Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Laboratorij za korpus slovenskega jezika

O'beseda, označena besedila z lemami

/ZOcže3 (1182)


zrak helikopter s kamero na kljunu    ji    je moral slediti gor in bilo je veliko
vrgla ven vrgla ven ne verjamem da se    ji    je kaj zgodilo nikogar nič ne briga
Ni vedel, kako    ji    je ime, vedel pa je, da dela na Oddelku
Videti je bila drzna, bilo    ji    je približno sedemindvajset let, imela
rdečelaska je škrlatno pordela, usta so se    ji    zapirala in odpirala kot ribi na suhem.
Posilil bi jo in    ji    v trenutku orgazma prerezal grlo.
Vzbujala je vtis, da    ji    leži v gubah na obrazu prah.
Winston    ji    je sledil po hodniku.
bil on preveč mlad in sebičen, da bi    ji    bil vračal ljubezen.
»Kaj misliš, kaj    ji    je najprej padlo v oči?«
»Prikradla sta se za njo in    ji    z vžigalicami podtaknila ogenj.«
je ne bi bila mogla pogoltniti, če    ji    jo je Partija ponudila.
Napravil je korak proti    njej    in se nato ustavil, poln poželenja
raja nekako zavedala svoje moči, bi se    ji    ne bi bilo treba skrivati.
Treba bi se    ji    bilo le dvigniti in se stresti kot
»Ja,« sem    ji    rekla, »vse lepo in prav,« sem rekla.
je živelo nekaj milijonov raje, ki    ji    je bila loterija poglavitni, če že
omara in Winston se je nameril proti    njej   .
»Pri Sv. Klementinu Danskem so    ji    rekli.«
»Sv. Martin v Polju, so    ji    običajno rekli,« je dejal starec, »čeprav
Lahko bi    ji    sledil, dokler ne bi prišla do kakšnega
prišla do kakšnega mirnega kraja in    ji    s kamnom zdrobil glavo.
Ko je prišla bliže, je videl, da    ji    desna roka visi v zanki, ki je na daljavo
Izvil se    ji    je oster krik bolečine.
Že je nagonsko stopil k    njej   , da bi ji pomagal.
Že je nagonsko stopil k njej, da bi    ji    pomagal.
Govorila je tako, kot bi    ji    srce razbijalo.
mu je svojo prosto roko in pomagal    ji    je vstati.
V obraz se    ji    je vrnilo nekaj barve in videti je
isto smer kot prej tako urno, ko bi    ji    res nič ne bilo.
kajti v tisti sekundi ali dveh, ko    ji    je pomagal vstati, mu je dekle nekaj
petimi nočmi je sanjal o tem, da bi    ji    s kamnom zdrobil glavo, toda to ni
srečanje nekje na poti proti domu; da bi    ji    poskušal slediti domov, pa ne bi bilo
Da bi    ji    poslal pismo po pošti, ni prišlo v
Niti najmanjšega pojma ni imel, kaj se    ji    je zgodilo.
Negotovo je šel proti    njej    in z očmi iskal prostor pri kakšni
Toda gotovo je videla, da prihaja k    njej   , in morda bo razumela namig.
Ni se    ji    bilo varno približati vse dotlej, dokler
Winston    ji    je sledil.
Winston    ji    je sledil in še vedno držal svoj šopek
Ko    ji    je Winston sledil, je spoznal, da sta
vendar ni imel toliko poguma, da bi se    ji    približal.
vedno ni imel dovolj poguma, da bi se    ji    približal.
se mu je, da se je primaknil bliže k    njej   .
Nobene potrebe ni čutil, da bi    ji    lagal.
Pokleknil je k    njej    in vzel njene roke v svoje.
Zdelo se mu je naravno, da to prepusti    njej   .
pa naj bi počakal pol ure, preden bi    ji    sledil.
je zrak čist, se bo useknila, ko se    ji    bo približal; sicer pa naj gre mimo
Partiji, ki je bil obsojen na neuspeh, se    ji    je zdel neumnost.
Negotovo se je spraševal, koliko    njej    podobnih je morda med mlajšo generacijo
Začel    ji    je praviti zgodbo svojega zakonskega
Povedal    ji    je o frigidni mali ceremoniji, v katero
stran od hrupne družbe izletnikov,    ji    je vzbujalo občutek, da ne dela prav.
je čez rob skal, da bi videla, kam    ji    kaže.
On je stal malo za njo in    ji    položil roko okoli pasu, da bi jo podprl.
Ni se    ji    bilo mogoče ogniti, mogoče pa jo je
Stopil je k    njej   , da bi jo objel, pa se mu je precej
Toda ni    ji    bilo treba praviti, zakaj jo je odvila.
Winston je počenil k    njej   .
okusa kave pa je bila svilnatost, ki ga    ji    je dajal sladkor, stvar, ki jo je Winston
Vzel    ji    ga je iz rok, kot zmeraj očaran nad
Povedal    ji    je o čudni zaupnosti, ki vlada, oziroma
Začudo se    ji    to ni dozdevalo noro neprevidno.
navadno sodila po videzu in zdelo se    ji    je naravno, da Winston verjame v O'Brienovo
Še več, zdelo se    ji    je samo po sebi umevno, da vsakdo ali
Proti    njej    se lahko boriš le s skrito nepokorščino
uradno mitologijo preprosto zato, ker se    ji    razlika med resnico in lažjo ni zdela
In ko    ji    je povedal, da so letala obstajala,
rodil, in že dolgo pred Revolucijo, se    ji    je ta podatek zdel popolnoma nezanimiv.
Na koncu se mu je posrečilo, da    ji    je oživil spomin, dokler se ni megleno
Toda rezultat se    ji    je še vedno zdel nepomemben.
Včasih    ji    je pravil o Oddelku za dokumentacijo
Ni čutila prepada, ki se    ji    odpira pod nogami ob misli, da laži
Povedal    ji    je zgodbo o Jonesu, Aaronsonu in Rutherford
Skušal    ji    je razložiti.
si upornica samo od pasu navzdol,«    ji    je rekel.
To se    ji    je zdelo izredno duhovito in vzradoščeno
Zdelo se    ji    je samo po sebi umevno, da mora on,
tulil, kadar je nehala zajemati, skušal    ji    je iztrgati posodo in žlico iz rok,
Ne bi    ji    bilo prišlo na misel, da je neko dejanje,
otrokove in njene smrti, toda zdelo se    ji    je naravno, da to stori.
»Rada bi se    ji    pridružila in delala zanjo.«
Bratovščini kot to, da obstaja in da    ji    pripadate.«
Ni bilo, zvijače, ki bi    ji    ne bil kos, ne nevarnosti, ki bi je
vzel z vrha omare majhno škatlico,    ji    izročil ploščato belo tableto ter
izročil ploščato belo tableto ter    ji    rekel, naj jo položi na jezik.
čeprav bi se drugi dve združili proti    nji   .
vojaškem pogledu nemočna in obsojena, da    ji    posredno ali neposredno vladajo njeni
nadzoruje vse in dela s proizvodi, kot se    ji    zdi.
naslonjenim na roko, in temni koder    ji    je padal čez oči.
smrtna bolečina, ki je ves čas tam, a se    ji    še ne moreš prepustiti, kajti najprej
gostimi prameni belih las, ki so se    ji    razpustili v bojih, so brcajočo in
»Nič    ji    ne zamerim.«
ne polasti oblasti z namenom, da se    ji    bo odpovedal.«
zgodilo na njunih srečanjih, vse kar    ji    je rekel on ali ona njemu, njune črnoborzijanske
se zmote in ni bil v nevarnosti, da    ji    podleže.
»Ne briga me, kaj    ji    naredite!«
»Raztrgajte    ji    obraz, oberite jo do kosti!«
brez pozdrava; potem se je obrnil in    ji    sledil, ne prav vneto.
Položil    ji    je roko okoli pasu.
brazgotina, deloma zakrita z lasmi, se    ji    je vlekla čez čelo in sence; a to ni
ta odpor zgolj iz preteklosti ali pa    ji    ga navdihuje njegov zabuhli obraz in
Neodločno    ji    je nekaj časa sledil, pol koraka za
Sedaj pa    ji    prevrzi pomen, če moreš!
izpopolnitve še nekaj drugega, kar    ji    koristi?«
in potrebuje drugo, da razišče, kaj    ji    je v korist - in ta potrebuje tretjo
donosnejša kakor pravičnost, tudi če    ji    pustimo prosto pot in je v ničemer
oblast najbolje skrbi za tisto, kar    ji    je zaupano in nad čimer vlada, tako
trdil, da je nepravičnost koristna, in    ji    sicer priznal njene slabe, sramotne
označuješ za nekaj lepega in močnega in    ji    pridaješ tudi vse druge lastnosti,
svojo moč brez pravičnosti, ali pa    ji    je v ta namen potrebna pravičnost?«
je v njenem bistvu, da vsakomur, ki    ji    zapade, naj si je to država, ljudstvo,
»In če    ji    zapade eden sam, potem ravna prav tako,
»Vsaka stvar, ki    ji    pripada posebna naloga, ima vsekakor
svojo posebno nalogo dobro opravlja, če    ji    je v pomoč ustrezna sposobnost, če
Zategadelj bo najboljše, da    ji    pomagam, kakor ji pač morem.«
bo najboljše, da ji pomagam, kakor    ji    pač morem.«
bo potrebovala tudi druge ljudi, ki    ji    bodo uvažali iz drugih držav stvari,
država že tako stopnjo razvoja, da    ji    nič več ne manjka?«
toda dokler nam dopuščajo moči, se    ji    ne smemo izmuzniti.«
v državo kakor na ladjo stvari, ki    ji    prinašajo pogubo in propad.«
vzeti takoj in kar na zemlji; zatrjeval    ji    je, da ga je ljubezen tako prevzela,
da si sporazumen z raziskavo, ki se    ji    že dolgo posvečamo?«
razprava nas nosi kakor sapa, in mi    ji    moramo slediti.«
kaže samo neznatne spremembe in če    ji    poskrbimo za ustrezni tonovski način
bodo dotaknila njenih ušes in oči,    ji    kakor sapa prinašala zdravja iz zdrave
prinašala zdravja iz zdrave okolice in    ji    od mladih nog zbujala čut za posnemanje
združeni lepota in plemenitost duše ter    njej    ustrezna in z njo skladna vnanja podoba,
značilnosti duše dobro izoblikujemo in    ji    potem prepustimo posamičnosti pri oblikovanju
mladosti nedotaknjena in čista, slabe šege    ji    morajo ostati tuje, če naj, plemenita
naše zavesti z našo voljo ali proti    njej   : z našo voljo zmotna, kakor hitro spoznamo
stvar sploh kdaj lahko dogodila; če    ji    naj verjamemo, je za to vsekakor potrebno
merilo pri določanju velikosti države in    njej    ustreznega ozemlja; drugemu, odvečnemu
s tako slabo ustavo prilizuje in se    ji    kaže ustrežljivega, njene želje vnaprej
država pogumna zaradi enega stanu, ker    ji    je v njem na voljo moč, česar se je
»Vse kaže, Glavkon, da smo    ji    na sledi; upam, da se nama ne bo izgubila.«
razločuje od pravične države, temveč    ji    je podoben.
En del se upira celotni duši, da bi    ji    zavladal, vtem ko mu po njegovem bistvu
»Ker    ji    mnogi, tudi proti volji, zapadejo in
potrebujejo zdravil, temveč samo dieto, ki se    ji    rada podvržejo, zadostuje, mislim,
pa se bomo zadovoljili s tem, da se    ji    čimbolj približa in ima z njo v primeri
vsaka od mnogih stvari lastnost, ki    ji    jo pripisujemo, v večji meri kakor
omenili, če se spomniš, resnico, ki    ji    mora tak človek zmeraj slediti, če
»Če na čelu koraka resnica,    ji    po mojem mnenju nikoli ne sledijo grehote.«
tleh, potem se izrodi v nasprotje, če    ji    kdo izmed bogov ne pride na pomoč.
