O'beseda, označena besedila z lemami
| tistih podob, ki so izdelane tako, da | ti | oči sledijo, medtem ko se premikaš. |
| Z mirnim ponosom | ti | je sporočil, medtem ko je puhal iz |
| katerih se zaveš dejstev in misli, ki se | ti | zde nove in vredne še potem, ko si |
| porogljivimi obenem, ki so zbujale vtis, da | ti | skrbno proučujejo obraz, medtem ko |
| » | Ti | je že kdaj prišlo na misel, Winston, |
| »Smith, stari, povedal | ti | bom, zakaj te iščem.« |
| »Povem | ti | pa, da ne bo moja krivda, če stari |
| propadel, čeprav ni bilo lahko reči, kaj | ti | zagotovi preživetje. |
| »Sem | ti | kdaj pravil, stari,« je začel, režeč |
| Vse dni in noči so | ti | telekrani tolkli na ušesa s statističnimi |
| Vzbujal je vtis, da | ti | pred očmi propada, kot bi se krušila |
| Partija | ti | je govorila, da zavračaj tisto, kar |
| »Prekleto, a ne slišiš, kaj | ti | pravim?« |
| »Rečem | ti | , da nobena številka, ki se konča na |
| »In pravim | ti | , nobena številka, ki se končuje na |
| »Skoraj natančno | ti | lahko povem tisto prekleto številko.« |
| »In povem | ti | , nobena številka -« |
| »On reče: Snamem | ti | to prekleto glavo, če boš nesramen.« |
| pa, da se konča Tukaj je sveča, da | ti | posveti spat, tu je sekira, da ti preseka |
| da ti posveti spat, tu je sekira, da | ti | preseka vrat.« |
| kadar so prišli do Tu je sekira, da | ti | preseka vrat , so roke spustili in |
| bojuješ, je vedno pozabljeno, kajti telo | ti | narašča vse dotlej, dokler ne napolni |
| Zakaj | ti | je potem morala ta strahota, ki ni |
| Ne dovoliti, da se | ti | občutki zrcalijo na obrazu, je bila |
| Telekranov seveda ni bilo, toda vedno | ti | je grozila nevarnost skritih mikrofonov, |
| »Kako | ti | je ime?« |
| mislil o meni pred tistim dnem, ko sem | ti | dala listek?« |
| tednoma sem resno razmišljal, da bi | ti | s kamnom razbil glavo.« |
| »No, potem | ti | pa ustrezam, ljubi.« |
| »Vcepljajo | ti | to leta in leta.« |
| » | Ti | je žal, da je nisi?« |
| »Zakaj pa | ti | je potem žal, da je nisi?« |
| »Pojdi na vlak - ampak, glej, narisala | ti | bom.« |
| Čudno, kako | ti | je ta vnaprej določena strahota prihajala |
| »Kako pa se | ti | je posrečilo priti do vseh teh stvari?« |
| »In ne obrni se, dokler | ti | ne rečem.« |
| »Ali | ti | je slabo od njih?« |
| vem, da se konča Tukaj je sveča, da | ti | posveti spat, tu je sekira, da ti |
| da ti posveti spat, tu je sekira, da | ti | preseka vrat!« |
| »Potem bom še | tebi | očistila rdečilo z obraza.« |
| » | Ti | je kdaj prišlo na misel,« je rekel, |
| delovanje je ostalo skrivnostno celo | tebi | samemu, je ostalo nezavzetno. |
| Najboljše knjige, je opazil, so tiste, ki | ti | povedo tisto, kar že veš. |
| argumentov, če so sovražni Partiji; da | ti | je zoprn in odbijajoč vsak tok misli, |
| »Tukaj je sveča, da | ti | posveti spat, tu je sekira, da ti preseka |
| da ti posveti spat, tu je sekira, da | ti | preseka vrat!« |
| »Kako | ti | je ime, ljubček?« |
| je dodala sentimentalno, »lahko bi | ti | bila mama!« |
| »Ali | ti | je kdaj prišlo na misel,« je dejal, |
| »Povedal sem | ti | ,« je rekel O'Brien, »da se bova tukaj |
| prosim, zapomniti, ves čas pogovora, da | ti | lahko prizadenem bolečino v vsakem |
| »Ampak jaz | ti | pravim, Winston, da stvarnost ni zunanja.« |
| »Ne samo zato, da bi | ti | izvlekli priznanje, pa tudi ne, da |
| »Naj | ti | povem, zakaj smo te pripeljali sem?« |
| »Kaj | ti | nisem ravnokar povedal, da se razlikujemo |
| »Zgodile se | ti | bodo stvari, po katerih si ne boš mogel |
| »Ravnokar sem | ti | kazal prste na roki.« |
| » | Ti | je povedala kaj, česar še nisi vedel?« |
| »Ni treba, da | ti | povem razlog, saj ga že veš.« |
| »Zdaj | ti | bom povedal odgovor na vprašanje.« |
| » | Ti | je kdaj prišlo na misel, da je to zamenljivo?« |
| »Povedal sem | ti | , Winston,« je rekel, »da v metafiziki |
| »Se | ti | zdaj svita, kakšen svet ustvarjamo?« |
| »Kot vidim, se | ti | začenja svitati, kakšen bo ta svet.« |
| »S palcem in kazalcem | ti | lahko objamem biceps.« |
| »Lahko bi | ti | zlomil vrat kot koren.« |
