O'beseda, označena besedila z lemami
| treba 30 uničiti in celo, če si videl | kje | ležati kos odvečnega papirja, si čisto |
| »On reče: Zakaj pa ne gledaš, | kod | hodiš?« |
| Toda ne vem, od | kod | naj vzamem pogum in besede, da jo povem |
| »In kdo so ti zvesti ljudje in od | kod | si jih jemlje?« |
| podoben v njegovi smrti in tako upam, da | kako | pridem do vstajenja od mrtvih. |
| ogrnjeni v bela oblačila, kdo so in od | kod | so prišli?« |
| za zgorelo hondo pa še ne vedo, od | kod | je bila . |
| vsaka bi rada pravočasno zaznala, od | kod | piha pravi veter. |
| Vladko je drevesce usekal visoko | kje | v Obrekarjevem Dobu. |
| Ali se ne spomnimo nikdar več, od | kje | smo pribežali, ali ne vemo več, kje |
| bo imel dobro pokojnino, če se svet | kako | ne zasukne." |
| krivicah, ki so se mu pripetile - in | kako | smešen je bil s svojo povešeno glavo, |
| »Od | kod | imate vse to ?« |
| » | Kje | boste pa kosili?« je vprašala Jera. |
| Kje | pa? | |
| požvižgavata, kakor bi se odpravila na bogve | kako | dolgo pot. |
| Bogve | kod | so ga vlačili, siromaka, in kod se |
| Bogve kod so ga vlačili, siromaka, in | kod | se še zdaj vlači! |
| Kod | si hodil? | |
| Od | kod | ta obsedenost! |
| Kdaj | pa kdaj je Pécuchet segel v žep po | |
| Kdaj pa | kdaj | je Pécuchet segel v žep po priročnik. |
| Sadovnjak bo treba le | kdaj | pa kdaj obrezati. |
| Sadovnjak bo treba le kdaj pa | kdaj | obrezati. |
| »Pa še | kako | !« |
| V | kako | bedasti, divji in zaostali vasi sta |
| Kje | pa! | |
| Kdaj | pa kdaj je prineslo val mož z rdečimi | |
| Kdaj pa | kdaj | je prineslo val mož z rdečimi čepci, |
| držal roko na Pécuchetovi rami, se | kdaj | pa kdaj ustavil, zavijal z očmi, širil |
| roko na Pécuchetovi rami, se kdaj pa | kdaj | ustavil, zavijal z očmi, širil roke |
| »Pa še | kako | !« |
| usnjene čepice je spominjal na župnika, | kdaj | pa kdaj je zadrgetal od bolečin med |
| čepice je spominjal na župnika, kdaj pa | kdaj | je zadrgetal od bolečin med rebri. |
| Bouvard se je | kdaj | pa kdaj nasmehnil, potem pa rekel, |
| Bouvard se je kdaj pa | kdaj | nasmehnil, potem pa rekel, da bi spet |
| Kdaj | pa kdaj je izustil kletvico, potem | |
| Kdaj pa | kdaj | je izustil kletvico, potem mu je Goutman |
| Kako | je ljudstvo kričalo, ko so stopili | |
| baronom, svojim bodočim zetom, ki je | kdaj | pa kdaj prišel za štiriindvajset ur |
| svojim bodočim zetom, ki je kdaj pa | kdaj | prišel za štiriindvajset ur na grad. |
| Kdaj | pa kdaj so vsi umolknili in zdelo se | |
| Kdaj pa | kdaj | so vsi umolknili in zdelo se je, kot |
| Kdaj | pa kdaj se je obrnila in Pécuchetu | |
| Kdaj pa | kdaj | se je obrnila in Pécuchetu je bilo |
| je, metal kamne za vranami v brazdah, | kdaj | pa kdaj skočil k drevesu in si urezal |
| kamne za vranami v brazdah, kdaj pa | kdaj | skočil k drevesu in si urezal palico. |
| Fénelon priporoča | kdaj | pa kdaj kakšen ‘nedolžen pogovor’. |
| Fénelon priporoča kdaj pa | kdaj | kakšen ‘nedolžen pogovor’. |
| tole preveč naivno, ja potem bo pa že | kako | . |
| To je na potovanju s kolesom še | kako | pomembno. |