študiral njene gone in lastnosti - kako se    ji    lahko približa, kako jo sme prijeti,
Ravna se le po živali: kar je    njej    prijetno, to imenuje dobro, kar jo
ki se družijo z množico v želji, da    ji    ugajajo?«
so je nevredni, ki jo ponižujejo in    ji    delajo silo.
da začnejo skrbeti za državo in se    ji    posvečati; ali dokler bog ne vdahne
izpostavljeno znanstveno prizadevanje; če    ji    boš opisal filozofe tako, kakor jih
filozofe tako, kakor jih ti razumeš, če    ji    boš pojasnil njihovo naravo in življenje,
vzrok, da zgreši tudi drugo, kar bi    ji    lahko prineslo korist.
dele razpada in kakšne poti vodijo k    njej    !
pa, ki so - kakor geometrija in druge    njej    sorodne - naravnane v resnični svet,
pokopano, in ga vodi navzgor, pri čemer    ji    pomagajo in jo podpirajo pravkar omenjene
kamen za vse druge znanosti, od katerih    ji    ne more biti nobena nadrejena.
   Njej    služijo, njo pospešujejo in pri tem
»Dovolj je bilo razpravljanja o državi in    njej    ustrezajočih ljudeh!
In tako se    ji    bodo mladi ljudje odtujili.
A tudi samosvojosti    ji    ne manjka.«
Vse to    ji    zbuja nevoljo in tako pripoveduje sinu,
dodobra pretresli drugo obliko države in    njej    ustrezni tip ljudi.«
Zdaj še moramo pretresti    njej    ustrezajočega moža, njegov nastanek
»Poglejmo sedaj, ali    ji    je tudi podoben!«
»Mislim, da    ji    ustreza.
sodi v oligarhično državno ureditev in    njej    vseskozi ustreza.«
bistvo, nato pa se moramo seznaniti z    njej    ustrezajočim človekom in izreči sodbo
katerih prihajajo politiki, temveč    ji    zadostuje, če rečejo, da so prijatelji
Sramežljivost, ki    ji    pravijo omejenost, poženejo v sramotno
zaradi nenasitne lakote po tistem, kar    ji    velja za največje dobro?«
»In kaj    ji    velja za največjo dobrino?«
jih - če niso povsem popustljivi in    ji    ne dopuščajo popolne svobode - obtoži,
nesrečnejše države, kakor je država, ki    ji    vladajo tirani, in ne srečnejše države,
srečnejše države, kakor je država, ki    ji    vlada kralj.«
»Zasužnjena država, ki    ji    vlada tiran, lahko seveda zelo malo
njegovo življenje ustreza državi, ki    ji    vlada.
In le‐to    ji    ustreza, kajne?«
potem, ko se neka naslada konča, mir, ki    ji    sledi, kot bolečino.«
tisto, ki se nanaša na naš sluh in    ji    pravimo pesništvo?«
»Upiral se    ji    bo bolj, če ga gledajo drugi ljudje.«
jim ljubezen ne zdi več koristna, se    ji    skušajo, četudi s silo, odpovedati.
kar res obstaja, najdemo stvar, ki jo    njej    lastno zlo sicer slabi, ne more pa
pozneje, pač v skladu s tem, ali se    ji    bolj ali manj vda; s tem seveda tudi
strašnega, če pomeni za tistega, ki se    ji    prepusti, smrt; saj se s tem znebimo
ima priložnost za to, tistemu pa, ki    ji    zapade, ohranja, če le more, življenje
»Če duše ne uniči nobeno zlo, ne    njej    lastno ne tuje, potem je očitno večna.
vrnete tudi njene vnanje prednosti, ki    ji    pripadajo: spoštovanje, ki ji ga izkazujejo
prednosti, ki ji pripadajo: spoštovanje, ki    ji    ga izkazujejo bogovi in ljudje, ji
ji ga izkazujejo bogovi in ljudje,    ji    moramo tudi mi priznati; potem ko se
prinaša resnično dobro in ne navideznega,    ji    morajo pripasti tudi nagrade, ki si
Čeprav se    ji    ni približal, je rodila sina; in dal
Kdor se loči od svoje žene, naj    ji    dá ločitveni list.’
gosti in mu je bila tako všeč, da    ji    je s prisego obljubil dati, karkoli
Vendar    ji    ni odgovoril niti z besedo.
Nato    ji    je Jezus rekel:
Odpri    ji    usta in našel boš statêr.
Rekel    ji    je:
pripovedovali tudi to, kar je ona storila,    njej    v spomin.«
in porabila vse svoje premoženje, pa    ji    ni nič pomagalo, ampak se ji je celo
premoženje, pa ji ni nič pomagalo, ampak se    ji    je celo poslabšalo.
V hipu se    ji    je kri ustavila in začutila je v telesu,
Rekel    ji    je:
Deklico prime za roko in    ji    reče:
naj tega nihče ne zve, in rekel, naj    ji    dajo jesti.
Celo prisegel    ji    je veliko:
Kralj se je zelo užalostil, vendar    ji    zaradi prisege, ki jo je izrekel vpričo
Rekel    ji    je:
Rekel    ji    je:
Kaj    ji    delate težave?
pripovedovali tudi to, kar je ona storila,    njej    v spomin.«
pa je bila izmed Aronovih hčera; ime    ji    je bilo Elizabeta.
Angel pa    ji    je rekel:
Angel    ji    je odgovoril:
sina v starosti; in to je šesti mesec    njej   , ki so jo imeli za nerodovitno.
Blagor    ji   , ki je verovala, kajti spolnilo se
verovala, kajti spolnilo se bo, kar    ji    je povedal Gospod!«
njeni sosedje in sorodniki slišali, da    ji    je Gospod izkazal veliko usmiljenje,
Oni pa so    ji    odgovorili:
Ko sta bila tam, so se    ji    dopolnili dnevi, da bi rodila.
Gospod zagledal, se mu je zasmilila in    ji    je rekel:
Zato ti povem: odpuščeni so    ji    mnogi grehi, ker je močno ljubila;
On pa    ji    je rekel:
Rekel je, naj    ji    dajo jesti.
Imela je sestro, ki    ji    je bilo ime Marija.
Reci    ji    vendar, naj mi pomaga!«
Gospod    ji    je odgovoril:
Marija si je izvolila najboljši del, ki    ji    ga nihče ne bo vzel.«
gospodar postavil nad svojo služinčad, da    ji    odmeri hrano o pravem času?
Jezus opazil, jo je poklical k sebi in    ji    rekel:
nasprotniki ne bodo mogli kljubovati ali    ji    ugovarjati.
In Jezus    ji    odvrne:
Jezus    ji    reče:
Jezus    ji    odgovori:
Jezus    ji    odvrne:
Odvrne    ji   :
Jezus    ji    reče:
Jezus    ji    pravi:
Jezus    ji    odgovori:
In Jezus    ji    je rekel:
Jezus    ji    reče:
Jezus    ji    reče:
Po tihem    ji    je rekla:
Jezus    ji    odgovori:
Jezus    ji    reče:
Jezus    ji    reče:
Jezus    ji    reče:
»Gospoda sem videla,« in to, kar    ji    je povedal.
Peter    ji    je dejal:
V Jópi je živela učenka, ki    ji    je bilo ime Tabíta, kar bi v prevodu
Dal    ji    je roko in ji pomagal vstati.
Dal ji je roko in    ji    pomagal vstati.
Rekli so    ji   :
je zbrala vsa Cerkev in poročala sta    ji   , kaj vse je Bog storil po njima in
živi, bo veljala za prešuštnico; če pa    ji    mož umre, je oproščena postave, tako
naredila nič dobrega ali slabega, ko    ji    je bilo rečeno, - da bi ostal božji
Gospodu, kakor se spodobi svetim, in    ji    stojte ob strani v vsem, kar bi potrebovala
oporoke nihče ne bo razveljavljal ali    ji    kaj dodajal, čeprav je samo človeško
trnje in osat, ne koristi in grozi    ji    prekletstvo.
poglobi v popolno postavo svobode in    ji    ostaja zvest, ni pozabljiv poslušalec,
Dal sem    ji    časa, da se spreobrne, a se noče odvrniti
Dan    ji    je bil ključ za žrelo brezna.
Žena pa je pobegnila v puščavo, kjer    ji    je Bog pripravil zavetje, da bi jo
Zmaj    ji    je dal svojo moč, svoj prestol in veliko
Dana    ji    je bila oblast, da to počenja dvainštirideset
Dopuščeno    ji    je bilo, da je začela vojno s svetimi
Dana    ji    je bila oblast nad vsakim rodom, ljudstvom,
prebivalce, naj molijo prvo zver, ki se    ji    je bila smrtna rana pozdravila.
S temi čudesi, katera    ji    je bilo dano delati vpričo zveri, je
Dano    ji    je bilo tudi oživiti kip zveri, tako
Dana    ji    je bila obleka iz čiste in bleščeče
Naloga enote, ki    ji    bo poveljeval major Boris Gregor, je
politiko enakih možnosti - predsedovala    ji    bo Darinka Mravljak (SLS), v nadaljevanju
spremenila za vse članice, ki so se    ji    prostovoljno pridružile.
Ko se    ji    priključuje nova država, se samodejno
Pomagajo    ji    na različne načine - o tem je govoril
Podobnik    ji    je ob prevzemu nove dolžnosti izrekel
izbrana Krka tovarna zdravil, sledijo    ji    2. Lek, 3. Pivovarna Union, 4. Petrol Trgovina,
menjalnice je napadalec grobo zbil na tla in    ji    medtem ko je nemočno ležala na tleh,
ki je grobo zbil Danico H. na tla in    ji    iztrgal iz rok kovček z denarjem, star
pregled in pripravo zakonodaje, ki bi    ji    dala instrumente, da se spopade tudi
ima država le to možnost, da popušča,    ji    to ne daje nobene perspektive, je dejal.
Nanca    ji    je bilo ime.
dvignil, na mrzla, gnojna usta sem    ji    dal poljub.«
Dal sem    ji    poljub.«
- Neda, lepa in mlada deklica si,    ji    pravi Najdù.
njemu in prsi napete, kakor dva trna,    ji    močno utripljejo.
Oči    ji    žarijo v živih plamenih in črni lasje
žarijo v živih plamenih in črni lasje se    ji    usipljejo po ramenih v temnih valovih.
- Lepa si deklica,    ji    je govoril, lepa si, tako lepa kot
fatalist, nekako bitje, gre po poti, katero    ji    je začrtala usoda, in ne vpije nič.
Iz Sv. Lovrenca iz Vrsnega    ji    poje njen pesnik:
Pridružita se    ji    že Idrijca in Bača.
vsako tolminsko dekle dobro ve, da če    ji    ne pokose nageljnov, ni - čeča od fare.
Mož    ji    je bil v vojski padel na Doberdobu.
Še najdelj časa sta    ji    ostala sinova Albin in Vladimir, vesela
dni je bila pisala Albinu in Albin    ji    še ni odgovoril.
In    ji    ne odpiše.
In on, Albin,    ji    ne odpiše.
Pisal    ji    je njen drugi sin, da se mu še dobro
Ubogi Vladimir! - je vzdihnila in solza    ji    je zdrknila po uvelem licu in je kanila
Tudi rajnki    ji    je s fronte pisal vesele rdeče dopisnice,
Grenko je zmajala z glavo, da so    ji    sivi lasje bridko zdrseli na čelo.
