marveč voljo tistega, ki me |
Kdor govori sam od sebe, išče | svojo | čast, kdor pa išče čast tistega, ki |
besedah je odšla in poklicala Marijo, | svojo | sestro. |
‘Tisti, ki jé moj kruh, je vzdignil | svojo | peto proti meni.’ |
Ko je Jezus zagledal | svojo | mater in zraven nje učenca, ki ga je |
Daj | svojo | roko in jo položi v mojo stran in ne |
voditelja in odrešenika povišal na | svojo | desnico, da bi se Izrael spreobrnil |
Zapústi | svojo | deželo in sorodnike in pojdi v deželo, |
Bárnaba in Savel sta opravila | svojo | nalogo v Jeruzalemu in se vrnila; s |
Vemo pa, da Bog izvaja | svojo | sodbo nad tistimi, ki počenjajo takšne |
S tem je hotel pokazati | svojo | pravičnost, potem ko je v času potrpežljivosti |
Hotel je pokazati | svojo | pravičnost v sedanjem času, da je sam |
Bog pa izkazuje | svojo | ljubezen do nas s tem, da je Kristus |
ti dal nastopiti, da na tebi pokažem | svojo | moč in da se moje ime razglasi po vsej |
Bog pa, ki je hotel pokazati | svojo | jezo in razodeti svojo mogočnost, je |
hotel pokazati svojo jezo in razodeti | svojo | mogočnost, je z veliko potrpežljivostjo |
Gospod bo temeljito in naglo uresničil | svojo | besedo na zemlji.« |
pravičnosti in so skušali uveljaviti | svojo | , se niso podredili božji pravičnosti. |
apostol za pogane, častno spolnjujem | svojo | službo v upanju, da zbudim tekmovalnost |
dana, vsakomur izmed vas ne dajajte na | svojo | pamet več, kot je treba dati, ampak |
Ne obračunavajte na | svojo | roko, predragi, ampak prepuščajte obračun |
nevarnost nečistovanja, naj ima vsak | svojo | ženo in vsaka naj ima svojega moža. |
trden in ga nič ne priganja ter obvlada | svojo | voljo in je odločen v svojem srcu, |
večerjo, saj se vsem mudi pojesti | svojo | večerjo in je tako eden lačen, drugi |
kajti kdor jé in pije, jé in pije | svojo | obsodbo, če se ne zaveda, da je to |
Izkažite jim vpričo Cerkvá | svojo | ljubezen in potrdite, da sem ponosen |
Pavel brani | svojo | službo |
V | svojo | sramoto govorim, kakor da bi bil res |
bo prizanesel, ampak vam bo dokazal | svojo | moč. |
Koga si namreč skušam dobiti na | svojo | stran, ljudi ali Boga? |
obljube; Bog pa je pokazal Abrahamu | svojo | naklonjenost s tem, da mu je dal obljubo. |
je obudil od mrtvih in ga posadil na | svojo | desnico v nebesih, nad vsakršno vladarstvo |
Kdor ljubi | svojo | ženo, ljubi sebe. |
zapustil očeta in mater in se navezal na | svojo | ženo in bosta v dveh eno telo. |
Zatorej naj tudi vsak med vami tako ljubi | svojo | ženo kakor sebe, žena pa naj spoštuje |
Spoštuj svojega očeta in | svojo | mater - to je prva zapoved, ki je združena |
vaše zadeve, saj vsi po vrsti iščejo | svojo | korist in ne tega, kar je Jezusa Kristusa. |
V njem imate | svojo | polnost tudi vi zakaj on je glava |
ki vas kliče v svoje kraljestvo in v | svojo | slavo. |
so hinavski in lažejo in imajo že v | svojo | vest vžgano znamenje. |
je ujel, da bi po njih uresničeval | svojo | voljo. |
opravi poslanstvo evangelista in izpolni | svojo | službo. |
laže, obljubil pred večnimi časi, | svojo | besedo pa razodel ob svojem času v |
pripraviti do ponovnega spreobrnjenja, ker v | svojo | škodo znova križajo in sramotijo Božjega Sina. |
nismo izmed tistih, ki se umikajo v | svojo | pogubo, temveč izmed tistih, ki verujejo |
Pokaži mi | svojo | vero brez del in jaz ti iz svojih del |
Priznajte | svojo | revščino, žalujte in jokajte; vaš smeh |
tistega, ki vas je poklical iz teme v | svojo | čudovito svetlobo. |
vas je po Kristusu Jezusu poklical v | svojo | večno slavo, vas bo po kratkem trpljenju |
tembolj potrudite, da boste utrdili | svojo | poklicanost in izvoljenost. |
knjigami Svetega pisma, in sicer v | svojo | pogubo. |
Vendar imam zoper tebe to, da si opustil | svojo | prvotno ljubezen. |
oblačil, da se pokriješ in skriješ | svojo | sramotno nagoto, ter mazila, da si |
Zmaj ji je dal | svojo | moč, svoj prestol in veliko oblast. |
Odšel je prvi in izlil | svojo | čašo na zemljo. |
Drugi je izlil | svojo | čašo v morje. |
Tretji je izlil | svojo | čašo v reke in v izvirke vodá. |
Četrti je izlil | svojo | čašo na sonce. |
Peti je izlil | svojo | čašo na prestol zveri in njeno kraljestvo |
Šesti je izlil | svojo | čašo v veliko reko Evfrat in njeno |
hoditi okrog nagemu in razkazovati | svojo | sramoto. |
Sedmi je izlil | svojo | čašo po ozračju in od prestola v svetišču |
Ti so enodušno za to, da izročijo | svojo | moč in svojo oblast zvéri. |
enodušno za to, da izročijo svojo moč in | svojo | oblast zvéri. |
njegov načrt, se sporazumejo in izročijo | svojo | kraljevsko oblast zvéri, dokler se |
Pobudnikom med drugim predlagajo, da bi | svojo | pobudo preoblikovali v pobudo za naknadni |
pravne zadeve prilagodi oziroma popravi | svojo | pobudo. |
več kot 35 let, je danes predstavila | svojo | slovensko podružnico in napovedala |
- V enem zadnjih poskusov dobiti na | svojo | stran ameriško vlado in jo prepričati, |
»zgodovinsko ladjo« potreboval samo za | svojo | promocijo oziroma da bi zbudil zanimanje |
Kalšah na Pohorju najprej ustrelil | svojo | prijateljico, 22-letno Romano Koren |
policijska preiskava, naj bi Čretnik | svojo | prijateljico ustrelil s pištolo zastava, |
kriminalistom priznal, da je tistega dne umoril | svojo | 27-letno ženo M. Sulejman, njeno truplo |
odst. vprašanih, 11,2 odst. je tako | svojo | namero najavilo, 7,3 odst. pa se glede |
Pa ne le to, premier je | svojo | prednost pred vsemi drugimi tokrat |
Thaler odgovoril, da Slovenija poudarja | svojo | srednjeevropsko identiteto. |
spremenil mnenja, saj pravi, da ima za » | svojo | trditev trdne dokaze in tudi priče, |
Jelinčič je | svojo | trditev podkrepil z interpretacijo, |
Peter je ponavljal | svojo | povest o materi. |
»Reši | svojo | dušo!« |
je zaključeval Peter | svojo | povest. |
peni pred njim, in moli še za deklico | svojo | , petnajstletno Nedo, ki ga ljubi. |
Ali ne veš Neda, da si mu dala s tem | svojo | kri? |
deželi, je pristavil nato in pogledal na | svojo | raztrgano haljo. |
bom povedal vse in zdaj izpolnjujem | svojo | obljubo, si pravi samemu sebi Najdù. |
Svojo | besedo in svojo kri je pomešala s tujcem, | |
Svojo besedo in | svojo | kri je pomešala s tujcem, ki vlada |
Saj se bo povrnil v | svojo | Deželo zlatega sonca in rdečega vina, |
Svoje oči upiram vanj in | svojo | koščeno roko dvigam. |