| »Devet, deset, enajst zob | ti | je še ostalo.« |
| »In tistih nekaj, kar jih imaš, | ti | izpada iz ust.« |
| »Vidiš to prikazen, ki | ti | stoji nasproti?« |
| »Nič se | ti | ni zgodilo, česar ne bi bil sam predvidel.« |
| domisliš enega samega ponižanja, ki bi se | ti | ne bilo zgodilo?« |
| potrebno, ne smeš nikdar dovoliti, da | ti | vznikne v zavest v kakršnikoli obliki, |
| težkimi črnimi brki in z očmi, ki so | ti | sledile sem ter tja, sam od sebe priplaval |
| »Edino čustveno | ti | ni uspelo napredovati.« |
| »Rekel sem | ti | , da odgovor že poznaš.« |
| » | Tebi | so podgane neznosne.« |
| »Skočili | ti | bosta v obraz in se zažrli naravnost |
| Ni | ti | bilo treba pogledati na zemljevid, |
| »Včasih,« je rekla, » | ti | grozijo z nečim, - nečim, česar ne |
| rekla: »Zdaj pa bodi priden in kupila | ti | bom igračo.« |
| »Lepo igračo - všeč | ti | bo;« in potem je odšla ven v dež, v |
| da bi lahko brez napora šel v mesto, | ti | ne bi bilo treba prihajati k nam, temveč |
| prihajati k nam, temveč bi mi prihajali k | tebi | . |
| povej: kaj imaš za največjo dobrino, ki | ti | jo daje bogastvo?« |
| »Nekaj, s čimer bom, če | ti | povem, le redke prepričal. |
| da | ti | na tako vprašanje ne bi nihče odgovoril! |
| Toda če bi | ti | dejal:, Dragi Trazimah, kako misliš |
| pravica, da govoriš, pripada predvsem | tebi | . |
| » | Tebi | se zdi, da prevračam besede?« |
| »To natanko vem, toda ne bo se | ti | posrečilo. |
| Zdi se namreč, da | ti | vsaj za nas ni mar, ali nam gre slabše |
| Ne bo | ti | v škodo, če se pokažeš uslužnega tako |
| Zase | ti | vsekakor moram reči, da nikakor ne |
| Naj | ti | svoj nauk stlačim v dušo in ti ga tako |
| Naj ti svoj nauk stlačim v dušo in | ti | ga tako vbijem v glavo?« |
| kakor to delajo mnogi drugi, potem bi | ti | bil lahko, upoštevajoč splošno mnenje, |
| Odgovoril | ti | bom zmerom da‐da! |
| in | ti | prikimal ali odkimal kakor starim ženicam, |
| »Kakor | ti | je prav, ko me ne pustiš govoriti. |
| »To delam | tebi | na ljubo.« |
| »Hvala | ti | , predragi! |
| »To | ti | bo za pogostitev ob prazniku Bendis, |
| »potem ko si postal pohlevnejši in se | ti | je jeza polegla. |
| pel hvalo nepravičnemu življenju in | ti | s tem pokazal, kako zelo si želim, |
| Ti | ustreza ta moj predlog?« | |
| »Takoj | ti | bom povedal. |
| 12. »In dalje: kako naj | ti | v državi izdelke svojih rok prepuščajo |
| podobne in imeti morajo enak učinek; se | ti | ne zdi?« |
| Zato | ti | bom - kakor ljudje, ki se ne znajo |
| ne porečeš, da tega spet ne razumeš, | ti | bom pokazal na primeru. |
| Zdaj | ti | bom gotovo lahko pojasnil, kar se mi |
| poznati, ne smejo pa ravnati tako kakor | ti | in se tudi ne pri njih zgledovati.« |
| »Tako | ti | preostaja za uporabo v državi samo |
| nasledek dobrega ali slabega ritma, | ti | je jasno, kaj?« |
| »Ali se | ti | ne zdi še sramotnejše,« |
| »Povedal | ti | bom! |
| »Z vso pravico, boš rekel, ko | ti | zgodbo povem.« |
| Ali se | ti | zdi kako mogoče, da bi vladarji in |
| »Pojasnil | ti | bom. |
| »Kako bi se branil, ko bi | ti | kdo očital: ti tem svojim možem ne |
| namreč: nikakor ne bi bilo čudno, ko bi | ti | tudi že tako bili najsrečnejši ljudje. |
| Kajti ko bi | tebi | sledili, kmetovalec ne bi bil več kmetovalec |
| Pri tem | ti | drugi niso tako pomembni: če se čevljarji |
| mikavno; jeziti se namreč na nekoga, ki | ti | dobro svetuje, gotovo ni lepo.« |
| »Ali se | ti | ne zdi mogoče, da mož, ki se ne razume |
| »Pomagali | ti | bomo.« |
| Vendar bomo o njem, če | ti | je prav, natančneje razpravljali kdaj |
| Toda če sledim | tebi | in pazim na tvoje besede, boš imel |
| »In kaj se | ti | zdi pri tem najbolj smešno? |
| »Ali | ti | je prav,« |
| »In vendar se | ti | bo zdel majhen, brž ko boš videl drugega.« |
| Če bi | ti | privolil v koristnost te zahteve, potem |
| Če | ti | je prav, bi najprej to pretresla in |
| razmnoževanju tega ne upoštevaš, potem se | ti | poslabšata pasmi petelinov in psov, |
| imenujejo očeta, on njihove otroke vnuke in | ti | njega starega očeta, njegovo ženo pa |