In oči so    ji    spet ušle skozi motne šipe na cesto.
je nemela v divji ples in zdelo se    ji    je, da burja ziblje ves Kras, da ga
Zdel se    ji    je vesel, živ in brezmejen, hiša pri
Najbolj pa    ji    je ostala v spominu godba: saj sta
Vstopil je in    ji    dal pismo.
Roka    ji    je omahnila in pismo ji je zdrknilo
Roka ji je omahnila in pismo    ji    je zdrknilo v predpasnik.
ki je žvižgala v opažih in zdelo se    ji    je, da sliši sinovo simfonijo, sinovo
In oči so    ji    sijale.
In zdelo se    ji    je, da tam zunaj cvetejo lepe rdeče
Oditi sem mislila, -    ji    je srce kar vpilo od groze.
No, bajta    ji    je ostala.
in še vse polno drugih slabosti so    ji    očitali, tisti borni čemerni bajti,
dolgo prosi za potni list, zdaj pa    ji    ga bodo gotovo dali, saj bo plačala.
Ostala    ji    je samo steklenica z vinom in majhna
so se    ji    posmehovali.
Kolena so    ji    klonila in mahnila jo je skozi vrata.
Zdelo se    ji    je, da jo vsi tisti obrazi, ki so drveli
Steklenico bi    ji    radi vzeli.
Zazrla se je v svoje bose noge; palec    ji    je krvavel, nekam se je bila zadela.
Angela v trgovini    ji    ga je morala prebrati najmanj desetkrat.
Zajezarica vse do zadnje pikice, kaj    ji    je pisal sin.
Sama ne ve, kako je zašla tja, saj bi    ji    ne bilo potreba.
Pozdrave, ki si    ji    poslal, ji nisem izročila.
Pozdrave, ki si ji poslal,    ji    nisem izročila.
pojde s tem pismom k Angeli in Angela    ji    bo morala vse to natančno prevesti
Oče    ji    je vedno govoril:
Jurjeva Matilda    ji    je preskrbela v Gorici službo in Tinka
ter grozi z družabnim škandalom, če    ji    ne odštejejo mastne dote; v gimnaziji
Toda    njej    se je nasmehnila sreča.
nočnih prividov in drugih grenkob, ki so    ji    ostale od življenja.
Legala je malo pred polnočjo in Hans    ji    je kuhal čaj in ji pokladal razgreto
polnočjo in Hans ji je kuhal čaj in    ji    pokladal razgreto opeko k premrlim
Kadar so bili njeni dobri dnevi,    ji    je bral kaj malega iz Spominov Giacoma Casanove",
pesmi iz Buch der Lieder"; kadar pa    ji    je bil dan zagrenjen, se je vselej
Potem se je pa spomnila, da    ji    je pravzaprav že čas oditi iz te solzne
živela grofica, naša dobrotnica - bodi    ji    na tem mestu ponovna čast in hvala
so pa kar naenkrat spet prihrumeli k    njej    ljudje s škripajočimi vozovi, vozicami
Ni    ji    prišlo na misel, da bi se upirala,
Namignil    ji    je nekaj o velikonočni dolžnosti vsakega
raznimi citati iz katekizma, ki so    ji    še ostali v spominu iz mladosti; h
vsakdanje, brez posebnih dogodkov, ki bi se    ji    jasneje zarisali v spomin.
je bilo potreba, doraščala, bluza se    ji    je napela na prsih, kri je nekoliko
Če bi    ji    rekli, da mora držati klofuto, bi se
dvaindvajsetletnemu Štefanu Pettarosu, ki    ji    je ves večer nekaj kvasil o njenih
Saj    ji    je mati že dolga leta sem ob vsaki
široko smejal in kazal svoje bele zobe,    ji    govoril o svoji otroški ljubezni, ji
ji govoril o svoji otroški ljubezni,    ji    pripovedoval o ognju žena v južnih
roko, jo stisnil k sebi, jo poljubil,    ji    razpletel dolge kite, jo dvignil v
- se je vselej zlecnila in pri duši    ji    je bilo čudno sladko in grenko hkrati.
vrgla ponovno v objem človeku, če bi    ji    bilo zagotovljeno, da bo pri njem še
Dvignil je Liniki glavo,    ji    zapičil svoj pogled v oči in se zarežal:
Že dvakrat so poklicali k    njej    očeta Dona Armanda Caracallo; in don
zvleče v grmovje ali pa se skobaca k    njej    skozi okno.
šla pred leti iz Trsta z nekom, ki    ji    je bil obljubil zakon; zdaj je nekje
O, ti moj ljubi Bog, spet so    ji    ukradli meso iz lonca.
Blagor    njej   !"
vsi prav dobro poznajo, zatekajo se k    njej    obtožniki in obtoženci, prvi jo blagoslavljajo,
Toda večkrat se zgodi, da ga    ji    ukradejo.
Zdaj    ji    niti stotak več ne zadošča; mesečno
Zdaj se je odločil, da    ji    da, karkoli bo zahtevala in teče za
Kadar se ona malo pomiri, stopi k    njej   , si odpne hlačni jermen in jo korenito
On pa    ji    je pravil o svoji vasi, o domu, o ljudeh
Povedala je, da    ji    je ime Ada in da hodi od mesta do mesta.
je pojavil neki zarukani hribovec in    ji    prigovarjal in prigovarjal, jo prepričeval,
je prvič spoznal žensko in legel k    njej   .
klečati morajo ob njej,    ji    zakrivati peščene rane, jo negovati
Hotel je skočiti k    njej   , toda ni se mogel ganiti.
nemara je čisto na robu propada in    ji    je njegova pomoč že skrajno potrebna.
Kakor hitro bo prišel domov,    ji    bo pisal.
naj bi obupavala, saj pri meni doma    ji    ne bo ničesar manjkalo.«
Potem je stopil k ženici in ko    ji    je zadeval košaro, je bil zelo neroden.
pri vratih kakor bi hotela paziti, da    ji    ne uide.
Martin pa se je okrenil k    njej    in dejal:
niti ni kaj prida postarala, samo koža    ji    je nekoliko potemnela in njen glas
pa je vendar prišla v zadrego, ko so    ji    omenili Martina.
so    ji    rekle kmetice.
Čutil se je še bolj navezanega: govoril    ji    je o bodočnosti, velik mlin bo zgradil
Ko    ji    je na široko razlagal o svojem mlinu,
»Lahko jo srečam, in kaj naj    ji    rečem?
Ali naj stopim k    njej    in ji stisnem roko.
Ali naj stopim k njej in    ji    stisnem roko.
Hudo sem se pregrešil, življenje sem    ji    uničil.
Ni    ji    bilo še osemnajst let, ko je zanosila
je počasi naučila šivanja in ni se    ji    godilo slabo.
Oče in mati sta    ji    umrla še pred vojno - in ko je ostala
življenje, če se ne bi vrnil Martin, in    ji    zagrenil zadnje dni njenega življenja.
je vrnil kot berač, po drugi strani    ji    je bilo prav zaradi tega še huje, ker
Stopil k    njej   , jo prosil odpuščanja in ji položil
Stopil k njej, jo prosil odpuščanja in    ji    položil na mizo nekaj bankovcev.
Solze hvaležnosti bi    ji    privrele iz oči, usekavala bi se v
On pa bi    ji    rekel, naj se nikar tako ne žene, saj
ga je vprašala, odkod prejema denar,    ji    je vse odkrito povedal.
Potem    ji    je večer za večerom razlagal svoja
Zrasla je v predmestju in zato    ji    meščanska morala ni bila znana.
Ernest    ji    je nosil denar, da je gospodinjila.
Vendar    ji    vse to ni vzelo sreče pri otroku.
Zdaj pač lahko stopi pred njo,    ji    odrine dva stotaka in se pomeni z njo.
povedal par krepkih vaških primerov, da    ji    je razložil o Cestarju, ki je vse svoje
Vedel sem sicer prav dobro, da    ji    oče ne bo dal dote, če se z mano poroči,
dal dote, če se z mano poroči, pa sem    ji    vseeno rekel: veš kaj, Marjeta, kar
dne župnik ustavil Jero na cesti ter    ji    kratkomalo povedal,
To se    ji    zdaj, ko stoji že pred sodnim stolom,
Ali    ji    nemara ni pripravil že dovolj nesreče
pripravil že dovolj nesreče z otrokom, ali    ji    ni uničil časti in življenja?
Ponoči sem hodil k    njej   .
Govorila je zmerom glasneje, da    ji    je zapiralo sapo.
Stopil je k Gildi jo božal po laseh in    ji    govoril, naj si nikar tako ne žene
vrnila s polja in Gilda je stopila k    njej   .
Pologarica se je zavzela, ker    ji    še nihče v življenju ni rekel gospa,
Ko    ji    je bilo trinajst let, ji je umrla mati.
Ko ji je bilo trinajst let,    ji    je umrla mati.
kakšno dnino; kadar je bil dobre volje,    ji    je pravil o vasi, o mlinu, ki so ga
živela Gilda kakor ptičica in ko so    ji    krila zrasla, jih je razpela in zletela
Potem    ji    je obrnil hrbet in šel v hišo.
cesti, ki    ji    je bila odprta, v prostitucijo, samo
Potem    ji    je Vojnac ovil debelo vrv okrog rogov
svetlobi, je Vojnac poiskal močno dleto in    ji    na tnalu odsekal dolge ukrivljene parklje,
so govorili ljudje, »hitro skočiš k    njej   , jo potrepljaš po ramenu, pa ti že
Še dandanašnji    ji    pošilja mano.
Moka, kava, sladkor, meso, vse    ji    pada naravnost iz nebes.«
»Ne, Žef bi    ji    zdaj ne dišal več!« so čvekale babe
Dihala je samo skozi usta, v prsih    ji    je cvililo, govorila je s sapo in vreščala:
Solze so    ji    privrele iz oči.
ročicami zgrabila za krilo in vzdignila k    njej    svoje drobne črne oči, ki so zažarele
Dali so    ji    zlate uhane v ušesa in tri zlate prstane
so prinesli kos belega kruha in ga    ji    dali v roke.
Žef pa bi jo dvignil in    ji    vse odpustil.
Ampak pokazal    ji    bom vrata in si vzel deklo.
Stopil bo v hišo in    ji    mirno pokazal vrata.
rokami in reglja kakor sitna baba, ki    ji    je zmanjkalo črne kave in nosečih deklet,
Da, in še odpustil bi    ji    počasi.
O, saj sem    ji    branila.
Ob tej priložnosti    ji    je tudi Jakob, seveda tudi kar mimogrede,
Veronika je planila k    njej   , fanta pa sta malo počakala, kajti
Kajpak, zdaj naj bi    ji    še roko stisnil in jo pohvalil za vse,
Morda bi    ji    celó rekel dobro besedo, toda pred
jih nalezli od Žefa, pa tudi Žef sam    ji    je opoldne, ko je počival po delu,
Na lastne oči bodo videli, kako    ji    bo pokazal vrata.
tistem trenutku stopila pred oči, bi se    ji    res ne godilo dobro.
Misli, da so    ji    vsi grehi odpuščeni.
Žef    ji    ni rekel niti besede.
zdela tako dobra, da bi se sklonil k    njej   , odkrhal grudo in jo pokusil.
kar gre s svojim pankrtom, kamor se    ji    zdi.
časa, da je Žef temeljito zbesnel in    ji    pokazal vrata.