‘ljudje hočejo, da se utope, da pozabijo | svojo | pravo govorico, svojo dušo. |
utope, da pozabijo svojo pravo govorico, | svojo | dušo. |
tukaj«, pravi Simon in proda gosli, | svojo | pesem, proda - za kruh. |
ugasnilo, koliko jih je že prodalo | svojo | pesem, zavrglo Marijo, Jelko in Danico, |
Solkana, se je Vladimir spet potopil v | svojo | usodo in mislil na življenje, ki ga |
dneh gledati nazaj na svoj dom, na | svojo | domačijo. |
v brazde potne srage in kri, sejejo | svojo | bolest, svoj srd in svoj gnev. |
Mama pa je vzela v | svojo | žuljavo dobro dlan mojo otroško glavo |
po domu, da sem se vsedel in izlil | svojo | notranjost na papir, v godbo. |
V štirih stavkih sem napisal | svojo | simfonijo. |
Svojo | pesem je končal s tremi odsekanimi | |
Razkopaval je | svojo | lastno zemljo, se bíl za druge in umiral. |
Uprl se je kar tako, da je preskušal | svojo | moč. |
morda je France spet prinesel domov | svojo | grešno dušo. |
to noč počasi vstala, zavila k sebi | svojo | srečo in jo nesla na vas. |
pravzaprav čudno, kje še črpajo to | svojo | moč do |
Svojo | hišo je zapustila mestni občini z naročilom, | |
sanjala o lastnem domu, in je tako | svojo | hišo zapustila služkinjam, kar je Hansa, |
nekje doma, imeti streho nad glavo, | svojo | sobo in svoja vrata, na katere lahko |
usmaja po mestu, zvečer pa pretepa | svojo | ženo; Ferletis je furlanska mrhovina, |
Pettaros večkrat razlagal v pijani družbi | svojo | grenko usodo". |
s tem opravičeval svoje ravnanje in | svojo | vest. |
družinsko srečo, in če pijem, da si potešim | svojo | dušo, ali je mar greh na moji strani, |
Ko je premagal | svojo | žalost, je šel v mesto. |
poročil s Tržačanko, počasi zanemaril | svojo | govorico in svoje navade. |
političnih nazorov zaradi tega ni menjal; | svojo | obrt pa je opravičeval s tem, da je |
Augusta se vrne v | svojo | sobo, se zgrudi k svojemu otroku in |
sedi žid Abraham Zambon, vlači venomer | svojo | uro iz žepa in sitnari nad šoferjem, |
mogoče oblike, človek pa vzame brado v | svojo | dlan in razmišlja. |
živi na njem in sleherni od njih ima | svojo | določno začrtano pot: rojstvo, jok, |
skozi zid in si je ob tem zidu tudi | svojo | mlado glavo razbil. |
Zraven pa je mislil na | svojo | domačijo, na svoje ljudi, na cerkev |
Melinarjevi Nanci, pri kateri je doživel | svojo | prvo uro omame in spoznanja. |
Ludvik je molče prenašal | svojo | bolečino in na vse svoje moči delal, |
Bernard Tul je sklonil | svojo | osivelo plešasto glavo - bližal se |
pretepal, če je pa slučajno vtaknil | svojo | debelo glavo v pastirski metež, so |
se je spravil k Marjeti, ki je imela | svojo | bajtarijo za vasjo. |
v cerkev, sta se pozibavala vsak na | svojo | stran; pri vsakem drugem koraku sta |
Prijel je | svojo | glavo in jo zamajal - res, kako smešno |
pleteno bluzo, ki je že zdavnaj izgubila | svojo | prvotno barvo in v veliko pretesen |
zverinskega zločinca, ki je najmanj ubil | svojo | lastno mater ali pa rekel pol besede |
zbudil, je bil popolnoma drug človek: vso | svojo | strahopetnost je tako rekoč prespal. |
naravnost ubijal sojetnikom v glavo | svojo | nesrečo, ki ga je zadela tako nepričakovano. |
Zdaj se vrne domov, v | svojo | rojstno vas, tam ga čaka mlin, ki mu |
razložiti, toda potepuh se je bil potopil v | svojo | ušivo srajco, in tako je utihnil, se |
so posedli po posteljah in udarili | svojo | večno »moro«. |
se vrača kakor capin in razbojnik v | svojo | vas. |
samo mene na priliko« in je povedal | svojo | zgodbo. |
obrisal ustnice s hrbtom roke in začel | svojo | staro pesem: |
Rajši grem domov v | svojo | domovinsko občino in bom tam živel |
detektiv, in ker je bil razjarjen nad | svojo | lastno usodo, je dodal, da je žeparstvo |
dima in Martin Jakončič je pograbil | svojo | culo in prazno ptičnico ter se skoraj |
človek, ko se po dolgih letih vrača v | svojo | rojstno vas, pa čeprav je star, razcapan |
zavrtel in iskal mesto, da bi odložil | svojo | ptičnico. |
se je dvignil, je zagledal v tolmunu | svojo | podobo. |
mestu, kamor je bil Martin položil | svojo | roko. |
grofica dobra ženska, krasna ženska: | svojo | hišo je zapustila brezdomcem.« |
človek, Prelogar, ki te sprejme pod | svojo | streho. |
Položil je na skrinjo | svojo | culo in ptičnico ter sedel. |
kmete, če so tu pa tam naglas izustili | svojo | misel. |
Pologarjeva pestunja s solznimi očmi vezala | svojo | culo, pastir pa je veselo žvižgal k |
Polglasno požvižgavajo predse | svojo | pesem in zidajo gradove v oblakih. |
hrbtu in požvižgaval ter mislil na | svojo | Jero, ki jo je pustil doma nosečo in |
Vse to je smatrala za | svojo | |
in se v svojih mislih spet vračal v | svojo | vas. |
In to | svojo | vrnitev je odlašal od spomladi do jeseni, |
Prepeval je | svojo | pesem, ki ga je spremljala že toliko |
dolgo, ko jim je na široko razložil vso | svojo | nesrečo, in povedal, da ne kani ostati |
sicer verjamejo, kasneje pa se udajo v | svojo | usodo, ki je dandanašnji veliko lažja, |
Ah, res, je začel Martin ponavljati | svojo | željo, če bi imel denar, bi kmalu rešil |
v naročje, ga poujčkal in mu zapel | svojo | pesem. |
utihnil šele takrat, ko je zagledal | svojo | izvoljenko: pred očmi se mu je stemnilo, |
Vsak človek je ponosen na | svojo | zmožnost in svojo moč - in ta ponos |
človek je ponosen na svojo zmožnost in | svojo | moč - in ta ponos razodevajo tudi kmetje |
na vrateh njiv, samo da bi pokazal | svojo | moč. |
pogovoril s komerkoli in mu zaupal | svojo | srečo. |
Legel je po klopi in položil | svojo | glavo na Ernestova kolena. |
se je grizel, potem je opravičeval | svojo | vest s tem, da je bil potreben, saj |
zrasle peroti, da je lahko zaplaval v | svoje | sanje. |
pripravljena, da bi ga sprejela pod | svojo | streho. |
tiste vrste ljudje, ki veliko dajo na | svojo | obleko in svojo zunanjost, dokler se |
ljudje, ki veliko dajo na svojo obleko in | svojo | zunanjost, dokler se jim godi dobro, |
cesar pokliče, pojdi in pretoči zanj | svojo | zanikrno bajtarsko kri. |
Bilo je sicer lepo stopiti na | svojo | rodno zemljo. |
»Na, pij!« je dodal in pomolil Jakobu | svojo | čutaro. |
Stara dva sta izginila v | svojo | sobo. |
je snel zobovje iz ust, ga položil v | svojo | vojaško skledo in zalil z vodo. |
Hösu je izmolil | svojo | molitev in poljubil škapulir, ki ga |
In s tem je opravičeval | svojo | vest, ki ga je potem, ko je izpil dva |