| »Prehitel si me v tem - ravnokar sem | ti | namreč hotel seči v besedo.« |
| »Ali se | ti | zdi zdaj nepomembno in nevredno nevarnosti, |
| Se | ti | zdi prav, da grške države Grke zasužnjujejo? |
| Naj | ti | povem, zakaj?« |
| Če pa naj | tebi | na ljubo vendar pokažem, kako in v |
| ne bom te pustil na cedilu, temveč | ti | bom po svojih močeh pomagal, predvsem |
| »Dragi Sokrat, na to | ti | ne more nihče ničesar odvrniti! |
| Toda poslušaj primero, ki | ti | naj še jasneje pokaže, kako previden |
| »Poskušal | ti | bom razložiti,« |
| stvari moraš gledati celostno, potem | ti | bo vse jasno, in moja trditev se ti |
| ti bo vse jasno, in moja trditev se | ti | ne bo zdela neverjetna.« |
| Se | ti | ne zdi?« |
| človeku in mu mirno povedal resnico: | tebi | manjka pameti, čeprav jo nujno potrebuješ, |
| »Toda večina tvojih poslušalcev se | ti | bo še z večjo vnemo postavila po robu, |
| večjo vnemo postavila po robu, ker | ti | ne verjame, začenši s Trazimahom.« |
| Ali se | ti | zdi mogoče, da kdo ne bi posnemal nečesa, |
| »Se | ti | ne zdi, da je to težko dosegljivo?« |
| » | ti | hočem pojasniti razloček med izobraženimi |
| »In ali se | ti | nadalje zdi čudno, če se kdo, ki stopi |
| »Poskušal | ti | bom razložiti svoje mnenje. |
| »Poskušal | ti | ga bom podrobneje razložiti. |
| Bolje me boš razumel, če | ti | to razložim na primeru. |
| lahko navedeš še kako znanost, ki se | ti | zdi primerna za naš namen?« |
| Tudi upam, da | ti | ne bo treba gledati samo prispodobe |
| »Nasploh sem tvojega mnenja, kolikor | ti | lahko sledim.« |
| »Se čudiš in se | ti | zdi neoprostljivo, če se jim to dogaja?« |
| Ali morda želiš, da | ti | povem svoje mnenje?« |
| spodbiti številna mnenja drugih in ko | ti | pogosto spodbijajo tudi njihove trditve, |
| Ali se | ti | zdi dobro za državo, če lahko njeni |
| Ni | ti | treba iti v vojno, če pride do nje, |
| v vojno, če pride do nje, in ni se | ti | treba držati miru, četudi ga država |
| postaneš uradnik ali sodbnik, če se | ti | seveda ljubi. |
| »Še nesrečnejši se | ti | utegne zdeti tisti človek...« |
| »V tem | ti | ni moč ugovarjati.« |
| Zdaj še razmisli o drugem, ali se | ti | bo zdel primeren.« |
| vrst, katero življenje je najslajše, | ti | bo pripadnik vsake vrste najbolj hvalil |
| »Stvar | ti | bom pojasnil tako, da mi boš odgovarjal |
| Namesto njega | ti | jaz odgovarjam.« |
| domislim, najti dovolj poguma, da bi | ti | to povedal. |
| »Da, če | ti | je prav.« |
| Ali | ti | morda veš?« |
| »Vračamo | ti | ga.« |
| » | Ti | je prav, če zdaj o teh isto povem, |
| »Ne mislim | ti | govoriti o doživljajih, ki jih je Odisej |
| pripovedoval Alkinoju, pripovedovati | ti | namreč hočem zgodbo vrlega junaka Era, |
| Ostani tam, dokler | ti | ne sporočim, Heród bo namreč dete iskal, |
| »Jaz bi se | ti | moral dati krstiti, pa ti hodiš k meni.« |
| »Vse to | ti | bom dal, če predme padeš in me počastiš.« |
| spomniš, da ima tvoj brat kaj proti | tebi | , pústi dar tam pred oltarjem, pojdi |
| Resnično | ti | povem: ne prideš od tam, dokler ne |
| in tvoj Oče, ki vidi, kar je skrito, | ti | bo povrnil.« |
| In tvoj Oče, ki vidi, kar je skrito, | ti | bo povrnil. |
| tvoj Oče, ki vidi, kar je na skrivnem, | ti | bo povrnil.« |
| »Pojdi, in kakor si veroval, naj se | ti | zgodi!« |
| »Zaupaj, sin, grehi so | ti | odpuščeni!« |
| svojega glasnika pred teboj, da | ti | bo pripravil pot.’ |
| »Gorje | ti | , Horazín! |
| Gorje | ti | , Betsájda! |
| sódomski deželi bo na sodni dan laže kakor | tebi | .« |
| Dà, Oče, tako | ti | je bilo všeč. |
| »Ni | ti | jè dovoljeno imeti.« |
| ti, mi zapovej, da pridem po vodi k | tebi | .« |
| Zgodi naj se | ti | , kakor želiš!« |
| »Blagor | ti | , Simon, Jonov sin, kajti meso in kri |
| Simon, Jonov sin, kajti meso in kri | ti | nista tega odkrila, ampak moj Oče, |
| Jaz pa | ti | povem: ‘ |
| Dal | ti | bom ključe nebeškega kraljestva; in |
| To se | ti | nikakor ne sme zgoditi!« |
| Če hočeš, postavim tu tri šotore; | tebi | enega, Mojzesu enega in Elíju enega.« |
| »Kaj se | ti | zdi, Simon, od koga pobirajo zemeljski |