Nasmehnil se    ji    je in šel po vasi; njegov korak je
»Komaj tri mesece    ji    je, pa se ti
prinašala kramarja od beneške meje in ko    ji    je bilo šest let, je začela hoditi
čaka na vprašanje, toda v lica so se    ji    že dolble jamice, ki so naznanjale
Ko    ji    je učitelj stavil vprašanje in nato
Župnik    ji    je požugal in strmečemu dekanu nekaj
Trideset lir ima na mesec in ni    ji    treba hoditi na dnino, kjer bi si mazala
Dihala je globoko, nosnice so    ji    drgetale, lica so bila rdeča.
In v lica so se    ji    že dolble jamice, ki so oznanjale bližajoči
»Slabo    ji    je,« sem brezbrižno dejal.
zasledovala pri kopanju; in ker se    ji    je ta zgodba zdela prestara in ni osebno
»Kaj pa    ji    kaže drugega,« so govorili.
kar mikavnega na njej: jamice so se    ji    dolble v lica kakor Tinki.
Zdaj    ji    je bilo že devet let.
škodljive: mama se je pritoževala, da so    ji    obžrle kapus, oče je spomladi stokal
vzravna in tenka popackana bluza se    ji    napne čez mlade prsi.
in njeni vlažni črno svetli lasje se    ji    usujejo po ramah.
mama je vsa preplašena odskočila, ko    ji    je položil roko na rame in ji skrivnostno
odskočila, ko ji je položil roko na rame in    ji    skrivnostno zašepetal v obraz:
zaloputnil za sabo težka vežna vrata,    ji    je izpodbudna zavest, da skrbi za telesni
usoda res tista nevidna moč, ki smo    ji    izročeni na milost in nemilost, potem
želi, in ker je žena imela vse, kar    ji    je poželelo srce, se je naglo vrnil
vanj s svojimi ostrimi zobmi, da se    ji    je sok pocedil po bradi.
je pri priči ne zbudil in    ji    razložil, kako se bo rešil vojaščine.
in Anko - se je Moj Jezus zatekel k    njej    in prav v kratkem času prišel do sina,
je kvantal in se širokoustil, Peter    ji    je govoril o ljubezni, o smislu življenja
povedala, kako se je pošalila z njim,    ji    je pobožna teta hotela skočiti v lase,
Fant se    ji    je smilil; zato mu je pustila to edino
je kakor senca in od hude skrbi bi    ji    lasje gotovo posiveli, če bi že zdavnaj
Solze so se    ji    potočile po mehkem licu, rdeče debele
mehkem licu, rdeče debele ustnice so    ji    jezno nabreknile.
zmlinčila, kajti prepričana je bila, da se    ji    je zgodila nečloveška krivica.
je rekla mama, jo vzela v naročje in    ji    pihala po krvavečem palcu.
široko, toplo naročje »svoje stare« in    ji    skesano prizna, kako velika in nečloveška
Mico, naložil »svojo staro«, sedel k    njej    in pognal.
je stopil v bajto k sestri Pavli in    ji    meni nič tebi nič poklonil svojo pravkar
Rad bi    ji    zakričal, naj plava; napenjal se je
Delo    ji    je raslo čez glavo in zato ni čuda,
ustavil, upognil mlado gabrovo vejo,    ji    odsekal vrh in zarezal v lubje, da
Videl sem    ji    na obrazu, da bi rada načela pogovor;
da bi jo spravil v dobro voljo, sem    ji    povedal o Nandetovem ‘grifu’.
ima v svojih najlepših letih mati, ki    ji    na videz ni več do norčij, čeprav se
na videz ni več do norčij, čeprav se    ji    v prvih rahlih gubicah okrog sočnih
ni kost spet skočila na mesto, ki ga    ji    je določila božja previdnost.
seveda ni treba še posebej poudariti, da    ji    je mleko vzkipelo, da je prismodila
osem mlatičev mlatilo fižol, in da    ji    je pri pomivanju posoda venomer uhajala
Pa saj se    ji    je tudi res mudilo, kajti njeno bistrovidno
vedeli, da bo še najprej nehala, če    ji    ne bodo skakali v besedo.
vetru ter vreščala tako močno, da so    ji    nabrekle žile na golem močnem vratu.
Kaj hočemo, nudila se    ji    je zlata priložnost, ko je mogla pokazati,
Jera, ki se je nagnila k Čarjevi in    ji    zašepetala:
in odgnala muho, ki    ji    je sedla na nos.
Stopil je k    njej    in dejal:
časa tolkla s palico v strop, dokler    ji    je niso vzeli.
zakajen časopis z drobne petrolejke, ki    ji    pri nas pravimo čukč, in posvetila
postavijo desno nogo predse, prislonijo k    njej    kramp in kmalu je okrog poštarja strnjen
pere onstran Idrijce; pralno desko    ji    je voda odnesla in zdaj stoji v reki
Vsaka pripeka, vsak naliv    ji    zareže nove rane.
mali Stanko ves čas vrti okrog nje ter    ji    nosi vodo in drva.
treba dati priložnost za zaslužek ter    ji    prav tako privoščiti nekaj veselja,
pobožnjaška trlica, skopa pa že tako, da    ji    je bilo žal dima, ki je uhajal iz dimnika,
Suhe noge so    ji    opletale v velikih in težkih hodničnih
Da, spremenila se je, a nekaj    ji    je vendarle še ostalo: ker je mnogo
Toda ni počakala, da bi    ji    pritrdil.
Najbrž se    ji    je zazdelo, da se je preveč pohvalila,
od kraja,« sem rekel in moral sem se    ji    nasmehniti, ker je bila resnično nejevoljna
upognjeno kakor rajnka Loputnica, bog    ji    daj nebesa; roke so mu mahale že mimo
»kazni za naše pregrešno življenje«, kar    ji    je bilo včasih zmeraj na jeziku.
vzklikniti, pa si je premislila, ker    ji    je pogled obvisel na podobi starega
Rotil jo je,    ji    govoril o Nandetu in Nacetu, prosil,
Oči so se    ji    iskrile.
Popravila si je šop las, ki    ji    je venomer uhajal izpod obledele rute,
je pripovedoval potem, ‘toda ko sem    ji    rekel, da pobje stradajo in da jih
»Čudovit!« sem    ji    naglo pritrdil ter spet objel s pogledom
popustila in Obrekar se je spustil k    njej   .
Sladkobno se    ji    nasmehne in nekaj reče.
Najbrž    ji    je povedal, da je vroče, ker je stegnil
ošabno zasuče glavo kakor gos, če se    ji    približa petelin.
za kazen poslali v naše višave, kjer    ji    zmanjkuje sape.
Tako blizu so    ji   , kakor bi bile iz njenih krajev.
poklical predse, kakor kralj berača, ter    ji    oholo rekel, naj si izbere kar koli,
oholo rekel, naj si izbere kar koli, pa    ji    bo dal.
zlezel na češnjo po klopotec ter ga    ji    dal. -
Poklicala je Smodina, da    ji    je privezal klopotec v vrh stare hruške.
Oči so    ji    zdaj zaživele: jeza in obup sta pogledala
Ko pa je Tinč skočil čez prag,    ji    je glava kar padla.
Ženske se začno pritiskati k    njej    s sočutnimi pogledi in kretnjami.
In svete pesmi    ji    je pel.
Oči se    ji    divje zaiskrijo, kakor bi šele zdaj
»Zavdal si    ji   !« zavpije.
»Zavdal si    ji   !
»Glejte no, koza    ji    je zašla v vrt,« strese tišino gromki
reči ženskam, naj večkrat pogledajo k    njej   .
Zazdelo se    ji    je, kakor bi bila vsa rahla in lahka,
No!« je glasno pokarala svoje telo, ki    ji    je osemdeset let tako zvesto in pokorno
V glavi    ji    je močno zazvonilo.
Steza se    ji    je zdela nenavadno strma, tako strma,
nenavadno strma, tako strma, da se    ji    je spet začelo vrteti v glavi.
stezo, ki je tako rekoč oživela ter se    ji    kakor siva kača hudobno izmikala izpod
In že spet    ji    je zašumelo v glavi.
Pred očmi so    ji    zdaj zaplesali rdeči kolobarji, ki
oddaljevali, se bližali in migotali, dokler se    ji    niso zaleteli v čelo ter se razbili
vrbi, na krpici svoje zemlje, in zdi se    ji   , kakor bi se krpica njene zemlje z
Zašumelo    ji    je v glavi in potem se je ves ta šum
Bajta se    ji    je zdela zelo daleč, zato si je rekla,
Nasmehnila se    ji    je.
Toda ozrla se je prenaglo, zato    ji    je spet zazvonilo v glavi.
Ko so se    ji    sile vrnile, je stopila k vratom.
Toda ko je prinesla lonček do ust, se    ji    je zdelo, da je znotraj vsa votla in
Trikrat    ji    je morala misel reči
Sklonila se je in spet se    ji    je zavrtelo v glavi, kakor bi se pred
barvo, se oddaljevali in se bližali,    ji    butali ob čelo in se drobili v iskre.
Čutila je, da    ji    še nekaj manjka, a minilo je precej
precej časa, preden se je domislila, kaj    ji    manjka.
»Križ!« se    ji    je naposled posvetilo.
Toda zdelo se    ji    je, da je njeno telo rahlo kakor sprhnel
deloval ter jo takoj pomiril, čeprav    ji    jasne slike še ni utegnil postaviti
Legla je vznak in bilo    ji    je prijetno kakor človeku, ki se je
Najprej se    ji    je zazdelo, da se lahkotno ziblje,
   Njej    je zdaj vse tako razumljivo.
Vedela je samo, da    ji    je vse jasno.
»Pila bi,«    ji    gre skozi misel.
Njena koža je bela in pod kožo se    ji    prepletajo temne krčne žile, debele
Lica    ji    gorijo, njene debele in trdne noge
Naš far    ji    je toliko kokodajsal, da si strohnel
Angelca gre po vodo in se    ji    še sanja ne, da je Stane, ki je že
in iskati njenega pogleda, da bi se    ji    nasmehnil.
Nančika takoj priskoči in    ji    pomaga dvigniti škaf.
Tildica skoči k materi, da bi    ji    pomagala vzeti škaf z glave.
popravlja ruto in strogo gleda Drejca, ki    ji    dopoveduje z vso resnostjo in prijaznostjo:
Obraz    ji    žari. Oči se ji bliskajo.
Obraz ji žari. Oči se    ji    bliskajo.
Ginjenost    ji    trepeče okrog ust.
»Dragarica, vi ničesar ne veste!«    ji    reče prijazno in prepričevalno.
Strah in obup    ji    lomita obraz.
se zastrmi v fotografijo, obraz se    ji    komaj rahlo zdrami.
Bichiju in seže po fotografiji; obraz    ji    odreveni v strahu in začudenju...
motri z naslado svojo žrtev, preden    ji    skoči za vrat.
Samo Dragarica trza z roko, kakor bi    ji    hotela dvigniti v fašistični pozdrav.
vso silo krčevito namrši obrvi ter    ji    z brezmejnim sovraštvom, zaničevanjem
Očka Orel    ji    položi roko, na ramo, a Obrekarica
Orel jo nekaj trenutkov motri, nato    ji    položi roko na ramo in reče mirno,
Svetli lasje se    ji    svetijo v popoldanskem soncu.
Nato    ji    pokaže Staneta in jo z naslado vpraša:
Tildica teče med vaščani, ki se    ji    umikajo.
Stane jo stiska k sebi, nato pa    ji    počasi z obema rokama dvigne glavo,
z obema rokama dvigne glavo, da bi    ji    pogledal v obraz.
Stane    ji    seže v trepetajočo roko in ji z neizmerno
Stane ji seže v trepetajočo roko in    ji    z neizmerno ljubeznijo pogleda v oči.
očeh se zalesketajo solze in obraz    ji    vztrepeče naval silne sreče jo premaga.