Hči nima časa za | svojo | bolno mater! |
pestjo glavo v trebuh in če pahnem | svojo | babo skozi okno, tudi vem, kaj delam, |
je zbezljal na vas in tam razlajal | svojo | bolečino in jezo kakor obrcan pes. |
mrtvega pa samo smrt,« je vdano nagnil | svojo | drobno ptičjo glavo. |
in okrog pasu; že dvakrat je bil vso | svojo | obleko izplaknil v reki, uši pa še |
opoldne, ko je počival po delu, položil | svojo | plešasto glavo na kolena, da mu je |
svojo | ženitev je bil zelo ponosen. | |
lisjakovo vodo; stenice pa so imele | svojo | ljudovlado v postelji starega očeta |
Z njimi sem doživljal tudi | svojo | pomlad: staro tepko pred našo hišo |
Odpravil sem se na | svojo | vsakdanjo pot, to se pravi, da sem |
tako nizko nadme, da je puhnil vame | svojo | sapo, nasičeno z ostrim vonjem po česnu. |
kruhu in vodi, vrnil iz podzemlja v | svojo | celico - bilo je triindvajsetega maja |
Ko je do kraja izčrpal | svojo | modrost, je povzdignil svoj glas v |
Vsaka celica je pela | svojo | pesem: slovensko, nemško, italijansko, |
Ustavim se in vidim v vodi | svojo | lastno podobo. |
urah sem se v mislih vselej vrnil v | svojo | vas; ustavil sem se sredi poti, se |
gnilega in pregrešnega gnezda, poviškal | svojo | kilo, krepko zategnil pas, pobral vrv |
se je spenjal v hrib ves zatopljen v | svojo | grenko usodo, je na ozki zaraščeni |
Tako je Venc Poviškaj | svojo | usodo tako rekoč zapečatil kar mimogrede. |
spozabil, da je predrzno uporabil celo | svojo | prosto voljo, kar ima v nebesih kakor |
človek vselej deležen, kadar uporabi | svojo | prosto voljo. |
kilo, obesil«, je župnik obupano objel | svojo | lesketajočo se plešo, izustil najhujšo |
ter se zatekel v | svojo | sobo. |
mnenju preočitno razkazovali v cerkvi | svojo | zagorelo kožo; moža sta stopila v nasprotni |
kljub temu tako pretresla, da je objel | svojo | plešo in iz dna srca še enkrat vzdihnil: |
spozabil; kmalu bi bil potegnil iz žepa | svojo | štulasto roko in zaplaval z njo po |
iz vaških nosov in vestno opravljal | svojo | zakonsko dolžnost, dokler se mu v jesenskih |
njegovega obraza in izrekel o njem | svojo | sodbo. |
šola je položila nanj | svojo | roko. |
abecednik, iz katerega je Pavla pobrala | svojo | učenost - in Venček se je napotil v |
kljub temu lahko kdor koli stresa nanje | svojo | objestnost, zaničevanje in zlobo. |
fantje včasih radi dokažejo dekletom | svojo | moč s tem, da smrkavcem pošteno navijejo |
vrnila domov, je Fratnik zbral vso | svojo | potrpežljivost in vzel Venčka še enkrat |
Kakor hitro je oče vzel | svojo | roko z njega, je kar švignil kvišku; |
in dognali, če je sposoben braniti | svojo | domovino. |
pri vsakem koraku, s katerim dokazuje | svojo | zrelost, nekam nerodno pri duši? |
pribil Izidor in tako krepko položil | svojo | koščeno roko Vencu na rame, da je ta |
ker je Kočarica že večkrat dokazala | svojo | rodovitnost - saj je že pred zakonom |
svojim solzam in toliko časa klical » | svojo | drago Maričko«, da se je Kočarica vdala |
na hrbtu, se otožno zamisli in gre | svojo | pot. |
Naslonil se je s komolcem na tram, objel | svojo | debelo glavo in gledal, kako se je |
» | Svojo | klofeto pa le poberi, trapa,« je zakričala |
odpeljal k »Trem kronam«, da položi | svojo | razbeljeno glavo v široko, toplo naročje |
Šla je v | svojo | sobo, ugasnila luč in oblečena legla |
je pomiril, napregel Mico, naložil » | svojo | staro«, sedel k njej in pognal. |
Pavli in ji meni nič tebi nič poklonil | svojo | pravkar pobeljeno hišo. |
razbohotile v cvet, tretje so čakale | svojo | pomlad. |
Pavla je seveda potrebovala zase in za | svojo | družino vse prostore. |
težavo in s hudim prepirom obdržala | svojo | sobo, na peči pa se je zasidral »zaspani |
Venc je | svojo | posteljo samo toliko preložil, da je |
Zanimala se je samo za | svojo | dušo in za vaške čenče. |
s svojega gnilega ležišča, poviškal | svojo | kilo, krepko zategnil pas, pobral vrv |
S te strani je Venc Poviškaj storil | svojo | dolžnost. |
Na to | svojo | preteklost je bil zelo ponosen. |
sobi in razmišljal ali bi nadaljeval | svojo | zgodbo o Vencu Poviškaju ali ne. |
pravimo, šila in kopita, jih zmetala v | svojo | pisano košaro, pograbila locenj, stopila |
Potem sta vlekla vsak na | svojo | stran trmasto in vztrajno toliko časa, |
dneh ponudila svoji šolski tovarišici | svojo | izvežbano roko. |
natočili vanje kropa in izginili vsak v | svojo | sobo, kjer so prhali, kihali, se usekovali, |
je bedela Nanca, ki je tako samevala | svojo | poslednjo dekliško noč, čeprav je vedela, |
seveda mučil stari Pečan: nategoval je | svojo | nagubano kožo na vse kriplje, zajemal |
In Ludvik jo je, da bi dokazoval | svojo | ravnodušnost do Nance, večkrat sledil |
Toda tudi Štefuc je imel | svojo | slabost. |
Mešele pa je silil | svojo | , namreč »Buči, buči morje Adrijansko«, |
zopet ...« je vzdihnil Kobilčer in objel | svojo | sivo glavo. |
Pečan očitajoče dejal Nacetu in spustil | svojo | pijano glavo na mizo. |
našem življenju, ki se peni in poje | svojo | pesem. |
Svoje | dolžnosti je opravljal, kakor mu je | |
Štefetu in Štefe je s tako silo iztulil | svojo | žalost v njeno uho, ki je bilo poraslo |
Samo hip in že vse beži, vsak na | svojo | stran. |
nageljnom za klobukom si lahko utira | svojo | pot. |
Ko vsak odreže | svojo | razovnico, obriše koso in jo obesi |
ko sem po petnajstih letih obiskal | svojo | rojstno vas na Tolminskem. |
»To ni nič,« je dejala in stresla | svojo | drobno glavo. |
je rekla in položila | svojo | koščeno roko na tilnik. |
le prišel čas, ko je moral pokazati | svojo | barvo. |
predpasnik, kakor bi hotela izbrisati | svojo | zanikrno, človeka nevredno preteklost |
je zmajal z glavo, ‘vedel sem, da si | svojo | dušo do kraja ugonobil, nisem pa mislil, |
Vsak ima | svojo | zgodbo, kdor je mrtev in kdor se je |
pa je zmajal z glavo, se prijel za | svojo | muho in potegnil ustnico navzdol in |
njegovem računu, ker jih mora vsak dobiti | svojo | mero in ker ne deli milosti, da bi |
od koder je Obrekar poslednjič videl | svojo | gorečo domačijo, ki je bila zibelka |
prstih, zdaj na petah in počasi vrti | svojo | nadišavljeno glavo kakor petelin na |
mogočno, nato pa v časopisih občudovati | svojo | sliko in prebirati svoj govor. |
razgreti obraz ter zaničljivo motri | svojo | družbo, a najbolj nesrečnega poštarja, |
uniformi, skrušeno gleda predse, prestavlja | svojo | leseno nogo ter si venomer popravlja |