| tudi verskega občestva ne posluša, naj | ti | bo kakor pogan in cestninar. |
| »Ne pravim | ti | sedemkrat, ampak do sedemdesetkrat |
| Potrpi z menoj in vse | ti | povrnem.’ |
| Potrpi z menoj in | ti | povrnem.’ |
| Ves dolg sem | ti | odpustil, ker si me prosil. |
| Prijatelj, ne delam | ti | krivice. |
| Hočem pa tudi temu zadnjemu dati kakor | tebi | . |
| síonski hčeri: tvoj kralj prihaja k | tebi | , krotak in sedeč na oslici in na osličku, |
| »Slišiš, kaj | ti | govorijo?« |
| Kdo | ti | je dal to oblast?« |
| Povej nam torej, kaj se | ti | zdi: ali je dovoljeno dajati cesarju |
| moriš preroke in kamnáš tiste, ki so k | tebi | poslani! |
| lačnega in te nasitili ali žejnega in | ti | dali piti? |
| bolnega ali v ječi in smo prišli k | tebi | ?’ |
| ali nagega ali bolnega ali v ječi in | ti | nismo postregli?’ |
| »Kje hočeš, da | ti | pripravimo velikonočno večerjo?« |
| »Resnično | ti | povem: preden bo to noč petelin zapel, |
| »Sin, odpuščeni so | ti | grehi!« |
| Odpuščeni so | ti | grehi’ ali reči: ‘ |
| »Učitelj, | ti | ni mar, da se potapljamo?« |
| »Kako | ti | je ime?« |
| ljudem in jim sporoči, kolikšne reči | ti | je storil Gospod in se te usmilil.« |
| »Deklica, rečem | ti | , vstani!« |
| »Prôsi me, karkoli hočeš, in | ti | bom dal.« |
| »Karkoli me poprosiš, | ti | bom dal, pa čeprav polovico svojega |
| Vse, kar dolgujem | tebi | , je korbán,’ to se pravi dar templju; |
| Postavimo tri šotore: | tebi | enega, Mojzesu enega in Elíju enega.« |
| »Učitelj, k | tebi | sem pripeljal svojega sina. |
| »Nemi in gluhi duh, ukazujem | ti | : |
| »Eno | ti | manjka: pojdi, prodaj vse, kar imaš, |
| »Kaj hočeš, da | ti | storim?« |
| Kdo | ti | je dal oblast, da to delaš?« |
| »Kam hočeš, da gremo in | ti | pripravimo velikonočno večerjo?« |
| »Resnično | ti | povem: preden bo petelin nocoj, to |
| Oče, vse | ti | je mogoče! |
| Kaj je to, kar pričajo proti | tebi | ?« |
| vse od začetka natančno poizvedel, | tebi | , spoštovani Teófil, vse po vrsti popisati, |
| Tvoja žena Elizabeta | ti | bo rodila sina in daj mu ime Janez. |
| V radost in veselje | ti | bo in mnogi se bodo veselili njegovega |
| Poslan sem, da spregovorim s teboj in | ti | sporočim to veselo novico. |
| » | Tebi | bom dal njihovo slavo in vso oblast |
| »Človek, tvoji grehi so | ti | odpuščeni!« |
| Odpuščeni so | ti | grehi’ ali rêči: ‘ |
| »Rečem | ti | : vstani, vzemi nosila in pojdi domov!« |
| enem licu, nastavi še drugo, in kdor | ti | hoče vzeti plašč, mu tudi obleke ne |
| nisem čutil vrednega, da bi prišel k | tebi | , vendar reci le besedo in moj služabnik |
| »Mladenič, rečem | ti | , vstani!« |
| »Janez Krstnik naju je poslal k | tebi | vprašat: ‘ |
| »Simon, rad bi | ti | nekaj povedal.« |
| Zato | ti | povem: odpuščeni so ji mnogi grehi, |
| »Odpuščeni so | ti | grehi!« |
| »Kako | ti | je ime?« |
| se domov in pripoveduj o vsem, kar | ti | je storil Bog.« |
| Naredimo tri šotore: | tebi | enega, Mojzesu enega in Elíju enega,« |
| »Gorje | ti | , Horazín! |
| Gorje | ti | , Betsájda! |
| Dà, Oče, tako | ti | je bilo všeč. |
| Kateri od teh treh, se | ti | zdi, je bil bližnji tistemu, ki je |
| »Gospod, | ti | ni mar, da me sestra pušča sámo streči? |
| menoj v postelji, ne morem vstati in | ti | dati.’ |
| Povem | ti | : ne prideš od tam, dokler ne plačaš |
| moriš in kamnáš tiste, ki so poslani k | tebi | ! |
| tisti, ki je povabil tebe in njega, in | ti | rekel: |
| povabljen, pojdi in sédi na zadnje mesto, da | ti | reče gostitelj, ko pride: |
| da te morda tudi oni ne povabijo in | ti | povrnejo. |
| kruljave, slepe, in boš srečen, ker | ti | ne morejo povrniti; povrnjeno ti bo |
| ker ti ne morejo povrniti; povrnjeno | ti | bo namreč ob vstajenju pravičnih.« |
| Poglej, toliko let | ti | služim in nikoli nisem prestopil tvojega |
| tebe in se sedemkrat na dan obrne k | tebi | ter reče: ‘ |
| »Še eno | ti | manjka: prodaj vse, kar imaš, razdaj |
| »Kaj hočeš, da | ti | storim?« |
| »O, da bi tudi ti danes spoznalo, kaj | ti | prinaša mir, takó pa je prikrito tvojim |
| s kakšno pravico to delaš, ali kdo | ti | je dal to oblast?« |