| nje ena najlepših vasi, kar sem jih | kdaj | videl. |
| Kako | je bilo lepo videti stare grče, ki | |
| Ne spomnim se, da bi | kdaj | pili sladkan čaj. |
| Kako | prijajo očem te zelene plodne krpice! | |
| je rešil nagon kot posledica kdo ve | kdaj | pridobljenih izkušenj ali je bilo še |
| tem tolažil, da mi bo oboje prišlo še | kako | prav, ko se vrnem domov. |
| Če je | kje | kakšen bog, potem je po mojem to tolerantnost. |
| Islamabadu in da je njegova dolžnost, da mi | kako | pomaga, če ne morem več jesti, pa naj |
| obrnjen proti njim, opazujoč jih pri tem, | kako | se trudijo na polju, kot da niso ljudje, |
| Kje | pa, vse lahko, vse se da, vse zmoremo, | |
| Pa | kako | se moram vsake toliko zadreti, kako |
| bi sicer lepo mesto lahko stalo tudi | kje | na angleškem otoku. |
| Kako | prijetno zna biti v sicer spomladi | |
| Kako | lepo je bilo spet jesti domačo hrano, | |
| Kako | je to raznežilo kitasto biciklistično | |
| dom na še bolj skromni čaj iz kdo ve | kje | nabranih trav. |
| življenja sem se lažje predajal opazovanju | kako | funkcioniram, zdelo se mi je da se |
| Kako | razočarani bi bili evropski humanisti | |
| Fizično ali | kako | že sem čutil, da je bitje ustvarilo |
| Si predstavljaš, Janez, | kako | je biti netopir? |
| Toda | kako | pametno je govoril: nebesa so povsod, |
| Kako | lepo! | |
| In | kako | prijazno me je sprejel, kot da bi čakal |
| O, | kako | trpim! |
| Kako | nežen, občutljiv fant! | |
| Kako | dolgo je že od takrat! | |
| najina srečanja imenuješ seminar ali | kako | drugače, pomembno je, da boš od njih |
| Si se | kdaj | vprašal, Janez, katera je najbolj očitna |
| spominjal, da so me podobne misli begale | kdaj | tudi v snu! |
| intencionalni korelat zavesti... vendar o tem | kdaj | drugič. |
| Si | kdaj | pomislil, Janez, da je branje Kartezijevih |
| sluteč sem hodil po mestu, ko jo srečam, | kako | hodi objeta z drugim! |
| Včasih pomislim, | kako | resnična je tista Wertherjeva misel, |
| Mojster, vas lahko nekaj vprašam: ste bili | kdaj | poročeni? |
| daj Bog, da se ne bi meni... niti vam... | kdaj | zgodilo kaj takega! |
| mi, če veste: ali je Descartes sam | kdaj | resnično ljubil? |
| Ali je bil | kdaj | ljubljen? |
| spravim v red, toda ti meseci komaj | kdaj | minejo, ne da bi nastopil kak nov razlog |
| mislite, da je imel tudi Descartes | kdaj | tako nore sanje? |
| Kako | ? | |
| naj ti ne bo nerodno... vsi smo bili že | kdaj | nesrečno zaljubljeni: tudi Bruno in |
| presežnega... in zato je imel Kierkegaard še | kako | prav, da se mu je uprl! |
| ”brezličnem hrupu donenja zvonov“ ali | kako | že tam piše... |
| njej... povzpneš do ”mističnega“, ali | kako | pač že imenuješ tisto presežno... ali |
| Kako | skrivnostno! | |
| Danes sem v vlaku premišljeval, | kako | mojstrsko me znate pritegniti v vaš |
| Kako | veliko je! | |
| Kako | brezmejno! | |
| Kako | svetlo! | |
| Kako | odrešujoče je, če pozabiš nase in se | |
| pojmovati kot osebno preživetje ali | kako | drugače? |
| Kako | čudna skladnja! ... | |
| Kako | globoke besede! ... | |
| Angel se smehlja - toda | kako | je spremenjen! |