Barbaron stisne zobe, pograbi | svojo | četrtinko in skozi dvokrilna vrata |
metlo med kolena in spet zagrebe roke v | svojo | žimo na prsih ter se zastrmi čez cesto. |
si po stari navadi kar glasno pove | svojo | bridko misel: |
»Ka‐ka‐kaj!?« zakokodajsa Modrijan in potisne | svojo | okroglo plešasto glavo skozi okno. |
Cene, z obema rokama visoko dvigne | svojo | težko brezovko ter jo nato z vso silo |
Počasi preklada | svojo | veliko rdečelaso glavo z ramena na |
trmasto krikne Žuželjčevka in vrže kvišku | svojo | rdečelaso glavo. |
Zakaj si s kravo uganjal | svojo | trmo, a? |
Z laktmi se upira v kolena, | svojo | kuštravo glavo drži v rokah in strmi |
ozrla na skrinjo, ki je na njej imela | svojo | drobno šaro: molitvenik, škatlo s šivanjem, |
videti prostrano čelo, v desnici drži | svojo | dvometrsko palico s kozlovim rogom, |
se več kisal!« zarohni Lojz, spusti | svojo | težko pest na mizo in nato ropotaje |
»Ti si, stara!« pozdravi Ustinar | svojo | ženo, kakor bi jo že čakal. |
navdušeno pozdravlja Travnikarjev stric | svojo | mlado svakinjo. |
Okrogličar izpuli | svojo | glavo iz gneče in jo potegne v kuhinjo. |
Počasi zasuče | svojo | rdečelaso glavo ter gre z vprašujočim |
»Albin, daj, zapiskaj na | svojo | preklemano kost, da bomo videli, če |
»Boga mi!« vzklikne stric, naglo vrže | svojo | gorjačo na peč, prebode z očmi vsa |
pa pograbi Žuželjčevko, ki si češe | svojo | uporno rdečo grivo. |
Nato stegne | svojo | dolgo roko, objame Staneta okrog vratu |
»Zdaj se tepemo za | svojo | zemljo!« |
in s hrepenečim pričakovanjem gleda | svojo | sosedo. |
»Po tem grlu hrani Hitler | svojo | laško fronto. |
trije fašisti očka Orla, ki podpira | svojo | staro ženo, mlado Travnikarico z otrokom |
jeklenosivimi očmi, kakor zver motri z naslado | svojo | žrtev, preden ji skoči za vrat. |
»Ti pa | svojo | lastno mater!« takoj ostro odbije Dragarica. |
zlije vase kozarec vina, nato stegne | svojo | dolgo roko, pograbi liter, trdo udari |
Počasi zapre oči in nasloni | svojo | sivo glavo na široko sinovo ramo. |
zadregi pogleda izpod čela, nato pograbi | svojo | torbo in pas ter krene iz kuhinje. |
Tildica se opasuje, Sova ji da | svojo | bombo. |
dva domobranca in pregledujeta vsak | svojo | brzostrelko, ki sta ju pravkar očistila. |
Orel, se zresni in potegne iz žepa | svojo | debelo žepno uro. |
nepremično stoji in napeto gleda na | svojo | uro. |
Više in više dviga | svojo | razbrazdano, izsušeno in zagorelo glavo |
Tudi Drejc ima | svojo | minersko četo ...« |
Pograbi | svojo | brzostrelko s pograda in si jo vrže |
Nato pokaže na | svojo | mrtvo ženo in reče z mirnim, jasnim |
»Od tam bosta lahko gledala v | svojo | grapo ... in še naprej proti Soči ... proti |
prebijemo iz obroča, temveč da izpolnimo | svojo | največjo nalogo! ... |
nemškega vojaka, ki se že pripravlja na | svojo | tretjo žrtev. |
Mučni polsen me je medtem zapredel v | svojo | mrežo kakor pajek muho. |
neutrudni in neusmiljeni spomin odprl | svojo | debelo knjigo, ter mi pokazal mračno |
zrušil na slamnjačo, da bi pomiril | svojo | naduho. |
glavo na rame ter se otožno zamaknil v | svojo | mladost. |
robantil po svoje, češ kaj bi drugim silil | svojo | sitnost. |
Nato je položil | svojo | ogromno šapo na Justinovo ramo in ga |
karabinjerjev, je stegnil vrat in vrgel kvišku | svojo | ptičjo glavo, potisnil spodnjo čeljust |
ustavil na mostu, si pahnil na tilnik | svojo | čudno čepico s svetlim črnim ščitom |
Počasi je začel dvigati | svojo | belo, poraščeno roko: dolgo je meril, |
Z levico je držal na rami | svojo | rdečo zastavo, ki je bila vsa raztrgana |
tem trenutku, a vendar je še gnala | svojo | . |
mrtev, je spet zahlipala in dolgo zibala | svojo | težko glavo. |
ko sem molila, sem venomer slišala | svojo | vest: |
»Ti si lepo brišeš | svojo | butičko in si misliš: |
fare?« je zagrmel in s tako silo vrgel | svojo | težko šapo pismonoši na rame, da je |
»Jaz | svojo | misel povem kar naravnost, kakor to |
naslonil na mizo in tudi sam vzel v dlani | svojo | debelo in zdaj že težko glavo ter se |
Nato je stegnil | svojo | dolgo roko, preložil liter in počasi |
dokler ni tudi sam segel na kolena po | svojo | uradno kapo ter si jo ogledal od zunaj, |
pogledom pospremil klobuk, nato pa si je | svojo | kapo potisnil na kolena in si začel |
Matic, a da kljub temu tudi on doživlja | svojo | smrt. |
in ure stal stari Hotejec in držal | svojo | koščeno roko na Matičevem nizkem čelu. |
stari navadi s kamenjem ugonabljal | svojo | silo, ki se je še nabirala v njem, |
ponovil Matic in potegnil izpod pazduhe | svojo | palico. |
namreč večkrat zravnal, da bi si ogledal | svojo | palico in da bi ugotovil, »na katerem |
kar na Laznarjevem ovinku in strgaš | svojo | palico.« |
je rekel Hotejec, očitajoče premeril | svojo | ženo in ji vzel otroka iz naročja. |
»Naj kar gospod pogledajo v | svojo | pratiko!« |
izbrali imena, je z veseljem odprl » | svojo | pratiko« in začel listati po njej, |
»Že spet prodajaš | svojo | modrost!« je prhnil Ustinar. |
Še boš strgal | svojo | palico.« |
»Še boš strgal | svojo | palico,« je veselo ponovil Matic in |
po skalah in cestnih ovinkih, strgal | svojo | palico in vneto bingljal z nogama, |
tam - od daleč - oziral na svet, v | svojo | dolino, ki je bila kakor velikanska, |
Zaničljivo je gledal | svojo | drobno ženo, ki se je majala na pragu, |
nagnil glavo in od strani premeril | svojo | ženo, »vprašaj jih. |
»Kar spravi | svojo | šaro. |
Motril je | svojo | palico, da bi presodil, na katerem |
Žuželjčevko, ki si je venomer potiskala roke v | svojo | bakreno rdečo grivo ter se majala z |
Hotejec je vzel iz zapečka | svojo | temno rdečo blazino ter mu jo počasi |
silnih konj, si je hladnokrvno rezal | svojo | pot ostro zakrivljeni zadnji krajec, |
nato s spokojnim mirom nadaljevala | svojo | zmagoslavno pot proti odprtemu morju. |
kakor prej hladnokrvno rezal skoznje | svojo | pot. |
»Vsaka hiša ima | svojo | . |
Ravničar je gnal | svojo | , kakor bi bil obseden. |
pa ji je rekel, da mora vzeti v roko | svojo | žensko pamet in pripraviti Ravničarja |
Razmišljal je samo o tem, kako bi uredil | svojo | domačijo, če Oti ne bi bila umrla. |
Ravnici svoj kot, to se pravi, da je imel | svojo | sobo in da je živel z doto, ki mu jo |
Vdal sem se v | svojo | usodo in začel kmetovati. |