| »Povem | ti | , Peter, danes ne bo petelin zapel, |
| »Resnično | ti | povem: še danes boš z menoj v raju.« |
| »Ker sem | ti | rekel, da sem te videl pod smokvinim |
| »Resnično resnično | ti | povem: če se kdo ne rodi od zgoraj, |
| »Resnično resnično | ti | povem: če se kdo ne rodi iz vode in |
| Ne čudi se, da sem | ti | rekel: |
| Resnično resnično | ti | povem: govorimo o tem, kar vemo, in |
| Jud, prosiš mene, Samarijanko, naj | ti | dam piti?« ( |
| bi poznala božji dar in kdo je, ki | ti | pravi: |
| mi piti,’ bi ga ti prosila in dal bi | ti | žive vode.« |
| »Kdo je tisti človek, ki | ti | je rekel: ‘ |
| boš torej naredil, da bomo videli in | ti | verjeli? |
| »Kako so se | ti | torej oči odprle?« |
| »Kaj praviš o njem, ker | ti | je odprl oči?« |
| »Kaj | ti | je storil? |
| Kako | ti | je odprl oči?« |
| brat ne bil umrl; a tudi zdaj vem, da | ti | bo Bog dal, karkoli ga poprosiš.« |
| » | Ti | mar nisem rekel, da boš videla božjo |
| »Oče, zahvalim se | ti | , ker si me uslišal. |
| Resnično resnično | ti | povem: petelin ne bo zapel, preden |
| svetu; oni so na svetu, a jaz odhajam k | tebi | . |
| Zdaj odhajam k | tebi | , vendar to govorim na svetu, da bodo |
| »Če ne bi bil hudodelec, bi | ti | ga ne bili izročili.« |
| »Praviš to sam od sebe, ali so | ti | drugi povedali o meni?« |
| oblasti bi ne imel nad menoj, če bi | ti | ne bilo dano od zgoraj. |
| Zato ima večji greh tisti, ki | ti | me je izročil.« |
| Resnično resnično | ti | povem: ko si bil mlad, si se opasoval |
| »Srebra in zlata nimam, dam | ti | pa, kar imam: v imenu Jezusa Kristusa |
| In ko si ga prodal, ali | ti | ni bil denar na voljo? |
| in sorodnike in pojdi v deželo, ki | ti | jo bom pokazal!’ |
| »Pojdi v pogubo, | ti | in tvoj denar, če misliš, da si božji |
| svoje grdobije in prôsi Gospoda, morda | ti | odpusti namero tvojega srca! |
| Gospod Jezus, ki se | ti | je prikazal na poti semkaj, me je poslal, |
| In zdaj pošlji nekaj mož v Jópo, da | ti | pripeljejo Simona, ki se imenuje Peter! |
| zbrani vpričo Boga, da slišimo vse, kar | ti | je naročil Gospod.« |
| Pošlji v Jópo, da | ti | pripeljejo Simona, ki se imenuje Peter! |
| Ta | ti | bo govoril besede, po katerih boste |
| »Blede se | ti | !« |
| »V imenu Jezusa Kristusa | ti | zapovedujem: pojdi iz nje!« |
| Nihče se te ne bo dotaknil, da bi | ti | storil kaj zlega, zakaj v tem mestu |
| Stôri, kar | ti | pravimo: med nami so štirje možje, |
| »Ali | ti | smem nekaj reči?« |
| in prosil, naj tega fanta odpeljem k | tebi | , ker bi ti rad nekaj povedal.« |
| tega fanta odpeljem k tebi, ker bi | ti | rad nekaj povedal.« |
| po življenju, sem ga takoj poslal k | tebi | , hkrati pa sem tožnikom sporočil, da |
| To | ti | vedno in povsod priznavamo z iskreno |
| Priznam pa | ti | tudi to, da po tem nauku, ki ga označujejo |
| »Dovoljeno | ti | je, da govoriš o svoji zadevi.« |
| Težkó | ti | je, da se upiraš ostnu.’ |
| Zato sem se | ti | prikazal, da bi te izvolil za svojega |
| za pričo tega, kar si videl in kar | ti | bom še pokazal. |
| Prevelika učenost | ti | je zmešala pamet.« |
| cesarja moraš stopiti in glej, Bog | ti | poklanja življenje vseh, ki so s tabo |
| »Prav zato sem | ti | dal nastopiti, da na tebi pokažem svojo |
| O človek, kdo si vendar | ti | , da bi se prerekal z Bogom? |
| ni prizanesel naravnim vejam, tudi | tebi | ne bo prizanesel. |
| Oblast je namreč božja služabnica | tebi | v dobro. |
| Kdo | ti | namreč more dati prednost? |
| milosti te uslišim in na dan rešitve | ti | pomagam.« |
| »Dovolj | ti | je moja milost. |
| zapoved, ki je združena z obljubo - da | ti | bo dobro in boš dolgo živel na zemlji. |
| prerokb, ki so nekoč spregovorile o tebi, | ti | polagam na srce to naročilo: z njihovo |
| To | ti | pišem, čeprav upam, da bom prav kmalu |
| čeprav upam, da bom prav kmalu prišel k | tebi | . |
| Ti | bodo branili ženitev in uživanje nekaterih | |
| zanemarjaj milosti, ki je v tebi in | ti | je bila dana po preroški besedi, ko |
| Zapovedujem | ti | pred Bogom, ki vsem stvarem daje življenje, |