široko in veselo klikne Sova, plane k    njej    in hoče objeti kar vse štiri hkrati.
dobrodušno začudi Sova, se skloni k    njej    in jo vščipne za okrogla lica.
S sočutjem pogleda Nančiko,    ji    položi roko na ramo in jo strese:
»Nančika!« se začudi Stane in    ji    začne stiskati drobne ročice.
Očka Orel    ji    bodrilno položi roko na rame, toda
Stane se skloni k    njej   , jo z obema rokama rahlo prime nad
obema rokama rahlo prime nad laktmi ter    ji    zaupno, toplo in prepričljivo reče:
stopica za njim, kakor bi se bala, da    ji    bo ušel.
»Pohiti!«    ji    reče in jo kar pahne od sebe.
Otroci se stisnejo k    njej    in strme v vrata.
ozre v Angelco, a vojak že stopi k    njej    in jo potegne iz množice.
Gut!« se zlobno nasmehne Kutschera in    ji    pokaže k Travnikarici.
Dva vojaka skočita k    njej   , da bi jo zgrabila, toda Angelca sama
Kutschera plane k    njej    kot ris in se zadere:
Stane se okrene, počasi stopi k    njej   , ji položi obe roki na rame in se zamakne
Stane se okrene, počasi stopi k njej,    ji    položi obe roki na rame in se zamakne
Sova    ji    vzame šaržer iz rok.
Stane plane k    njej   , jo zgrabi in jo naglo odvleče v zaledje.
Sova jo pritisne k sebi,    ji    popravi titovko in ji začne pripovedovati
pritisne k sebi, ji popravi titovko in    ji    začne pripovedovati s toplim glasom,
Pride,«    ji    začne dopovedovati kakor otroku.
Nenadoma    ji    obraz zažari; široko odpre oči in veselo
Sovo, nato se skloni k Nančiki ter    ji    toplo reče:
Sova se globoko zresni, počepne k    njej    in ji začne očetovsko prigovarjati:
se globoko zresni, počepne k njej in    ji    začne očetovsko prigovarjati:
»No, no!« se Sova takoj udobrovolji in    ji    še sam pomaga obleči suknjič.
Tildica se opasuje, Sova    ji    da svojo bombo.
Tildica sili izza mize, toda Obrekarica    ji    že spet vsiljuje skodelico z mlekom:
Obrekarica jo gleda, ustnice    ji    vzdrhte, skloni glavo in seže s predpasnikom
V zadregi in zmedenosti    ji    spet nudi skodelico:
Očka Orel    ji    krepko stisne roko:
zgrabi s svojimi dolgimi šapami, iztrže    ji    bombo iz rok in se z naslado zareži:
pritlikavemu domobrancu iz rok kos žice,    ji    z mojstrsko naglico zveže roke in jo
Njeni svetli lasje so razmršeni in    ji    padajo po bledem, odločnem obrazu.
strmi za njimi; osupli, negibni obraz    ji    začenja drhteti v bridkosti in obupu.
koraka, se za hip ustavi vštric mize,    ji    z brzostrelko pokaže mrtvece in trdo
gleda, kako meša po kotlih; nazadnje pa    ji    žilica ne da miru, da mu ne bi potegnila
nekam odsotno vpraša Drejc in seda k    njej   .
njene premrle roke med svoje dlani in    ji    toplo govori:
Še prej! ...«    ji    hitro zatrjuje Drejc ter jo že s popolnoma
Nato    ji    ves obraz razsvetli neka notranja luč.
Spali bodo ...« glava    ji    zdrkne Drejcu na prsi, utrujenost ji
ji zdrkne Drejcu na prsi, utrujenost    ji    zapre veke, sen ji lega na obraz in
prsi, utrujenost ji zapre veke, sen    ji    lega na obraz in že v polsnu komaj
Glava    ji    zdrkne še niže.
   Ji    s kretnjo glave pokaže Staneta:
zažari Sova in se pomakne po klopi k    njej   .
Stane jo tudi prime za roko in    ji    prikimava.
Obrekarici, rine z naperjenim bajonetom proti    njej    in se dere:
kretnjo zamahne z revolverjem proti    njej    in sproži.
počasi spušča na tla, nato poklekne k    njej    in se sklanja nad njo.
široko roko treplja po glavi, kakor bi    ji    hotel reči, naj mirno spi.
Stane    ji    takoj vzame škaf iz rok in jo ljubeznivo
in na desno, jo podpirali s klini in    ji    tudi z besedo prigovarjali, naj pametno
lovila vanj debele svetle solze, ki so    ji    kapljale s širokih, rdečih lic.
ogrinjal s pleteno volneno ruto ter    ji    tiho prigovarjal, naj gre domov, da
klopi, če mati ne bi takoj skočila k    njej    in jo prestregla.
Kar nenadoma    ji    je ostra bolečina presunila srce: spoznala
Roke so se    ji    kar same razklenile in ji drsele na
Roke so se ji kar same razklenile in    ji    drsele na prsi, kolena so se ji zašibila,
in ji drsele na prsi, kolena so se    ji    zašibila, lica vztrepetala, čeljusti
zašibila, lica vztrepetala, čeljusti pa    ji    je že zvijal krč tegobe.
joka odtrgala kos divjega mesa, ki    ji    je obraščal srce in jo dušil že dvajset
Sam bog vedi, zakaj    ji    je šinila v glavo misel, da jo mož
Solze sreče so    ji    pridrle iz oči.
vzkliknila mati in se pognala proti    njej   , a Zmaga jo je ustavila s tihim, mrtvim
zvijala svoje suhljato telo, kakor bi    ji    bilo komaj petnajst let.
pograbila italijanski roman, ki ga    ji    je poslala iz Trsta sestra Matilda,
peša in da že prav resno misli, da bi    ji    pripisal hišo, ker nima nobenega bližnjega
Očitala je Mojemu Jezusu, da    ji    sedi na glavi s svojo zapito zadnjico
pri priči udarila po dolini, kakor bi    ji    gorelo za petami.
besede, zato je stopil k Temnikarici in    ji    položil roko na rame.
vzdihnila in zamrmrala k Bogu, naj    ji    dá mirno noč, nato pa mirno zaspala
Hotejec, očitajoče premeril svojo ženo in    ji    vzel otroka iz naročja.
Ženske so    ji    dajale z odprtimi rokami, da je lahko
priseben, da bo sam hodil na obiske ter    ji    nosil hrano domov.
In če bo še doma,    ji    boš pa ti rekel, naj takoj gre!«
in nato nepremično obstala, kakor bi    ji    zmrznila kolena.
Blagor    ji   ! ...
hiša vrh klanca in je bilo treba k    njej    vse pripeljati samotež ...
ki je sploh tako skopa ženska, da se    ji    zdi škoda celo dima, ki ji uhaja iz
ženska, da se ji zdi škoda celo dima, ki    ji    uhaja iz dimnika?
Oti so    ji    rekli.
In Oti    ji    je bila podobna.
tako zakrknila in zastarokopitila, da    ji    ni bilo para v vsej dolini.
lahko kar misliš, kako je bilo, ko    ji    je Tone povedal, da bi rad vzel Oti.
mirna, čeprav je bilo seveda videti, da    ji    črv gloda srce.
Zagričarjev Stanko se je bil opogumil in    ji    povedal, da jo ima rad, potem pa nihče
Ravničarica    ji    je prav po tisti Putkovi Marjanci,
   ji    to še na pamet ni prišlo...
»Kaj    ji    je bilo? ...
Srce    ji    je počilo, kakor pravimo...
»Pa    ji    res ni bilo pomoči?« je prizadeto vprašal
»Ne, ni    ji    bilo pomoči...
Zamorka so    ji    rekli, revi.
Najprej    ji    je popridigal o Sodomi in Gomori ter
je popridigal o Sodomi in Gomori ter    ji    naslikal strahote peklenskega gorja,
tudi nesrečnemu Ravničarju, nato pa    ji    je rekel, da mora vzeti v roko svojo
Še nikdar    ji    ni bilo prišlo na pamet, da bi bila
Saj, reva, ni razumela, kaj    ji    je bil rekel, toda prepričana je bila,
prepričana je bila, da je res, kar    ji    je bil rekel, ker je to rekel gospod.
‘Ne, ni    ji    podobna!’ -
‘Ne, tudi Tilčka    ji    ni podobna!’ -
In vsi pravijo, da    ji    je prav res podobna!’ -
‘Ne, tudi Katica    ji    ni podobna!’ je odkimal ...
vrnil s pogreba, je odklenil klet in    ji    rekel, naj pobere svoje cape in svoje
Napojili so torej kravo in    ji    vrgli sena.
pred tabo Soča, tako čudovita reka, da    ji    ni para na vsem svetu ...
tisti svobodoljubni pramen las, ki    ji    je bil že spet ušel izpod rute, in
Nato sem    ji    pogledal v oči.
- Upam ... - sem se    ji    nasmehnil.
- Vidim, - sem    ji    pokimal.
- Čas ... - sem zamrmral in stopil k    njej   .
Srce    ji    peša.
- Srce    ji    peša? ...
Ne, ne bom    ji    povedal, da našega očeta ne bo videla
Pšenični kodrčki se    ji    vrtijo okrog okroglega obrazka, ploska
   ji    zapojem in dvignem toplo, mehko bitje
Toda kako    ji    je bilo pravzaprav ime?
se je vendar že stokrat pridušil, da    ji    bo potegnil kožo čez glavo, pa čeprav
Spustil se bo k    njej    in tam bo ves skrušen obstal pred starinsko
Dvignil bo glavo in    ji    pogledal v obraz.
svoje uvele, brezkrvne ustnice, da se    ji    bodo okrog ust nabrale drobne gubice.
mogla skriti v priprtih očeh, ki se    ji    bodo še zasvetlikale pod dolgimi vekami.
vleči vino iz soda in piti, dokler    ji    ne reče, da je dovolj, potem jo pa
- hote ali nehote - povedala, da so    ji    dnevi šteti.
- Tudi sam sem    ji    tako rekel.
‘Hodila boš k zdravniku,’ sem    ji    rekel, ‘pa čeprav bi moral denar izkopati
zaradi sebe, uči se zaradi mame, ker si    ji    obljubil.
res nekaj nenavadno velikega, pa bi    ji    pri delu zmanjkalo snovi in časa.
je Ravničar seveda stal na mostu ter    ji    povedal, da ima tri čire, dva
- Ne vem, kako se    ji    reče.
Mati    ji    počiva v Ročah, oče leži nekje na Moravskem,
Le kako    ji    je bilo ime?«
sem se bil vrnil iz Tolmina, stopil k    njej    ter ji povedal, da sem srečno prestal
vrnil iz Tolmina, stopil k njej ter    ji    povedal, da sem srečno prestal vse
nato nasmehnila in rekla, da je tudi    njej    odleglo.
otroci že obuti prišli v sobo k mami,    ji    glasno obljubili, da bodo pridni in
stran, ker sem se jezil sam nase, da    ji    tako poslušno odgovarjam.
njeni glavi šopke najmlajših treh,    ji    s prtičkom pokrila obraz in nato prav
A da    ji    ne boste povedali, da sem vam to povedala!
Razumel sem samo Trnarja, ki    ji    je dokaj glasno odgovarjal.
In če bo baba kaj regljala,    ji    kar povej, da sem te jaz poslal.
In krave so    ji    pobrali.
In njive so    ji    steptali.
In drevje so    ji    posekali ...
Kdo naj bi    ji    bil dal veselja?
jaz sem delal ... in kadar sem sedel k    njej   , mi je jezik otrpnil, ker mi je v glavi
No, potem sem    ji    pa sam pripeljal fante v hišo ...
‘No, slabše    ji    ni, samo dolgčas jo žre.