Položil sem | svojo | vojaško torbo in brzostrelko na klop |
se po strmih škripajočih stopnicah v | svojo | čumnato in legel. |
kako z diplomatskim mirom prikriva | svojo | imperialno zaničljivost in vojaško |
zmrači in se pogleda ločita vsak v | svojo | smer. |
je eden najmanjših narodov izpolnil | svojo | največjo dolžnost: |
ne potrebuje nihče, ki je izpolnil | svojo | dolžnost, svobode in pravice pa mu |
veš, da je naša hiša morala opraviti | svojo | dolžnost ...« |
Nezakonska dekleta večkrat gredo | svojo | pot. |
In Kadetka je prav gotovo šla | svojo | pot. |
bila pristna, zakaj pogreznil sem se v | svojo | mladost. |
tako hud udarec, da se je kar vdal v | svojo | usodo, kakor se v svojo usodo vda na |
kar vdal v svojo usodo, kakor se v | svojo | usodo vda na dosmrtno ječo obsojeni |
pa sploh ni, ker se je bil že vdal v | svojo | usodo in ker je nekako užival v nezaslišani |
- Življenje neizprosno teče | svojo | pot. |
lev po kletki in vedno hitreje vrtel | svojo | dolgo desnico po zraku, kakor bi z |
debeluhu pamet, da bi ta čimprej opravil | svojo | dolžnost. |
Vidiš, takole, - je pribil, pograbil | svojo | pisalno mizo in se z njo zaprl v kot, |
Tako je izmenoma ponavljal in prignal | svojo | razovnico do brega. |
pozabi, da življenje neizprosno teče | svojo | pot ... kakor Idrijca. |
Oče je pristopil, spustil | svojo | veliko roko na Kadetkino glavo, jo |
obrnil in se pognal po stopnicah v | svojo | čumnato. |
nameril po stopnicah, da bi se zaprl v | svojo | čumnato, pa sem sprevidel, da bi bilo |
videl in vse doživel, je mirno »kadil | svojo | pipico«, kakor pravimo tistemu podolgovatemu, |
- | Svojo | imam, tvoje ne potrebujem! - |
vdano čaka prve slane, ko bo izpihnil | svojo | trudno, toplo dušico ter nekje otrpnil |
Pepč pa je visoko dvignil | svojo | kost, zakričal: |
Peljala me je v | svojo | mračno, zatohlo čumnato. |
bolj in bolj ječala, in jo peljala v | svojo | sobo. |
za zaključek podrgnil z njimi še ob | svojo | napeto zadnjo plat. |
Ded je potegnil | svojo | veličastno pipo iz ust in se pripravljal, |
prikimal, stopil v vežo, segel v zaboj pod | svojo | velikansko mizo in prinesel zdravniku |
je zagrmel ded in grozeče dvignil | svojo | mogočno pipo. |
vojaški zdravnik pa je že spustil na mizo | svojo | okroglo glavo in hrkal kakor vodovodna |
Testen si je v zadregi začel brisati | svojo | zveriženo plešo. |
narodi bolj ali vsaj drugače ljubimo | svojo | domovino, kakor jo ljubijo veliki. |
Naj prostranost bobni in poje | svojo | mogočno pesem, resnična lepota tiho |
Svojo | domovino poznamo, kakor poznamo obraz | |
»Veš, Zavoglar je gnal | svojo | in trdil, da je tudi Jugoslavija država. |
Ozira se za otroki, ti pa gredo | svojo | pot, kakor da ga ni. |
ljubezen tako obsedla, da je zavrgel | svojo | puško in pograbil tujo, počasi spoznal, |
Zlagala sem se ji, in to laž vzamem na | svojo | vest.« |
Tinka pa na vse načine izkazuje Paziju | svojo | ljubezen; vlači ga za rep in stiska |
tako zasmili, da leže k njemu, položi | svojo | glavico nanj ter ga boža in mu v svojem |
bajtarja Žuželjča, ki je prignal mimo | svojo | kravo: |
vedno niže in ki je skoraj že zavil | svojo | plešasto glavo v časopis. |
počasi pove Žuželjč in še z roko pokaže | svojo | Ciko, češ, saj vendar vidite. |
karabinjerjev, je stegnil vrat in vrgel kvišku | svojo | ptičjo glavo, potisnil spodnjo čeljust |
ustavil na mostu, si pahnil na tilnik | svojo | čudno čepico s svetlim črnim ščitom |
Počasi je začel dvigati | svojo | belo, poraščeno roko: dolgo je meril, |
Z levico je držal na rami | svojo | rdečo zastavo, ki je bila vsa raztrgana |
Svojo | pesem so drobili v hitrem in odločnem | |
Sklonila je glavo in resno presojala | svojo | postavo. |
Venček je že pobral | svojo | puško, da bi stopil iz gozda, a prav |
»Pa si jo zdaj zadel -- | svojo | čapljo?« |
zabrundal stric, a je takoj pograbil | svojo | gorjačo in se spustil v vas. |
Pismonoša je pobral | svojo | uradno čepico, ki se mu je bila zakotrljala |
In nemara je zdaj prišel čas, da bi | svojo | moč začel drugače obračati?« |
Sklenil je, da bo | svojo | moč res začel uporabljati bolj pametno |
kaj primernega, da bi lahko pokazal | svojo | moč. |
»In | svojo | moč?« |
začel?« je zagrmel kovač, odpahnil | svojo | mizo in vstal. |
sam pograbil za kladivo ter pokazal | svojo | spretnost in moč. |
Tudi on je krščanska duša, čeprav ima | svojo | pregreho! |
Spoznala je | svojo | bridko pomoto; medvejke je bila nabrala |
Učiteljica pa je medtem tudi spoznala | svojo | pomoto. |
Ljubimo | svojo | domovino! |
- Kdaj pa? - je obrnil vame | svoje | debele, mokre oči. |
skrivalo listje, pozimi pa je kazal | svojo | grdo, zarjavelo koso. |
do kraljestva starega Berta, ki ima | svojo | hišico in svoje njivice prav na vrhu |
zagledal | svojo | mater, ki mi je nagajivo požugala in |
dovolj prostorna, da je v njej nosil | svojo | |
kje prodajajo zvonce, mu je položil | svojo | edino šapo na rame in ga začel pehati |
rekel župnik, ko mu je bil povedal | svojo | misel, da bo skočil z zvonika in tako |
ki si med koreninami in kamni utira | svojo | pot do blagega studenca. |
molče spustil k njim na klop, stisnil | svojo | paličico med kolena in obsedel kakor |
čutil, da je treba nekaj reči, zato je | svojo | kost odmaknil od debelih ustnic in |
hudiču!« je zarohnel Okrogličar, stegnil | svojo | težko roko, jo položil Arnacu na drobceno |
velikanskemu črnemu okostnjaku, ki je izgubil | svojo | lobanjo in je zato z razširjenimi rokami |
Štirje nesrečniki so se napotili vsak v | svojo | smer, ženske so izginile v hiše, moški |
slehernem zvezdnem utrinku tiho izgovorim | svojo | najglobljo željo, je moja preplašena |
dan življenja, ko se je odpravil na | svojo | poslednjo pot - v svoj prvi boj. |
sajastemu skledniku, snel z žeblja | svojo | staro avstrijsko vojaško čutarico in |
skoraj z obema nogama v grobu, samo na | svojo | prvo misliš! |
se je obrnil in se nehote zamaknil v | svojo | ženo, ki se je sklanjala nad ognjiščem, |
kajpak... tisti prekleti Kajpak kleplje | svojo | koso. |
sama smrt sedla vrh gore, položila | svojo | velikansko koso čez vso dolino in jo |
Toda ko bom napisal | svojo | zgodbo, se bo tudi to res zgodilo, |
ustnice, da bi po stari navadi zažvižgal | svojo | angleško popevko, ko je kakih petdeset |
na isti večer, ko je Temnikar šel na | svojo | poslednjo pot!... |