| Tako modre oči ima, | kako | sinje modre! |
| Lobanja lisice... in | kako | dobro ohranjena! |
| Kako | je krhka! ... | |
| Dolgo, verjetno že več let, saj vidiš, | kako | je bela. |
| Angel, zdaj opazoval od daleč, z višine, | kako | hitita po zaraščeni stezi med kraškimi |
| O, | kako | noro je to, da odhaja! je gorelo v |
| je to, da odhaja! je gorelo v meni: | kako | nesmiselno! |
| Janez, si o Dragi | kdaj | govoril s svojim očetom? |
| No, sprašujem te, ali si | kdaj | povedal očetu kaj takega, kar si danes |
| nanjo jezen, rekel bi, šmentana frklja, | kako | trpinči mojega Janeza! |
| Sploh ne - in tudi dvomim, da bom | kdaj | našel dovolj časa, da bi prebral vseh |
| zenovski zgodbici - toda o tem rajši | kdaj | drugič. |
| ...In | kako | smo nesočasni v medsebojnem spominu! |
| Kako | redko so naše poti sočasne! | |
| Kako | neizmerna so prostorja in časovja spomina! | |
| Si že bil | kdaj | v Benetkah? |
| - je ob tem času precej prazen, le | kdaj | pa kdaj ga prečka kak domačin in izgine |
| tem času precej prazen, le kdaj pa | kdaj | ga prečka kak domačin in izgine v eni |
| Gotovo je s svojo družbo | kje | ob morju, morda na Lidu... |
| Janez, si že bil | kdaj | v Scuoli Grande di San Rocco? |
| pravzaprav že baročne palače: glej, | kako | harmonično se dviga k balkonski balustradi |
| Kako | krasne palače! ... | |
| Kako | dobro poznate Benetke, gospa Marija! | |
| nazaj po Vélikem kanalu, sva gledala, | kako | z rožnatih bokov niza palač, mimo katerih |
| odsevata svetloba in dnevna ura in | kako | se palače z njima spreminjajo, pa ne |
| kanalu na večerni sprehod, da bi videl, | kako | zahaja sonce. |
| Če me boš | kdaj | zasnubil, Bruno... |
| Vidita, | kako | čudovito je, da so Benetke zrasle iz |
| oprodami... in to samo zato, da bi videli, | kako | bo na križu umrl neki fantast! |
| spredaj je mlada mati, ki doji otroka - | kako | lepa je! - pa še nekaj drugih ljudi |
| medtem ko sem gledal Tintorettove slike: | kako | drugačne so od nje! |
| Kako | sta podobna Platonu in Aristotelu na | |
| Ah, tako... prej sem pač pomislil, | kako | si ti različen od mene. |
| O, | kako | sem že star! - |
| Kako | se prileže očesu in duši, da po vseh | |
| Kako | lepe so te slike! | |
| Prepozno je, | kdaj | drugič. |
| Si | kdaj | slišal za ”Newtonovo vedro“? |
| za katerega sploh ne vemo, ali se je | kdaj | začel; kajti ”ritem“ časa je pri Newtonu |
| ”Tako se torej pokaže, | kako | je treba razumeti, da je Bog ustvaril |
| pa se mu je zdelo nepredstavljivo, | kako | naj bi stvari sploh bile v medsebojnih |
| zaenkrat ne more racionalno pojasniti, | kako | je na primer mogoče, da neki delec, |
| O, | kako | sva takrat plesala! |
| skakala čez ogenj kot čarovnica... in | kako | se je režala! |
| Kako | lepa podobica! | |
| Zbudim se sredi noči in čutim srce, | kako | bije: tup, tup, tup... čutim ga v prsih |
| blizu ogleduje podobico in se čudi, | kako | umetelno sta narisani svetleči postavi |
| O tem ti bom več povedal | kdaj | drugič, zdaj je že pozno... in utrujen |
| Kako | zanimivo! | |
| nastanejo težave, kajti ni povsem jasno, | kako | daleč se evidenca razprostira po ”polju“ |