| Timótej, varuj, kar | ti | je zaupano! |
| Sicer pa | ti | bo dal Gospod, da boš vse to razumel. |
| detinstva poznaš Sveto pismo in to | ti | more po veri v Jezusa Kristusa dati |
| mestih postaviš starešine, kakor sem | ti | naročil. |
| Ko bom poslal k | tebi | Artemája ali Tíhika, skušaj čimprej |
| Čeprav imam v Kristusu vso svobodo, da | ti | zapovem, kaj stôri, te vendar rajši |
| Doslej | ti | ni bil koristen, zdaj pa je koristen |
| ni bil koristen, zdaj pa je koristen | tebi | in meni. |
| Pošiljam ga nazaj k | tebi | , svojega srčnega ljubljenca. |
| dragega najprej meni, še koliko bolj pa | tebi | , bodisi kot človeka ali kot vernika. |
| Če pa | ti | je prizadel kakšno krivico ali ti je |
| pa ti je prizadel kakšno krivico ali | ti | je kaj dolžan, zapiši to na moj račun. |
| Da | ti | ne omenim, da mi dolguješ celó sam |
| Pišem | ti | , ker zaupam v tvojo poslušnost, saj |
| pravi, »da boš naredil vse po podobi, ki | ti | je bila pokazana na gori!« |
| Žgalne daritve in daritve za greh | ti | niso bile všeč. |
| daritev in daritev za greh nisi hotel in | ti | niso bile všeč,« ki jih vendar darujejo |
| » | Ti | stopi tja,« ali |
| Pokaži mi svojo vero brez del in jaz | ti | iz svojih del pokažem vero. |
| Kdo pa si | ti | , da sodiš bližnjega? |
| Veliko bi | ti | lahko še napisal, pa ti nočem pisati |
| Veliko bi ti lahko še napisal, pa | ti | nočem pisati s črnilom in peresom. |
| Če pa se ne spreobrneš, bom prišel k | tebi | in odstranil tvoj svečnik z njegovega |
| Vendar | ti | je v dobro to, da sovražiš početje |
| Nič se ne boj tega, kar | ti | je pretrpeti. |
| Toda nekaj | ti | moram očitati: pri sebi imaš ljudi, |
| pa ne boš, bom prišel prav kmalu k | tebi | in se bojeval proti njim z mečem svojih |
| Vendar | ti | moram očitati, da trpiš Jezabélo, tisto |
| nič ne boš vedel, katero uro pridem k | tebi | . |
| Glej, iz satanove shodnice | ti | podarjam nekatere izmed tistih, ki |
| Trdno drži, kar imaš, da | ti | nihče ne odvzame venca. |
| Svetujem | ti | , da kupiš od mene zlata, v ognju prečiščenega, |
| »Stopi sem gor in pokazal | ti | bom, kar se mora zgoditi poslej.« |
| »Zahvaljujemo se | ti | , Gospod, Bog, vladar vesolja, ki si |
| »Pridi, da | ti | pokažem sodbo nad véliko vlačugo, ki |
| Razložil | ti | bom skrivnost ženske in zveri, ki jo |
| »Pridi, da | ti | pokažem zaročenko, Jagnjetovo nevesto!« |
| zemlji, besedi in krvi in dobro se | ti | bo godilo. |
| Nič več | ti | ne verjamem, Neda. |
| Ne, Najdù | ti | ne verjame nič več. |
| - Najdù, zakaj so | ti | rekli: |
| Zakaj so | ti | rekli: |
| enak, delež kruha in smeha, meni in | tebi | . |
| Hočeš, da bi | ti | prodal besedo, srce in dušo. |
| Damo | ti | pest denarja, da se rešiš in stopiš |
| Bodi kjerkoli, | tebi | napišem tudi to božično pismo. |
| Tu sredi celice stojim in | ti | pišem. |
| Pa kaj bi | ti | še pravil! |
| tem, da spim samo vsako drugo noč sem | ti | že pisal). |
| Besedo in dušo so | ti | hoteli vzeti, a rečem ti: |
| in dušo so ti hoteli vzeti, a rečem | ti | : |
| in kaj ljubega dobrega | ti | povedati v teh težkih |
| In kaj pomaga | ti | , da vir mašiš, ko ril |
| Oprosti, ker | ti | tako dolgo nisem odpisal. |
| - | Ti | , - je vzkliknila in si pokrila z rokama |
| - Saj Albinu je lažje kakor | tebi | . |
| Tebi | še violine niso pustili vzeti s seboj, | |
| Liter terana | ti | pošiljam za nocoj, da boš vedel, da |
| Rada bi | ti | ga več, pa ne morem. |
| Vse ubogaj, kar | Ti | bodo ukazali. |
| »To | ti | povem, pob, da se boš še pokesal, pa |
| lahko pihnil skozi te, boš pisal, da se | ti | dobro godi. |
| Rečem | ti | , da ti bo še žal.« |
| Rečem ti, da | ti | bo še žal.« |
| petdeset let, daj, da te udarim, daj, da | ti | odsekam glavo, saj ti po smrti kupim |
| udarim, daj, da ti odsekam glavo, saj | ti | po smrti kupim hišo na Piazza Unità. |
| Tebi | nič!" | |
| To | ti | je dekle, drzna je, hihi. |
| časih, ko še za slan krompir nimamo, | ti | žre meso. |
| »Če | ti | je prav si bova delila«. |
| Seveda ni | ti | treba misliti, da je to stari poštar |
| Poleti so | ti | bolj dišali kmetovi štruklji. |