ni vedel, kdaj je začel požvižgavati | svojo | staro angleško popevko. |
Peter Majcen je zažvižgal | svojo | angleško popevko in krenil naprej. |
Obrnil se je in naveličano odnesel | svojo | kosmato glavo za vogal, z repom pa |
priprta vrata je iz teme iztegovala krava | svojo | debelo glavo. |
Uprl se je na | svojo | palico in se pognal iz blatnega jarka. |
gledalo v modro nebo in zveneče mrmralo | svojo | pesem brez besed... |
nje stal okameneli hudi čas in držal | svojo | težko roko na kazalcih. |
Jernej se je bil odločil in je moral na | svojo | pot. |
dopovedovala, da je Jernej moral na | svojo | pot. |
Pusti ga, ker mora na | svojo | pot!« |
Položila mu je | svojo | raskavo, a skoraj prozorno starševsko |
sprašujem...« je odgovoril starec in mu položil | svojo | veliko roko na glavo. |
je rekel in spet ljubeznivo položil | svojo | veliko roko na otrokovo glavo. |
Vtikal je | svojo | debelo roko v razpoke v zidu, pod nizko |
človek starejši... eh, kaj bi: vsak ima | svojo | lastno povest, zakaj naj bi potem še |
človek na svetu samo zato, da doživi | svojo | povest!« |
Peter Majcen se je vrnil v | svojo | sobo. |
pa je stal starec in oznanjal v noč | svojo | bridkost. |
Zbral je vso | svojo | voljo in se zamaknil po drevoredu. |
Majcen in nato nehote glasno povedal | svojo | misel: |
Hitro je vzel iz ust | svojo | kepo, se odkašljal, pomlel s čeljustmi |
nagnil in spet prav počasi spustil | svojo | slino v tolmun. |
odločno rekel in mi pomolil pod nos | svojo | ostudno kepo prežvečenega tobaka. |
nikomur, zakaj če jih povem, bodo izgubile | svojo | moč in ne bom mogel odgnati smrti od |
Stopim v | svojo | sobo, obstanem in čakam. |
»Saj pravite, da ima vsaka stvar | svojo | zgodbo.« |
»Prav vsaka stvar ima | svojo | povest. |
Na | svojo | iznajdbo je bil tako ponosen, da je |
rekel stari mornar Andrej in odtrkljal | svojo | pipo ob dlan. |
kratko kot dolgočasno,« je zamrmral v | svojo | pipo stari Andrej, zmajal z glavo in |
ju je velika želja, da bi obdelovala | svojo | kmetijo. |
poginule živali in z njimi je gnojil | svojo | prst. |
Pécuchet mu je povedal | svojo | zgodbo, ki se mu je zdela veliko resnejša, |
bili vdelani v skalo kot diamant v | svojo | ovojnico. |
je tako kot notranje morje, ki ima | svojo | bibavico, svoje viharje. |
Pécuchet je glasno razpredal | svoje | misli. |
Pustila sta Germaino, ki je objokovala | svojo | nesrečo, medtem ko jo je gospa Bordinova |
salon, se usedla nasproti, vsak na | svojo | stran kamina, vzela knjigo v roko in |
pisatelj briše delo, če v njem razgrinja | svojo | osebnost. |
Pécuchet je zaradi tega pozabil | svojo | iztočnico. |
pretehtal vse argumente in obžaloval | svojo | slabost. |
Res je, da je zanemarjal | svojo | dolžnost, da je včasih samo nadzoroval |
Izrabil jo je za | svojo | slavo. |
hoče’, kot pravi Helvétius, ‘spremeniti | svojo | postavo’, kot pravi Vattel, ‘upreti |
dogovor, s katerim posameznik odtuji | svojo | svobodo. |
Pécuchet je še vedno nameraval prikrivati | svojo | dogodivščino s služkinjo. |
vedri vode, potem pa oddrvela vsak v | svojo | sobo. |
prevzel vidno ovojnico, je pokazal | svojo | substancionalno združitev z naravo.« |
»Dokler gre narava | svojo | pot, nihče niti ne pomisli na to, toda |
»Zlorablja | svojo | moč, to pa je slabo.« |
Victor se je zabarikadiral v | svojo | sobo. |
Svojo | vlogo je spet prevzel razum, logika | |
imam rad svoje mišice, svoje srce, | svojo | voljo, svoje dihanje. |
Vsak ima | svojo | pot. |
je kot pes godrnjajoč lezel nazaj v | svojo | uto. |
srečni, ker so storili dobro delo, | svojo | vest pa sem tolažil, da bom, pač dajal |
Seveda sem se kar hitro vživel v | svojo | vlogo, čeprav se mi je vse skupaj zdelo |
Porinil sem | svojo | kramo globoko noter v senožet pokošenega |
neusmiljenih komarjev, brenčečih kot ponavadi | svojo | moč usode. |
kako kolje ogabno pošast, da bi rešil | svojo | lepotico. |
izkoristili take arhitekture samo za | svojo | zaščito in obrambo. |
Tistega dne sem napisal | svojo | prvo pesem. |
vse na svetu imajo tudi ti gorjanci | svojo | zgodovinsko funkcijo in se pojavljajo |
napad naslednjega dne in načrtoval | svojo | obrambo. |
ostal pri miru, to ima vsekakor tudi | svojo | dobro stran, pravzaprav po vseh tistih |
Po zmagi so v Kurdistanu ustanovili | svojo | lastno vlado in vojsko. |
omejeni konformisti oziroma prodati | svojo | dušo. |
tako nekako kot letališka pista in to | svojo | odtujenost tudi prenaša na popotnika. |
čez ravno puščavo, vsako vozilo išče | svojo | pot, kakor najbolje ve in zna. |
Dejstvo, da mnogo tistih, ki gredo | svojo | pot končajo v ruševinah, ne pomeni |
Vsak mora najti | svojo | pot, pa čeprav ta vodi skozi druge |
računati, in potem spet nazaj v tisto | svojo | samoto. |
morem voziti bicikla in bojim se za | svojo | pamet. |
življenje kot vsi ostali in opravlja | svojo | funkcijo predvsem kot vodja ceremonij, |
Za | svojo | nalogo ne potrebuje nobenega posebnega |
nedostopno, lahko pa vsak sfantazira | svojo | razlago. |
taborišča v Pakistanu, potem gredo nazaj v | svojo | sveto vojno ‘proti napredku in pravičnejši |
taborišču, kjer sem iskal možnosti za | svojo | namestitev. |
da se spočijejo, preden nadaljujejo | svojo | pot v bolj urejene kampe v dolini, |
Če Evropejec zamenja | svoje | kavbojke in majico za njihov dželab |
Eto, spet imajo | svojo | sveto vojno. |
podporo prebivalstva in opozarjali na | svojo | prisotnost s sabotažami, ki pa zaradi |
organiziranih Afgancev, ki so imeli za | svojo | versko dolžnost sodelovati v uporu, |
ga moral zagrabiti kot Martin Krpan | svojo | kobilico in ga z vso kramo vred prenesti |
bilo videti, da je prenehal opravljati | svojo | funkcijo, ženski pa se je razodel z |
Ko sem odprl | svojo | medicinsko škatlo, ki mi jo za vsako |
Tam sem kot še nikdar poprej začutil | svojo | tujost, odtujenost od sveta in samega |
vseh barvah kot božje oko, ki odseva | svojo | podobo... |
stoletniki in tudi stopetdeset letniki za | svojo | visoko starost zahvaliti vodi, ki izvira |
katerem večina kot barbari prodajamo | svojo | dušo za udobje in neko iluzijo varnosti. |
bi od gnusa utegnil strgati dol tudi | svojo | kožo, to pa res ne bi imelo pravega |
Tedaj sem jim ponudil | svojo | kri, kar pijte banda, jaz to lahko |
prvi vasi sem prvemu človeku pokazal | svojo | zadevo in zaprosil za veliko posodo |
živeli izolirano, nikogar niso pustili v | svojo | zaprto družbo v gorah, tako je zdaj |