| isti, sočasen zdaj, ne glede na to, | kje | v prostoru se ta bitja (reciva jim |
| (reciva jim ”opazovalci“) nahajajo, | kako | hitro se gibljejo, kolikšna je njihova |
| vsakega človeka je neodvisen od tega, | kdaj | je človek živel, neodvisen je od ”točke“ |
| slednjem primeru nam je namreč jasno, | kako | smer težnosti določa vertikalno smer |
| sploh ne vemo, še predstavljamo si ne, | kako | rast entropije določa smer časa, niti |
| morda predvsem temu, da se zavemo, | kako | dragocen in neponovljiv je čas, ki |
| samo če se spomnim Tintorettovih slik, | kako | je na njih nebo napolnjeno z angeli! |
| zastavil Giordano Bruno: tudi če bi se | kdaj | izkazalo, da gre pri našem videnju |
| Toda razumeti morate, | kako | je vsaka stvar ena, vendar ne na en |
| ”Vidite skratka, | kako | so vse stvari v vesolju in kako je |
| skratka, kako so vse stvari v vesolju in | kako | je vesolje v vseh stvareh; mi v njem, |
| Bogu, naj božanstvo imenujemo ”Eno“ ali | kako | drugače. |
| dobro namreč vesta in zlahka razumeta, | kako | moreta soobstajati nujnost in svoboda.“ |
| razumevanjem narave, s tem da bomo uvideli, | kako | je odvisna od svojega prvotnega vzroka |
| naravo, od najnižje stopnje navzgor, | kako | v svojem najbolj notranjem in najbolj |
| ”pračudeža“, ki ga imenujemo vesolje, in | kje | mora kozmologiji priskočiti na pomoč |
| vse opazovalce v vesolju, ne glede, | kje | oz. od kod opazujejo in v katero smer |
| opazovalce v vesolju, ne glede, kje oz. od | kod | opazujejo in v katero smer gledajo, |
| okrog sebe enako nebo, ne glede na to, | kje | se v vesolju nahajajo. |
| ”onstranske“ prisotnosti... a vendar, | kako | naj vemo, da jih sploh ni, nikjer v |
| ne pomeni, da se je prapok resnično | kdaj | zgodil, namreč kot časovno prvi Dogodek, |
| ’eksploziji‘ - teorija prapoka opisuje, | kako | se vesolje razvija, ne pa, kako se |
| opisuje, kako se vesolje razvija, ne pa, | kako | se je začelo“ [Peebles, v Scientific American, |
| odgovoriti, je vprašanje, zakaj (od | kod | ?) je naše vesolje že od svoje prve |
| panteističnem ali panenteističnem pomenu ali | kako | drugače, medtem ko je sodobni ”multiverzum“ |
| Če se bo sploh | kdaj | vrnil... morda bo ostal kar tam, z njo |
| takrat... in res bi bilo lepo, če bi šla | kdaj | skupaj v renesančne kraje. |
| predlagali oziroma svetovali nekomu, | kako | izigrati sklep, ki ste ga sami sprejeli. |
| mislim, da je bil to Barovič - opozoril, | kako | to izgleda v praksi na občinah, ko |
| zadolžile določene organe v državi, | kako | naj urejajo določena vprašanja. |
| prišla do tega spoznanja, da je treba | kdaj | pa kdaj tudi prisluhniti. |
| tega spoznanja, da je treba kdaj pa | kdaj | tudi prisluhniti. |
| in si zaradi boljšega lobiranja ali | kako | drugače izborila večji kolač. |
| dobili stališče evropske komisije, | kako | rešiti to vprašanje v vmesnem času |
| Ob letu pa bomo že vedeli, | kako | so si razdelili delo. |
| znova me čudi, koliko vem o Evropi in | kako | malo Evropa ve o nas |
| opozorilo, iz katerega se vsak nauči, | kako | ostro Bog kaznuje neposlušnost in upor |