| Ali sem | ti | mar kaj rekla?" |
| »No, saj je našel kruh sebi in | tebi | , oba redi država,« |
| na glas, »taka razcapana starina pa | ti | brenka na kitaro in obljublja, da jo |
| ciljem: pogledati kaj je za goro, ki | ti | stoji leta in leta pred nosom, in ko |
| ob križpotju razbeljenih cest, kjer | ti | mlada deklica streže s kislim mlekom |
| Kaj se | ti | je hiša kar čez noč sesula na glavo?« |
| Ali | ti | je bilo tega treba? |
| To | ti | je hudič, si je mislil Cestar. |
| Ceste gradijo, pa | ti | hišo porušijo, obljubijo odškodnino, |
| je dejal Cestar, »ta | ti | bo še kaj dal. |
| Veliko bolje se | ti | godi kakor vsem drugim, ki pridejo |
| Toda če | ti | pred nosom vleče nekomu listnico iz |
| Pa | ti | pridejo in se derejo name. |
| Potem se | ti | napijejo, zagledajo v gostilni Mussolinijevo |
| Ko sem šel v Trst, sem | ti | hotel pisati, toda kaj, ko pa spočetka |
| dejal in segel v žep po listnico, » | ti | lahko nekaj dam. |
| in | ti | ne bo treba več stanovati po zatohlih |
| Martin obupno zakrilil z rokami, »tega | ti | ne bom več razlagal. |
| hiš se ne splača popravljati, to sem | ti | mendaj že prej dejal. |
| »Kaj vse | ti | ne pride čez jezik. |
| Saj sem | ti | pravil, da smo imeli mlin.« |
| k njej, jo potrepljaš po ramenu, pa | ti | že počepne.« |
| »Eh, stari, kaj | tebi | voda!« so se zadrli vojaki kakor v |
| In če | ti | potisnem s pestjo glavo v trebuh in |
| ‘Občudujem te in iz srca sem | ti | hvaležen, da si se tako potrudila zame.’ |
| Grunt smo | ti | dali in za plačilo boš zdaj lajal name! |
| parklje in tace pa še ščetine, če se | ti | da.« |
| Mrha, ali se | ti | toži po meni, si je mislila. |
| Seveda, za posteljo in za deklo bi | ti | bila še zmerom dobra. |
| »Komaj tri mesece ji je, pa se | ti | |
| Pa kaj bi | ti | pisal, saj sam veš, kako je v ječi. |
| Zdaj | ti | pa napišem še najbolj pretresljivo |
| saj je hodila s tabo v šolo in stric | ti | je celo nagajal, da je tvoja čeča. |
| ga: dvakrat na leto vidim kruh, ta | ti | pa ob kruhu umre. - |
| Ali sem | ti | mar kaj naredila?« je rekla očitajoče. |
| »Kaj, ali | ti | nisem dal robca?« je planil pokonci; |
| »Kaj to | tebi | mar!« se je obregnil Peter in potegnil |
| »Ali | ti | mar nisem rekla, da zaupaj v božjo |
| Rečem | ti | , odgovori!« |
| »Ali naj | ti | prinesem mlekca?« |
| Sem stopi, da | ti | popiham,« je rekla mama, jo vzela v |
| bajto k sestri Pavli in ji meni nič | tebi | nič poklonil svojo pravkar pobeljeno |
| Ali se | ti | je pogreznila?« |
| » | Tebi | ne sme človek niti črhniti, ker imaš |
| Če | ti | rečem, da se obesi, se boš pa obesil, |
| Saj drugega | ti | tako ne kaže. |
| »Hišo | ti | je dal, ti pa mu še pomij ne privoščiš!« |
| »Če ga spustiš na tla, | ti | razčesnem nos, zapomni si!« je bevsknila |
| vprašajo, če si zadovoljen z imenom, ki so | ti | ga izbrali; kasneje, ko dorasteš in |
| ga izbrali; kasneje, ko dorasteš in | ti | je potrebno prepričanje ali svetovni |
| Vsako figo | ti | obesi na veliki zvon. |
| Peskarjevi so se ga vendarle bali, češ kaj | ti | pomaga, če ga lahko vtakneš v luknjo, |
| lahko vtakneš v luknjo, klofute, ki | ti | jo je prilepil, ti sam Mussolini ne |
| luknjo, klofute, ki ti jo je prilepil, | ti | sam Mussolini ne sname več z glave. |
| »To | ti | pa že rečem, Modrijan, ali jim mar |
| se vlačiš po gostilnah, stara pa se | ti | medtem doma z drugim poja, in že jo |
| »Kdo | ti | je pa kaj rekel?« se je vtaknil v besedo |
| Ne dam | ti | je, pa ti je ne dam. |
| Ne dam ti je, pa | ti | je ne dam. |
| »Takoj, hop, | ti | ga pripeljem, hop,« je kolcal Pečan |
| To bi | ti | bil kmet!" |
| težko jih je rediti, a še teže je, če | ti | umirajo. |
| To | ti | je bil gospod! |
| To | ti | je bil župnik! |
| Že samo ime | ti | nekaj pove." |
| Ta trmasti Smodin ni srečen če | ti | ne pribije konjske podkve na peto!" |
| »To | ti | je trava! |
| »Da, in da | ti | povem naprej. |
| ‘Z užitkom bi | ti | eno primazal!’ - |
| Pa kaj bi | ti | pripovedovala, saj tega bi se še sam |
| No, pa pustiva to, da | ti | povem naprej. |