malih žepnih gorskih kraljevin povečal | svojo | oblast na področje, za dvakrat večje |
cesarja in na njegovo mesto postavili | svojo | majoreto. |
točkah, v katerih je Tibet priznal | svojo | kapitulacijo in izgubo neodvisnosti. |
prve dni zahtevala 2000 ton ječmena za | svojo | prehrano. |
blizu in daleč kot Ježuščka, zavitega v | svojo | visečo mrežo, včasih se mi je zdelo, |
novem letu, ko sonce spet pridobiva | svojo | moč, ga ožive množice romarjev iz vse |
Kalkuti, ki sem ga ustavil, potem ko je | svojo | družino kar se da hitro popeljal skozi |
bi se fantje na romanju spomnili na | svojo | spolno potrebo in si zaželeli deklic, |
da sem bil ves navdušen - imam sobo, | svojo | sobo, prvič, odkar sem zapustil svoje |
Ujel je | svojo | ribo (mene), sedaj ima denar, prinesel |
Pod | svojo | oblast je želel spraviti ves naseljeni |
jih je speljeval eno proti drugi v | svojo | korist. |
kupi mrličev naraščali, ni podvomil v | svojo | samozavest. |
tako okrepil, da je moral pokazati | svojo | moč Šivi. |
Imejte | svojo | ritualno cunjo z mojim egoističnim |
zaklenjeno ograjo in drevo na ulici privezal | svojo | visečo mrežo in se olajšano zvalil |
dežel, ki so simbolično stresli vsak | svojo | pest zemlje iz svoje domovine v veliko |
zjutraj se je počasi tajala in pošiljala | svojo | sladko energijo v vesele možgane. |
celico kot so v zaporih, pogrnil sem | svojo | staro spalno vrečo in se začel spuščati |
ki ji jo lahko dovolimo, tako kot si | svojo | dovoljujemo tudi Evropejci. |
pisarnah, potem ko sem zadnji večer vzel | svojo | prvo pomirjevalno tableto, ker me je |
sem jim obljubil, da bom jedel samo | svojo | salamo in sir, niti ko sem enemu od |
drevesa nad vasjo sem si naskrivaj obesil | svojo | visečo mrežo in od tam iz ptičje perspektive |
pospala, potem je potegnil na plan | svojo | pipo, in čez deset minut priprav in |
ljubezni in bratstva, tu doživljali | svojo | superiornost. |
Začutil sem | svojo | naivnost in obmolknil. |
demistificirane, so v Kampučiji našle | svojo | najbolj vulgarno manifestacijo. |
Pol Potovci so si za | svojo | homogenizacijo naroda zamislili tri |
bicikel bi nahranil in ga dal spati v | svojo | posteljo, sam pa bi se ulegel na tla. |
V požrtvovalnem delu vidijo | svojo | identiteto, brez tega jih ni. |
Vsaka misel ima | svojo | energijo in zato tudi posledice. |
ostali svet smo tudi Slovenci ujeti v | svojo | ozko realnost. tako stvarnost nam dajejo |
Svojo | prisotnost duhovi manifestirajo z ustvarjanjem | |
sprejme takšnega, kakršen je, nudi mu vso | svojo | ljubezen in to so za otroka najboljši |
samo ob ponovnem stiku in zaupanju v | svojo | versko tradicijo. |
njim propagirali budizem, reševali | svojo | rezervno kmetijsko armado revolucionarnih |
spretno organizacijo vojaškega aparata v | svojo | korist kot običajni diktatorji, ki |
Vsak verni državljan naj bi čutil | svojo | identiteto, predvsem kot folklorno |
Vsak romar skozi življenje mora najti | svojo | pot odrešitve. |
Pustil sem razumu | svojo | pot in se udobno nasajen na noge prepustil |
V kamnu sem razbral celo | svojo | ostro gubo med očmi. |
preskrbljeni in prijazni in ponosni na | svojo | nenavadno bogato kulturo, ki ne samo, |
Kmalu zatem so Balijci izgubili | svojo | kraljevsko družino. |
Banjar vodi | svojo | banko, ki posoja posameznikom denar |
Vse več članov | svojo | prisotnost nadomešča z denarnimi prispevki. |
Vsaj deset me jih je povabilo v | svojo | hišo. |
in s tem, ko sem odprl srce za tisto | svojo | celico, za svojo situacijo, sem odprl |
odprl srce za tisto svojo celico, za | svojo | situacijo, sem odprl samega sebe. |
Vsak ima | svojo | pot. |
se znajde tako, da vsako leto odvrže | svojo | kožo z vsemi pripomočki, kot so klešče, |
Vso | svojo | mladost sem delal koče po gmajnah za |
jesti posteljico, potem ko je opravila | svojo | funkcijo raketne rampe za lansiranje |
Sedaj ujčkam | svojo | hčerkico in bi tako rad, da bi naju |
ker so predvsem zaljubljeni in iščejo | svojo | drago, ki že ve, zakaj se gre vse te |
bolj luksuzne dobrine, pa prodajajo | svojo | delovno silo tudi okoliškim farmarjem. |
Sami si kreiramo | svojo | realnost, tako v Avstraliji kot v Evropi. |
Vsak grič je imel nekoč | svojo | legendo, ki so nastale v času sanj |
duši sem bolan, vse bolj se zapredam v | svojo | norost... in zato sem prišel k vam, predvsem |
izreče ali zasnuje v duhu, sam vzpostavi | svojo | lastno resničnost: |
preden je strast <la passion> odigrala | svojo | vlogo. |
sramoval razmerja s služkinjo in omenjal | svojo | hčer kot ”nečakinjo“. |
izgubljajoč s tem svoje notranje bogastvo, | svojo | subjektivnost - kot Hegla razume Kierkegaard? |
Le kako sem jo mogel izgubiti, | svojo | vodnico! |
človeškost, spomine, misli, čustva, vso | svojo | preteklost? |
Harding reči, da človek v zameno zase, za | svojo | izgubljeno glavo, namesto svojega jaza |
pridobi ves svet, če pri tem izgubi | svojo | dušo. |
govori o nevarnosti, da človek izgubi | svojo | dušo, ne glavo - duša pa ni isto |
Tisto zrcalo, v katerem lahko uzremo | svojo | glavo, svoje oči, svoj nos, svoje roke... |
predvsem o tem, kako naj človek preseže | svojo | določenost v prostoru in času, da bi |
nekaj trenutkov ustavi, se nasloni na | svojo | sprehajalno palico, okrašeno z izrezljanim |
drugega, pozabil pa prvega: kdor želi | svojo | določenost v času in prostoru preseči |
Aristotelovimi mislimi o času začenjam tudi | svojo | novo knjigo, zato sem prevedel tisti |
premišljeval, katere knjige bom vključil v | svojo | knjigo, in prišlo mi je na misel, da |
ko sem te poslušal, kako žaluješ za | svojo | drago, sem pomislil: morda pa se ti |
speši korak - kakor da hoče preteči | svojo | senco - tako da ga mojster komaj dohaja; |
bolj razumljivo, zakaj je Aristotel v | svojo | definicijo časa vključil odnos med |
Mojster nasloni ob steno | svojo | sprehajalno palico s ptičastim ročajem... |
izmeri svoj velikanski svet, če uporabi | svojo | sijajno pamet! |
”Sloveni, certo...“ čolnar povzame | svojo | beneško vižo. |
Jezus na | svojo | zadnjo noč bedi kot žalosten ptič v |
hrepenenju zemeljske ljubezni našla | svojo | nebeško dušo, Magdaleno, ki je iz Njegovih |
Newton te predstave ne bi sprejel za | svojo | - da je absolutni prostor enakomerno |
ni mogel ubraniti skušnjavi, da bi | svojo | fiziko podprl z metafizičnimi ”hipotezami“. |
