Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Laboratorij za korpus slovenskega jezika

O'beseda, označena besedila z lemami

/ZPUme3 (31)


premetenega dela ne bi nikoli zaupali enemu    samemu    človeku; po drugi strani pa bi, če
delovanje je ostalo skrivnostno celo tebi    samemu   , je ostalo nezavzetno.
odkril, da so to bitja, podobna njemu    samemu   , in da je večina tega, kar so mu o
živih, možu brez svoje zemlje, ki    samemu    prede za hrano, rajši ko vladal
pravičnost koristi drugim, pravičniku    samemu    pa škodi.
z ene strani predpisuje posameznik    samemu    sebi, z druge strani pa izhajajo iz
si po naravi sovražniki, sovraštvu    samemu    pa pravimo vojna.
teh okoliščinah ostane filozof zvest    samemu    sebi !
da je bolj podoben kaki živali kakor    samemu    sebi v svoji prvotni postavi.
nabirki, ki smo jo mi prevzeli Gospodu    samemu    v čast in da bi dokazali našo dobro
skorajda na pamet, saj jo je pripovedoval    samemu    sebi že tisoč in tisočkrat.
izpolnjujem svojo obljubo, si pravi    samemu    sebi Najdù.
na desno in levo, pritrdil z glavo    samemu    sebi in dejal:
Tako nekam ozek se zdim    samemu    sebi, stisnjen, povezan.
odkar sem spoznal, da je človek celo    samemu    sebi neodkritosrčen.
odločno prikima, hudomušno pomežikne    samemu    sebi ter stopi za grm, kjer si potegne
reče z obupnim glasom, kakor bi se    samemu    sebi zastudil:
Zdelo se mi je, da sem    samemu    sebi in vsem drugim v napoto.
trenutku ginjenosti, ko se je zasmilil    samemu    sebi.
razveselilo, da se je nasmehnil in    samemu    sebi zmajal z glavo.
Bil je tako miren, da se je    samemu    sebi začudil.
Vzdihoval je, ni vedel, kaj je z njim,    samemu    sebi se je zdel drugačen.
naravnost v Teheran, rekoč da je tujcu    samemu    nevarno.
Takšen, kot se zdim    samemu    sebi, nisem to, kar sem ali kar lahko
Tako grd sem se zdel    samemu    sebi.
zate, saj ti je - namreč prav tebi    samemu   , tvoji pameti - dovolj jasno, dovolj
Nesrečnik je vedno odsoten    samemu    sebi, nikoli si v sebi ni prisoten.“
vznemirljiva Newtonova zahteva, naj prostoru    samemu    pripišemo realnost, še posebno praznemu
bivajoč po absolutni nujnosti in vzrok    samemu    sebi.“ [Mendoza, 144 (55)]
Morda bova    samemu    Plotinu prisluhnila kdaj pozneje -
nudilo vedno nespremenljivo, vedro,    samemu    sebi enako obličje.“ [Schelling (3),