Takasitako se pogovarja o neki kravi, ki    ji    je bila podobna.
kravo, ki so jo klicali Liska, a smo    ji    vsi rekli
Jutri pojdeva, - sem    ji    prikimal, zakaj prav tisti hip mi je
sem se    ji    nasmehnil.
Zdelo se    ji    je, da mora nekaj reči, pa je izgubljeno
Meni je bilo devetnajst,    njej    dvanajst let.
je rekla in zavrtela glavo, da sta    ji    kiti spet priplavali na prsi.
Na nosu in na zgornji ustnici so se    ji    svetlikale drobne kapljice znoja.
Sivi lasje so    ji    padali na rame, kakor bi bili mokri.
sem zamahnil in    ji    potegnil brzostrelko iz rok.
»Vidiš, Božena    ji    je ime ...
bomo prekladali po umazani travi, -    ji    je prijazno pritrjeval ded in rahlo
neverjetno bujne, rdečkaste lase, ki so    ji    v debeli in dolgi kiti viseli po hrbtu.
z lipovo vejo odganjala muhe z nje,    ji    popravljala blazino, prekladala njene
dotaknil za vse zaklade tega sveta - ter    ji   
Ded    ji    ni pustil do besede.
tako polna neke neznane sile, da se    ji    nihče ne bi mogel upreti.
prosila - kakor vse druge otroke - naj    ji    pomagam nesti košaro.
Zahtevala je, da    ji    bom moral za vsako knjigo, ki mi jo
sem    ji    pomahal s knjigo in se spustil v tek.
čudovito naglico in prožnostjo pognala k    njej   .
Mama je razširila roke, in Justina    ji    je z vsem telesom obvisela v naročju.
- Kako    ji    je ime? -
Ko je vstala in odhajala domov, sem    ji    nesel košaro presušenega komisa, prašek
zmenil za njenega otroka, je stopil k    njej   .
glavo, je venomer ponavljala, da je tudi    njej    tako usojeno.
bi s kadetom valjala pod grmovjem,    ji    ne bi bilo nič u‐so‐je‐no!
(In res se    ji    je bližal z dolgimi koraki: ni minilo
Pravim    ji   :
Mama    ji    je dala nož.
Stisnili smo se k    njej    in dolgo molče ždeli v temi.
teloha in vresja, spletla venec ter    ji    ga položila k nogam.
venomer zavezovala pikčasto črno ruto, ki    ji    je drsela z živahne glave.
Večna luč    ji    ne sveti, revici, zato pa ji gori ljubezen
Večna luč ji ne sveti, revici, zato pa    ji    gori ljubezen ...
Vzel sem    ji    lonček iz rok in pomislil, da je ta
dvignila predpasnik, kakor bi čakala, da    ji    bo nekaj padlo vanj.
hitela brisati roke v predpasnik, da bi    ji    ponudila roko, a bilo je odveč, ker
oglje, stekleničko solne kisline, ki    ji    pri nas pravimo
Kadetova mati    ji    je začela naglo in
No, potem    ji    pa ti razloži.
nepreračunljivo in čez mero zanesenjaško, a da    ji    ne bi dal vselej in v vsem veljati,
dobrih in toplih rok, stiskamo se k    njej    in jo branimo že tisoč let, branimo
spodnjo čeljust, kakor bi se bala, da se    ji    bo spričo tolikšnega začudenja snela
Nato je trznila, kakor bi    ji    nekaj novega prišlo na um.
»šest let je mlajša od mene, nos sem    ji    brisal in še kaj drugega, ona pa, odkar
   ji    pravim.
Ana se smeje meni, jaz pa    njej   
»Udariva jo za teto, da    ji    iztisneva še požirek.«
češ glejte jo, cvetko vojaško, zemlja    ji    smrdi, noče si mazati rok s plevelom,
plevelom, oče je bil nemara grof pa    ji    zato gnoj ne diši.
»Dekleta so jo zribala iz kurnika, ker    ji    niso bila kos.«
»Ampak    njej    to ni bilo všeč,«
»Res je, da    ji    to ni bilo všeč,«
se je pod tepko k očetu in rekla, da    ji    v vasi ni več obstanka.
pisala v Gorico Grudnovi Angeli, da bi    ji    poiskala službo, a še preden je ta
Ko so    ji    partizani rekli, da ga bodo spravili
držali malce ob strani, nato pa so    ji    dajali vse težje in težje naloge.
Za vratom    ji    je sedelo kodrolaso dekletce dveh let
sem vzkliknil in    ji    stopil naproti.
neveste, da bi jo prestregel, če bi    ji    spodrsnilo; debelo gospo v črnini,
   ji    je požugala.
Kadetko, ko je vzela Silvijo v naročje ter    ji    prigovarjala, naj mi pove, kaj bi rekel
Tudi mi smo se napotili naravnost k    njej   .
je v zgarane, koščene roke, ki so    ji    počivale na kolenih, in vzdihnila:
rokama ter se tako glasno smejala, da se    ji    je kmalu začelo kolcati.
Obrnila se je k teti in    ji    prav tako hudomušno pomežiknila.
Zajel sem sapo ter    ji    priskočil na pomoč.
Odgovoril    ji    je samo odmev.
tešiti otroka, sva se s teto obrnila k    njej   .
Položila je Silvijo predse, počepnila k    njej   , ji s prstom kazala izprana, peščena
je Silvijo predse, počepnila k njej,    ji    s prstom kazala izprana, peščena tla
Kadetka jo je naglo potegnila k sebi,    ji    vzela kamenčke iz rok in jo pokarala:
Samo tako neumne smrti je umrl, da    ji    raje ne povem.
Zlagala sem se    ji   , in to laž vzamem na svojo vest.«
Nagnila je glavo, da so se    ji    lasje vsuli na rame, in se zamaknila
Stisnil sem    ji    roko, ki je bila hladna in raskava
bo spraševala o njegovi smrti, ti pa    ji    boš pripovedovala, kako je obležal
se ne sprijazni z usodo, temveč se    ji    postavi po robu in se spoprime z njo,
in brca z boso nožico, potem pa se    ji    pes nenadoma zasmili, tako zasmili,
pastirja Tinča, ki je naglo tekel proti    njej   .
lovila vanj debele svetle solze, ki so    ji    kapljale s širokih, rdečih lic.
ogrinjal s pleteno volneno ruto ter    ji    tiho prigovarjal, naj gre domov, da
Čeprav sta bila soseda, se    ji    je srečno izmikal vsa tista neskončna
Pred dobrim tednom pa se    ji    ni mogel umakniti.
Naposled se je le zravnal in    ji    pogledal v obraz.
Glavnik    ji    švisti skozi goste lase.
Priletela je na tisti nesrečni kamen, ki se    ji    zdaj ziblje pod nogami.
štrlela iz tal precejšnja skala, ki so    ji    Čelarjevi in Hostarjevi otroci rekli
rdečo ruto in stresla z glavo, da so se    ji    razsuli svetli lasje.
Zardela je in tudi jezica se    ji    je začela nabirati na še zasoplem obrazu.
Solze so    ji    privrele v oči, zato se je obrnila
rdečo ruto in stresla glavo, da so se    ji    razsuli svetli lasje.
katerim je imela prevezan nos, ki ga    ji    je razjedal rak.
pismonoši in si že spet popravila trak, ki    ji    je venomer lezel z nosa na usta, ker
Mamička!« je vzkliknil Modrijan in skočil k    njej   .
To mi je povedala dekanova kuharica,    njej    pa je povedal sam dekan.«
Nato je stopila k učiteljici in    ji    ponudila cvetje.
ljudje, toda nagonsko je začutila, da bi    ji    Justin vrnil udarec.
Roke so se    ji    tresle od razburjenja in pisala je
razburjenja in pisala je s takim besom, da se    ji    je kreda večkrat zdrobila pod prsti,
In nemara, kdo ve, se    ji    bodo nekoč odprle oči in bo spoznala,
in rasli so tako lepo skupaj, da sem    ji    neki večer rekel:
»Mama, poglej!« sem se hvalil in ga    ji    razkazoval.
To je bil vendar dokaz, da se    ji    vrača zdravje.
sem se zasmejal tudi sam in sedel k    njej   .
Vsega    ji    seveda nisem povedal, ker me je prej
in smejala se je tako veselo, da sem    ji    vse verjel.
Ne uideš    ji   !
nato prav tako bliskovito skočil k    njej    kakor razdražen paglavec; ona pa se
Temnikar je stopil proti    njej    in bridko pomislil:
Hotel    ji    je povedati, kako čudno mu je, kako
nič več! - je ponovil Temnikar in se    ji    nekam čudno prijazno nasmehnil izpod
Počasi se je vrnil k    njej   .
Krepko    ji    je stisnil roko, se hitro obrnil in
»Dajte, recite    ji   , naj mi prinese lonec vode!«
»Daleč je, čeprav    ji    že dobrih štirideset let krepko korakam
ozko in precej dolgo belo vrečo, ki se    ji    je bila upognila proti ramenom; kadar
ovinkom, se je vzdignil na prste, da bi    ji    skočil za hrbet...«
Stresla je z glavo in svetli lasje so se    ji    usuli na ramena in po hrbtu.
Temnikar se vzdigne na prste, da bi se    ji    neslišno približal, toda obstane na
Toda on    ji    je že zataknil roko za ovratnik in
hudičevimi krotami, je še enkrat stopil k    njej   .
In vse    ji    je zaupal.
Počohal jo je med rogami in    ji    rekel:«
sreče, trenutka tiste prave sreče, ki    ji    je primešana grenka kaplja, zakaj srce,
potoku, da se bom nazaj grede spustil k    njej   .
skriva v tisti suhi preslici, kakor    ji    je bil večkrat rekel.
Voda    ji    je pljusknila na predpasnik, ona pa
in pomigala s prsti, toda roke so se    ji    zazdele tuje, dva mrtva predmeta, nekakšno
bridkostjo je razumela Jerneja in tudi    njej    je bilo žal, da Tone ni dedec, kakršen
Zdelo se    ji    je, da mora takoj nekaj ukreniti, a
In potem    ji    je srce zavpilo, da je sama kriva,
neka nerazumljiva, a velika sila, ki    ji    je brez besed dopovedovala, da ni kriva,
in spomnila se je, kako    ji    je odgovoril:
odbila tri udarce, nato je stopila k    njej   , stegnila koščeno roko in ustavila
Zamajala se je, kakor bi    ji    počilo srce.
v njem z njeno ljubeznijo vred, se    ji    je razlila po vsem telesu.
tista nerazumljiva velika sila, ki    ji    je bila dopovedovala, da je Jernej
njegova pot jasna tudi    njej   .
je bilo še najbolj čudno, zakaj roko    ji    je bil dal samo enkrat v življenju:
slišala je njen ukazujoči glas, ki    ji    sicer ni govoril z besedami, a če bi
sicer ni govoril z besedami, a če bi    ji    bil govoril z besedami, bi se bile
kako ni utegnila misliti na to, ker se    ji    je zazdelo, da je nekdo stopil v hišo;
nepremično obstala pri ognjišču, čeprav se    ji    je še zmeraj zdelo, da je nekdo stopil
In tisti hip    ji    je bilo jasno, kakšna je bila Jernejeva
bi    ji    pomagal na noge, toda Temnikarica ga
čuden, tako nepojmljiv občutek, da    ji    je začelo srce še burneje utripati.
Ozrla se je okrog sebe in vsi so se    ji    zazdeli strahopetni, šibki, bedni,
najbolj beden, tako zapisan smrti, da se    ji    je zasmilil.
- se je Prekleta strešnica obrnil k    njej   .