eden glavnih razlogov, da je Newton v | svojo | filozofijo narave uvedel metafizično |
trditvijo, da ima vsak prostor (tudi prazen) | svojo | ”obliko“, namreč svojo značilno topologijo, |
(tudi prazen) svojo ”obliko“, namreč | svojo | značilno topologijo, od katere so odvisne |
Mojster namršči | svoje | košate obrvi, mladenič otrpne v pričakovanju. |
pred kaminom in si malce živčno češe | svojo | mehko brado. |
se mesec približal na doseg roke in | svojo | srebrnobelo svetlobo razlival čez vesoljno |
gotovo drži, vendar ima forma sama neko | svojo | ”formalno“ oziroma ”čisto“ vsebino, |
Ampak saj ste rekli, da je Husserl | svojo | fenomenologijo časa pojmoval kot neodvisno |
v pozdrav, tokrat je oblečen spet v | svojo | vsakdanjo kmečko opravo, ponošeni suknjič |
”spacializira“ ter s tem domnevno izgubi | svojo | bistveno in specifično lastnost: usmerjenost. |
pospešeno - spreminjati mora namreč | svojo | hitrost, da bi se sploh oddaljil, pa |
hitrosti telesa, ves čas pa spreminja | svojo | smer... in zato se Einsteinova splošna |
gibajoče se telo in tudi vsak žarek | svojo | lastno geodetko - tj. najkrajšo svetovnico |
ameriški fizik John Wheeler, ki je | svojo | teorijo imenoval ”geometrodinamika“ |
zdaja, ki ga zavest doživlja kot | svojo | sedanjost; tako je na primer Kristusovo |
Vse ima | svojo | uro, vsako veselje ima svoj čas pod |
to, da ima vsaka vrsta svoj čas in | svojo | uro pod nebom. |
Angel si spet natakne slamnik na | svojo | že precej plešasto glavo in se zadovoljen |
imajo, tako kot vsi drugi simboli, | svojo | moč, ne smemo pa jih jemati dobesedno, |
vpeljuje kot sogovornika, da bi mu izkazal | svojo | hvaležnost in spoštovanje. |
Cecilija danes pripelje na obisk tisto | svojo | kolegico, Japončico... |
Cerkev se je namreč zbala za | svojo | oblast! |
njegovem primeru je tako, toda Bruno je za | svojo | resnico umrl v ognju... ker je hotel, |
filozofi, ki so našli to enost, so našli | svojo | prijateljico Sofijo.“ |
dogmata Teophilus (”Nadaljuj torej | svojo | razlago, Teofil“) ne more povedati |
Komu naj povem | svojo | molitev? |
sveta katoliška Cerkev pozabljala na | svojo | svetost) - in ravno ta izključna zahteva, |
isl.], pri čemer so ” | svojo | bolno domišljijo pripisovali Svetemu Duhu“ |
Mz 9, 13) Bog pravi Noetu, da bo | svojo | mavrico postavil na oblake; toda to |
je še premlad, naj si kar sam najde | svojo | vero... jaz pa moram zanj pripraviti |
Bruno spet sedi za | svojo | pisalno mizo, zdaj pred njim ni več |
Bennett navezuje | svojo | ”metafizično zgodbo“ o Spinozi na misel, |
Bennett skuša | svojo | rešitev problema podkrepiti z dodatno |
”evklidske“ (torej da sicer spreminjajo | svojo | obliko in lego, ne pa tudi svoje ukrivljenosti), |
V sholiji, kot ponavadi, Spinoza | svojo | zamisel ”ideje duha“ še dodatno razloži: |
mišljenje, ”zave“ sama sebe, tj. spozna | svojo | neodvisnost od telesne snovnosti faset... |
mlinsko kolesje; potem se vrne k jezercu, | svojo | vetrovko pogrne na obrežno mahovje |
Zdi se mi, da je slutil | svojo | temno usodo že takrat, ko je v Hiperionu |
tako, da bi v duhu ”ukinil“ naravo, | svojo | ”drugobit“, kakor se to zgodi pri Heglu; |
”negaciji negacije“, spet ”ukinila“ | svojo | drugost in se spoznala kot duh; pri |
da si pravolja v njem zoperstavlja | svojo | lastno naravo. |
vseh rečeh tega sveta in samo čaka na | svojo | osvoboditev“ [289], metafora zanjo |
zanj, naj ga pritegne in spozna kot | svojo | last; in Modrost, zapuščena, objokuje |
Vendar si zatem dobro ogledaš | svojo | novo ribiško palico (recimo, da bi |
Še več: antropično načelo izgubi | svojo | razlagalno vrednost (npr. |
medgalaktični praznini, uporabljajoč za | svojo | ”psihosfero“ zgolj vesoljna energijska |
Očetu pošlje na zemljo Svetega Duha, | svojo | tretjo osebo - toda krščanstvo skuša |
Naj | svojo | poanto ilustriram z nekim izmišljenim |
očitano, da poslanci opozicije temeljimo | svojo | razpravo predvsem na tistem, kar je |
neke omejitve, ker bi sicer šlo vse | svojo | pot. |
katerih sodelujeta odnosno uveljavljata | svojo | vlogo. |
Kmalu zatem je dobila | svojo | univerzo. |
in stroka pa gresta velikokrat vsak | svojo | smer. |
določenih zakonih zato, da končno tudi | svojo | obveljavi. |
in je verjetno tudi močno precenil | svoje | diplomatske spretnosti. |
Slovenska vojska bo morala kmalu izpolniti | svojo | prvo pravo obveznost do zveze Nato. |
pripravljene načrte in zamisli, kako bodo | svojo | organizacijo še okrepili, ji dali še |
kandidat Miroljub Labus, nato pa ustanovil | svojo | stranko. |
tistih novotehnoloških podjetij, ki so | svojo | kariero začela z montažo računalnikov |
najboljših na stari celini in naskakovala | svojo | že tretjo evropsko krono. |
zato bom morala v boju z njo iskati | svojo | prednost v hitrih disciplinah, kjer |
poslal čestitko, ko je ta ustanavljal | svojo | HDZ. |
Vsak, ki je pripravljen darovati | svojo | kri za možno kasnejšo presaditev kostnega |
toliko tisoč ljudi pripravljenih dati | svojo | kri in kostni mozeg, da bi vas lahko |
V Sloveniji ste vso | svojo | kariero imeli veliko nevšečnosti, da |
Zato lahko tako sedaj nosim v sebi | svojo | bolezen. |
Mozart ni bil tak, da bi tu | svojo | žalost razlagal na dolgo in široko. |
da se veselimo življenja in živimo | svojo | (nam dano) usodo. |
poskušala vložiti ves svoj trud in | svojo | moč. |
sem imela občutek, da sem prišla v | svojo | družino; vsi so bili odprti tako kot |
V neokolonialnem razmerju dobite | svojo | nacionalno zastavo, nacionalne simbole |
Ima | svojo | dolgo zgodovino in izrazne oblike. |
Kamorkoli grem, moram upravičiti | svojo | človeškost. |
imeli nič in tudi nobenega vpliva na | svojo | usodo nismo imeli. |
ljudstvom podpihuje Karlstadt, nadene | svojo | meniško kuto in pohiti v Wittenberg. |
Prijateljem je | svojo | odločitev, da se poroči s Katharino, |
čutim ne mesene ljubezni ne vročice, a | svojo | ženo obožujem.« |
Luther je imel še druge razloge za | svojo | odločitev: Po eni strani je hotel svojim |
Karel V., trpeč za putiko, obžaloval | svojo | blagost do reformatorjev: »Bila bi |
svojega sovraštva do judov ni vključil v | svojo | teologijo. |
Svojo | dušo je priporočil Bogu: »Če je to | |
na tak ali drugačen način poiščemo | svojo | pravico. |
naftalina, da tudi na tem dosežejo | svojo | satisfakcijo, materialne koristi in |