- Nič hudega ne bo!... -    ji    je prigovarjala in ji stiskala roko.
hudega ne bo!... - ji je prigovarjala in    ji    stiskala roko.
bila ta muka prihranjena, kako hudo je    njej   , a je dovolj močna, da to muko lahko
Zlobna misel se    ji    je prikazala na ozkih ustnicah.
Temnikarica se je zdaj obrnila k    njej   , s prstom pokazala v Prekleto strešnico,
meni zaživel ta strahoviti prizor,«    ji    je prikimal z rahlim očitkom v glasu.
in višje tragične usodnosti, ki pa    ji    moja moč ni dorasla...
Da, recimo    ji    Javorka!...«
»Kako se    ji    pa reče?«
»Nemara pa se    ji    je že privadil,« je mirno zategnil.
rečem temu starcu in temu otroku?«    ji    je ugovarjal.
Gotovo je šla s teto, da bi    ji    pomagala pri mrliču.«
In kdo    ji    je povedal, kdo sem in da sem tukaj?
čela s takšnim pogledom, kakor bi tudi    njej    privoščil, da bi ji odsekali glavo.
kakor bi tudi njej privoščil, da bi    ji    odsekali glavo.
»In kaj naj    ji    zdaj rečem?«
»Tisto, ki so    ji    odrezali jezik in ji vrezali zvezdo.«
»Tisto, ki so ji odrezali jezik in    ji    vrezali zvezdo.«
»O!« je zaječala, kakor bi    ji    bil zasadil nož v hrbet.
»Tista, ki so    ji    potem odrezali jezik.«
Zdaj    ji    bom pa pokazal svinjsko kuhinjo!
Kar v škaf    ji    bom pljunil!«
Le zakaj bi    ji    pljuval v škaf, saj tako in tako ne
skrivnostno smehlja mlademu soncu, ki    ji    neugnano pošilja zlate in vroče pozdrave
To je vendar pomenilo, da se    ji    vrača zdravje.
koso pustim!« sem rekel in sedel k    njej   .
žalosti sem vstal, da bi stekel k mami in    ji    rekel, da ne sme umreti, a tedaj sem
Vsega    ji    seveda nisem mogel povedati, ker me
in smejala se je tako svetlo, da sem    ji    vse verjel.
bolj potrpežljiva, pa tudi kamen se    ji    je smilil pa je zato vprašala:
   Njej    pa je ime Germaine, ker je bil njen
Na kratko    ji    je odgovarjal, potem pa ji pokazal
Na kratko ji je odgovarjal, potem pa    ji    pokazal hrbet, kar je Bouvard okrcal
Dodala sta    ji    še tri.
Na prsih    ji    je bingljala zlata verižica za uro,
je imela rokavice brez prstov, so se    ji    bleščali prstani.
Župan    ji    je nagajal.
velik črn madež, kajti zažgala sta    ji    streho, da bi bila bolj poetična.
In ker je nista mogla razumeti,    ji    tudi nista verjela.
Dajala sta    ji    kalomel, v dovoljenih odmerkih in kljub
čez pet minut sta se že stiskala k    njej   , da bi se izognila veliki mlaki, ki
kaže veri hrbet, kdor pa ve veliko, se    ji    priklanja.«
»Verjemite mi, da se    ji    boste še priklanjali!
Pšenični lasje so    ji    silili izpod sive platnene avbice.
sorodnikih, domačem kraju, plačilu, ki    ji    ga dajejo.
Prsi so    ji    kipele pod bluzo iz črnega tafta.
Ponudil    ji    je roko, da bi se vrnili v drugo sobo.
Kljub temu je hotel vedeti, ali    ji    je bilo vse razkazano.
pozdravil podobo zajetne ženske, ki    ji    iz dojk na oboževalce teče vino, ne
obupan zaradi tegob, da jo je napodil,    ji    rekel, naj se pobere.
gospoda sta bila tako ljubezniva, da sta    ji    včasih posodila kakšen roman.
Hotela sta    ji    prikazati kaj dobrega.
»Všeč    ji    bo kaj klasičnega.
Navsezadnje    ji    je Bouvard predlagal veliki prizor
Hihitala se je, pri čemer so se    ji    dvigale prsi in je kazala zobe.
Bouvard jo je pospremil na vrt, da bi    ji    odprl vrata.
ljudi, je menil, da je storil prav, ker    ji    je knjigo zaplenil.
bila kos, če ne bi bilo stotnika, ki    ji    je včasih pomagal.
Za krilom se    ji    je skrivala punčka, na tleh pri njenih
»Kaj pa imate proti    njej   , gospod?«
lahko zaprla za popotnike, če bi se    ji    to zdelo potrebno.
časnikar, trdim pa, da Francija hoče, da se    ji    vlada z železno roko.«
Vsaka ženska ima, če    ji    je do tega, tri moške, moža, ljubimca
Pozabila sta    ji    reči, naj se usede.
Debele solze so    ji    po licih polzele v naborke na ovratniku.
Prvič mu je dala vedeti, da    ji    je všeč, ko so gorele senene kopice,
Odšel je torej k    njej   , in ko se je spet namenil tja, si je
V upanju, da bo dala odpoved,    ji    je nalagal še več dela, si zapisoval
Najprej je hotel vedeti, kakšni moški so    ji    všeč.
Približal se    ji    je, opazoval njen ozki nos in tanka
Pohvalil jo je in    ji    zabičal, naj bo pametna.
Podaril    ji    je par škorenjcev in pogostoma ji je
Podaril ji je par škorenjcev in pogostoma    ji    je natočil kozarček janeževca.
Prihraniti    ji    je hotel trud, zato je vstajal navsezgodaj,
Vdova je sedela pri ognju, stopalo    ji    je gledalo izpod obleke.
Argument    ji    je bil všeč.
Objel jo je z levico, z drugo roko pa    ji    je začel odpenjati bluzo.
Spustila se je nanj, prsi so    ji    gledale iz spodnje srajce, glavo je
obraz in komu drugemu bi bilo jasno, da    ji    ne manjka izkušenj.
Hotela je, da    ji    zapiše Ecalles, zemljo, s katero pa
pomislim, da sem bil tako neumen, da sem    ji    vnaprej obljubil uslugo!
»Všeč si    ji    bil.«
Marescotove, nekoliko sumljiva ženska, ki so    ji    sivi lasje spiralasto padali na ramena,
operaterji, ki niso premaknili prstov, so    ji    sledili; mizica je sama od sebe naredila
Vdova se je nasmehnila, navznoter pa    ji    je bilo zoprno.
je najprej zmehčal vrat, potem so se    ji    zaprle oči in tiho je zasmrčala.
Dajali so    ji    vsa mogoča zdravila, od čaja do mokse,
odslovil služkinjo in zapahnil vrata,    ji    je začel drgniti trebuh, pri tem pa
Pritisnil    ji    je prst med obrvi na vrhu nosa in v
Če    ji    je dvignil roke in jih spustil, so
albinskim obrazom si je brisala gnoj, ki    ji    je tekel iz žlez na vratu.
Barbée se je smehljala, kot da se    ji    sanja, tanek curek krvi ji je polzel
kot da se ji sanja, tanek curek krvi    ji    je polzel pod brado.
jo je s peresom žgečkal v nozdrvi,    ji    je pod kožo zabodel zaponko.
vračala in ju mučila, tako da sta se    ji    vdala, pri tem pa se delala, da se
bolj občutljivega medija, zato sta    ji    zmanjšala obroke.
je skozi špranjo v steni, zdelo se    ji    je, da je videla hudiča; pokleknila
je v saracenskem ujetništvu molil k    njej   : okovi so padli z njega in ušel je.
čaščenja, prispodobe so ga dvignile k    njej   , ki jo slavi toliko ljudi.
Neki gospod bi    ji    moral poslati nekaj ‘mučeniškega testa’,
je bila spogledljiva in dejala sta    ji   , da lahko pride do obleke, če zanjo
Ta čudež se    ji    je posrečil prej kot v treh tednih.
Gospodična Reine    ji    je kazala, kako se šiva, in kadar je
se ni mogel pritoževati, in nič več    ji    ni zameril.
Prsi so se    ji    dvigale pri dihanju.
Izjavila je, da so    ji    predpisali post.
Povedala sta    ji   , kar ji je šlo, in ko je odhajala,
Povedala sta ji, kar    ji    je šlo, in ko je odhajala, je strašno
zatreskala v Arnolda, kajti tako lep se    ji    je zdel zaradi vezenega ovratnika,
skozi vse življenje in pravijo, da se    ji    je predajal tudi vojvoda Angoulêmski.
ko sem prosil svobodo zase, sem jo    njej    jemal, ona pa kot da to tolerira.
Dve leti kasneje sem    ji    to očital.
Tudi    njej    gre za to, da preživimo, in to čim
burek in neko rdečo kemikalijo, ki    ji    pravijo sok.
Sonce    ji    je izsušilo grlo.
Lahko    ji    daš roko, reče, kar je sicer proti
pred tribuno in med množico, gledajo    ji    v obraz in oprezajo za nenavadnimi
bo posluževal svoje ideologije, in    ji    v zameno polagal na oltar svoje žrtve,
prijateljica kače na smrt ustraši, potem    ji    ni zaupati.
oddaljeno naslednjo kalaško dolino, ki    ji    pravijo Bumburet.
živo sem videl mojo teto Manco, bog    ji    daj večni pokoj in počitek, ki me je
zemljo aktivirajo v prežečo past, ki    ji    je vsak nadaljnji dotik dovolj, da
garnizija indijske vojske iz Gilgita, ki se    ji    je uspelo v rekordnem času prebiti
skrivnostno trebušno boleznijo, ki    ji    lokalni dohtar, ki sicer pride iz podolja
zaposliti odvečno delovno silo, da    ji    ne bi po glavi rojile prevratniške
zavedali, vplivajo zakoni mase, ki    ji    kot socialna bitja pripadamo.
mi je sprogramirala mozeg, da bi se    ji    pustil avtomatično voditi, moje misli
sila, ki drži skupaj kozmos, odpri se    ji    in nehaj filozofirati.
Dharamsale ni nič bolj indijska, danes    ji    močan pečat dajejo množice tibetanskih
je razvila v bogato civilizacijo, ki    ji    po njeni duhovni moči in stopnji metafizične
Ta namreč meni, da    ji    Tibet pripada že od časa, ko so Džingiskanove
gre brez upiranja in naporov, kamor    ji    je pot.
Mož    ji    je umrl prejšnje leto.
svoji posurovelosti navadil v tej, kot    ji    pravijo, duhovni, občutljivi in sveti
Tagoreja, Gandhija, razvila filozofijo, ki    ji    sami pravijo percepcija stvarnosti,
ognju na samem obdelal čudno korenino,    ji    narisal oči in režeča se usta, vpihnil
možila z angleškim Charlesom II., so    ji    za doto dali največji otok.
je žrlo v fantaziji prej in zato sem    ji    tako hvaležen...«, sem zapisal v svoj
Bravo skala, sem    ji    rekel, in jo objel še ne čisto gotov,
ima zato svojevrstno mentaliteto, ki    ji    jo lahko dovolimo, tako kot si svojo
formuli enoličnega togega tipa, ki so    ji    manjkale emocije.
Želel sem    ji    pomagati.
Želel sem    ji    dati svoj um, svoje načine načrtovanja,
o tem pogovarjala, zatrdila, da se    ji    je dogajalo nekaj podobnega.
Ko    ji    je zdravnik to povedal, sem bil zraven
najprej sprijaznila, vse sem uredil in    ji    stal ob strani, zadnji trenutek pa
mene še vedno nepremagljivo vleče k    njej   .
Rekla je, da se    ji    je že prejšnjo noč sanjalo, kako bo
je bila tam stalno še ena tetka, ki    ji    je prejšnje leto umrl mož, pa mlada
Čisto nalahno, kot bi se    ji    nekaj živega sanjalo.
Stalno    ji    je šlo na smeh in tako seveda tudi
Povedali smo    ji    že prej, da ne bomo več sami.
Nekoč je dejala, da se    ji    zdi, da se je vsega tega naučila brez
zelo navezana name, čutil sem koliko    ji    pomenim, ampak tudi ona ima posebnosti
dolarjev podpore na mesec, dovolj, da se    ji    ne bo treba ubijati za preživetje.
filozofsko dilemo, ko nihaš med neko tezo in    njej    nasprotno antitezo, pomagaš takole:
primer v trditev »Svet je resničen«,    ji    postavi nasproti antitezo, »Svet ni
resničen«, - torej se rajši vrni kar k    njej   !
sveta, namreč brez dedukcije, ki bi    ji    lahko očitali krožnost?
zdaj grem k    njej   , naravnost k njej, in s sabo vzamem
zdaj grem k njej, naravnost k    njej   , in s sabo vzamem kitaro... ali nož!?
po teh pobegih vselej spet vrnil k    njej   , četudi mi je parala srce...
Poslal    ji    je denar za letalsko karto... ona pa
karto... ona pa čaka: boji se in težko    ji    je oditi proč, čeprav bi rada zaživela
Torej moraš biti vitez in    ji    pri tem pomagati.
Pravzaprav se je že odločila, a lažje    ji    bo, če jo pospremim... če ji pomagam
a lažje ji bo, če jo pospremim... če    ji    pomagam oditi.
morem doumeti, zakaj od mene, ki sem    ji    najbližji, odhaja k nekomu, ki ga komaj
boš rešil tega svojega demona, kot    ji    sam praviš.
Janez, zase,    njej   :
združi s predmeti <objets>, ki se    ji    zdijo ugodni <convenables>.
[...] jo razdvaja od predmetov, ki se    ji    kažejo kot nadležni <nuisibles>.“
s katero se je več let dopisoval in    ji    posvetil tudi knjigo Strasti duše.
duhom in telesom: pripomnila je, da    ji    pamet pravi, da duša giblje telo, da
ne najde odgovora, na kakšen način    ji    to uspeva.
So    ji    pomagali?
tistega njenega melanholičnega leta 1645    ji    piše: ”...saj tudi največji filozof na
plesala pred peklenskim kraljem in so    ji    hudiči prinesli na pladnju odsekano
Kako pa    ji    je ime, tvoji dragi?
pesniško in filozofsko častil Regino ter    ji    celo v oporoki zapisal svoje preostalo
zaroke svojemu ljubemu Johannesu - ta pa    ji    je neodprta pisma po pošti vračal.
je kragulj zvabil v svoje gnezdo in    ji    vzel devištvo, je odletel za zmeraj...
čustvih ostal zvest Regini in samo    njej   , ostal je zvest njunemu neuspelemu
Nioba, ki so    ji    bogovi pobili otroke, Antigona, ki
pramen svojih kostanjevo rjavih las, ki    ji    je padel čez oči.
sama je ti obe, in enotnost obeh    ji    je tudi bistvo; toda ona za sebe
obe nista isto, temveč sta nasprotni,    ji    je ena, namreč enostavna nespremenljiva
je z nesrečno zavestjo opravil, ko    ji    je posvetil nekaj vrstic!
ljubezni, če je spoznal bolečino, ki    ji    pritiče, pa ji je kljub temu ostal
spoznal bolečino, ki ji pritiče, pa    ji    je kljub temu ostal zvest in ohranil
kot ”razsežna“, namreč v imanentnem,    njej    lastnem pomenu: svet je s svojim
češ da je lahko telo brez duha, ima    njej    nasprotna ”idealistična“ trditev, za
zadihana ustavi, se zasmeje, malce    ji    je nerodno pred mladeničem, potem globoko
Rekla je, da ni mogla prej... in da    ji    je dobro... in naj ne mislim preveč nanjo...
Te dni sem    ji    pisal dolgo pismo, v katerem sem se
Hotel sem    ji    povedati, kako zelo jo pogrešam... sicer
pogrešam... sicer pa sama ve... in zakaj bi    ji    sploh pisal o najini preteklosti, saj
prebrati čez nekaj let - prav je, da    ji    ga nisi poslal: zdaj pač nima časa
Že prej sem    ji    obljubil, da jo bom zapeljal na letališče,
prtljago, in ko sem stopil iz taksija, da    ji    pomagam, je veselo rekla, da sem norec:
veselo rekla, da sem norec: le zakaj    ji    nisem telefoniral, da danes nimam avta,
trebuhom malce nerodna, tako da sem    ji    večkrat podal roko in pridržal veje.
To bo dobro zate... in zanjo, čeprav    njej    za zdaj ni nič hudega, rodila bo otroka,
ne bi bilo, če ne bi bilo duše, ki    ji    čas teče?
Sodobna psihologija pozna panogo, ki se    ji    reče psihometrija...
četudi isto v luči večne lepote: k    njej    usmeri svojega duha!
oblekla v olivnozeleni kostim, čez ramo    ji    maha damska torbica, kostanjeve lase
onstranskega sveta platonskih idej - in gotovo    ji    je to v precejšnji meri tudi uspelo.
vzdihovali v nesreči in samoti, ki    ji    ne pomaga ne bogastvo, ne pamet, ne
iz rok pila hladno studenčnico, sem    ji    rekel:
z mladeničem, ljubeče gleda - in se    ji    nasmehne.
Bruno odloži zrcalo in gre k    njej   .
spremljevalec duše ali nekaj, kar pride k    njej    naknadno (nič bolj kakor tam [v Umu]
pogledom, ki si ga odvrnil, spet vrneš k    njej    in jo prepoznaš kot isto mizo - in
Reci    ji   , da takoj prideva, čez pet minut...
(Einstein je sicer upal, da bo), ampak se    ji    morajo pridružiti še druge teorije,
To    ji    gotovo ne bi bilo všeč.
stoletji pred njo, pa tudi tistimi, ki so    ji    sledila.
bila resnica najvišja vrednota, ki    ji    človek mora slediti, tudi če zaradi
odkrije, da biva v tej neizmernosti, ki    ji    zanikujejo meje, središče in zato tudi
še posebej filozof, ki išče resnico,    ji    mora slediti, tudi če je zaradi nje
stvarnik, ker od znotraj oblikuje snov in    ji    daje podobo, tako kot iz notranjosti
vnaprejšnjih predpostavk o njej in ne da bi    ji    pripisoval naukov, katerih ne najdem
stvarnosti ali biti, tem več atributov    ji    pripada.“ [1p9 (100)]
popolna v svoji stvarnosti ali biti,    ji    pripada neskončno mnogo atributov.
prisotna najvišja ”stvarnost“, recimo    ji    Božji logos, potem je jasno, da -
   Njej    edini je dovoljeno, da stoji tako rekoč
filozofijo v meje jezika, dejansko pa    ji    odpira vrata v ”tisto mistično“, v
temelj, iz katerega se je prebudila, se    ji    neizogibno izmakne vselej, kadar ga
nezavednega temelja, iz narave, ki pa    ji    ostaja zastrta, dokler je ne reflektira
tik nad menoj prhuta s krili, in ko    ji    ponudim roko, se spusti nanjo in me
modrosti kroži nad njim in ponudim    ji    roko, da se spusti k meni. ”
Govoreči živali se ozreta k    njej   , konj prhne in prikima, volk pametno
namreč to, da je pravolja (ali Bog, kot    ji    Schelling pogosto sam pravi) svobodna.
krščanstvu je treba priznati, da se    ji    spretno izmika!
skoraj diskretno povoha njeno roko, se    ji    pusti pobožati, potem pa steče k jezercu
bombaža, eno svojih boljših oblek, k    njej    pa si je zavezal temnordečo kravato.
na svoj položaj ”mejne“ znanosti, ki    ji    je dan z njenim tematskim predmetom,
je vesoljna razporeditev materije in    njej    pripadajoči prostor‐čas.
individuov v drugih svetovih] - v duhu    ji    je gotovo zelo podoben.“ [Kripke, 39]
študentka, jaz podiplomec... in sprva    ji    še ni bilo jasno, ali naj se vrne k
seveda z malim Mihcem... toda jaz sem    ji   , kot sama pravi, edini prijatelj...
edinega prijatelja, zato moram iti k    njej   ...
Marija bo žalostna, ko    ji    bom rekel, da si odšel kar tako... po
Lepo jo pozdravite in    ji    prosim povejte, da bom prišel po Divji tulipan,
predstavila magistra Majda Potrata, ki    ji    dajem besedo.
vlada na to sklicuje samo takrat, ko    ji    to ustreza.
najbolj obremenjevala uprava parka in se    ji    je potem tudi, zaradi tega, očitala
ta vlada ne izpolnjuje zakonov, če    ji    ne ustrezajo.
izvirne pristojnosti mestne občine, niti    ji    ne daje dodatno kakršnekoli pristojnosti.
dal neko posebno ureditev, hkrati pa    ji    ne bi dal ekskluzivnega statusa.
kajti Majda ni uspela glasovati, ker    ji    glasovalna naprava ni delala.
mandata napadel evropsko skupno valuto in    ji    naprtil krivdo za vse težave italijanskega
V tega pol leta se    ji    verjetno res ne more zgoditi nič takega,
povečevanje mlečne proizvodnje, ki    ji    ni sledila ustrezno večja poraba doma,
neumnosti ali spreminja stališča, kakor se    ji    pač zahoče.
bodo svojo organizacijo še okrepili,    ji    dali še večji pomen ter mednarodno
steklenim pepelnikom, kljub poškodbam pa    ji    je uspelo pobegniti na stopnišče bloka,
Iz rok    ji    je iztrgal torbico, da je padla po
Ker se    ji    zdi, da obisk filma tam ni kulturni,
da se glasbi in z njo odprejo in se    ji    predajo.
literaturi priznana določena vrednost, da    ji    je bila dodeljena ena od pomembnejših
Za začetek pa    ji    bo nasproti stal Motor Zaporožje, ki
drugim mestom v Lienzu dokazala, da    ji    je povsem enakovredna tekmica.
V Švici    ji    je bila pisana na kožo, hitrost zaradi
Renate Götschl, ki    ji    prav tako diha za ovratnik v skupnem
Šive iz poškodovane noge so    ji    sicer odstranili, vendar jo zaceljena
Pri tem    ji    sploh ne gre toliko za rekord kot za
strokovnega sveta, politična stranka, ki    ji    kakršna koli že odločitev ne bi bila
nagovorila in prosila slovenski narod, naj    ji    pomaga: zbolela je za neozdravljivo
Življenje    ji    lahko reši samo darovalec ustreznega
Potujete pa proti    njej   ?
svojo edino izkušnjo, ki ne samo da se    ji    ne da preprosto odpovedati, ampak se
ne da preprosto odpovedati, ampak se    ji    je tudi nesmiselno odpovedovati, saj
predstavnica kulturne skupine, ki so    ji    sami Avstrijci dali nadimek »onesnaževalci
Louisiani imajo neko obliko malarije, ki    ji    pravijo virus zahodnega Nila.
in na jugu mobilizirale vojske proti    njej   .
Ko je država bankrotirala,    ji    je posodil denar.
ozdravili ali pa jo bomo samo zaustavili in    ji    omogočili, da se vrne.
srcu je ena od poglavitnih nalog, ki    ji    bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije
poslovali zato, ker je bila slovenska in bi    ji    bolj zaupali, temveč verjetno bolj
dovoljenja za transformacijo v banko, temveč    ji    je bil julija 2000 celo vzet bančni