| »No, in da | ti | povem naprej. |
| vsaj oprtnice ne grizejo v ramena, ker | ti | oprtnik ne visi, temveč leži na hrbtu.’ |
| Zdi se | ti | , da hodiš po ledeni plošči, |
| V srcu pa | ti | razsaja in te razgreba strašen občutek |
| nosiš samega sebe po cesti - in zdi se | ti | , da ljudje s prstom kažejo za tabo, |
| Ti | bom že pokazal ne morem! | |
| Vidiš, | tebi | je še deset let do moje starosti. |
| že zdavnaj, pred sto leti in še več, | ti | pride v vas neka Barbara. |
| Godno je bilo v začetku vojne, in ali | ti | ni hudič, da je prav takrat Mojemu Jezusu |
| je dedec zrogovilil, češ, mrha grda, | ti | bom že pokazal, in je začel prskati |
| In kaj se | ti | rodi? |
| »Ali so tudi | tebi | v napoto?« |
| Kdaj pa je | tebi | krava poginila, a? |
| »Pa mi povej, zakaj | tebi | krava ne crkne? |
| Zakaj | ti | ne crkne?« |
| Zakaj | tebi | krave ne pocrkajo? |
| Zakaj | ti | ne pocrkajo? |
| »Zakaj | ti | ne pocrkajo? |
| Zakaj | ti | ne pocrkajo? |
| »Zakaj | ti | ne pocrkajo? |
| Zakaj | ti | ne pocrkajo? |
| » | Ti | bom že dala a‐a! |
| Pisker | ti | odbijem z vratu, da boš laže govoril!« |
| »Ali | ti | bo kaj dolgčas? ...« |
| » | Tebi | ?« se zakrohota Hlipov Lojz. |
| »Do pekla | ti | jo bomo potisnili!« pribije Travnikarjev |
| Tebi | je pač vseeno, če ostanemo pod Italijo.« | |
| Mar sem pri spovedi, da | ti | bom odgovor dajal?« |
| »Kako | ti | to rase!« |
| »Mi pa | tebi | !« navdušeno odgovorijo vaščani in sklenejo |
| »A zdaj | ti | tovariš komisar ukazuje, da ne razdajaš |
| » | Ti | bo že Stane dal kropa!« zagrmi vanj. |
| »In | tebi | tudi!« se okrene k Tildici. |
| »Pa se | ti | ta zverina zdrami in ... kar na vsem |
| »Takle dedec, pa | ti | gnije v grapi! |
| »No, kdaj se | ti | bo pa jezik razvezal?« |
| »Sem sedi, da | ti | povem, kako smo se v Bosni dogovarjali,« |
| »Saj sem | ti | že zadnjič povedal, da sem Čelarjev |
| Tvoj Peter, vaščan našega Lojzeta, pa | ti | rovari zoper domovino, zoper svoj lastni |
| In še vsak dan sem ve‐edela, da | ti | bom morala nekoč povedati ... |
| Poštar se | ti | je že odpeljal.« |
| »Če | ti | rečem, da je šel, je šel!« je jezno |
| Seveda, | tebi | je bilo prav, ker je bil zguba!« je |
| In če bo na mestu, | ti | bo dal vetra! |
| Takega vetrčka | ti | bo dal, da boš še samega sebe komaj |
| ‚Kaj | tebi | mar, mene država plačuje.‘ |
| Država pa, meni nič, | tebi | nič, mu daje denar in ga redi, a ti |
| »Saj bi | ti | ponudil, a nimam nobene več |
| Poštar se | ti | je odpeljal. |
| ju posoli in obesi v dimnik, da se | ti | ne usmradita.‘« |
| In zakaj bi se | tebi | tresle hlače, a?« se je razčeperil |
| Ti | , pravim, tak in tak se mi vidiš in | |
| Tudi | tebi | ne povem. |
| »Ta govor | ti | gre pa res do živega,« so se mi nasmehnili |
| » | Ti | bom že pokazala, kako je zdrav!« je |
| »Pa | ti | ni Jur povedal, kam boš šel jutri?« |
| »Rožo | ti | bo dala?« |
| »Kar sončnico | ti | bo dala?« |
| »Kdaj pa | ti | jo bo dala?« |
| sončnico, če ti je Tilčka res rekla, da | ti | jo bo dala.« |
| »Zaradi tega | ti | res ni bilo treba v Egipt!« |
| » | Ti | je že manjkalo, ker si se vlekla drugam!« |
| »Če si rekel, ali če nisi rekel, | ti | bom jaz rekla, da je vsa tvoja dobrota |
| Rečeva pa | ti | , da je zdaj treba Maticu krepko osoliti |
| »Ali | ti | mar ni všeč?« |
| Ali | ti | nisem rekel, da ti bodo pobrali nož?« |
| Ali ti nisem rekel, da | ti | bodo pobrali nož?« |
| »Saj | ti | vendar pravim, da jih spusti! |
| »Če pa se, recimo, tudi | tebi | kaj zgodi, boš šel vsaj obrit v nebesa.« |
| »Zadnjič | ti | rečem: |
| »Sončnico sem | ti | obljubila.« |
| »Ko boš pojedel, me pokliči, da | ti | jo spet zataknem.« |
| Saj sem | ti | že pravil, kaj vse se je zgodilo med |
| Najprej | ti | zadavi srce, da nehaš biti človek. |
| Vidiš, to | ti | je spet svoje vrste roman! |
| Ali se | ti | ne zdi?« |
| »No, saj si že dovolj star, da | ti | lahko to povem. |
| ‘Kdo pa | ti | je rekel, da hodi ob tem času v vodo, |
| Sicer pa sem | ti | povedal samo zato, da boš vedel,« je |
| Grdo je slišati, toda kar naravnost | ti | povem, če bi takrat imela nož v rokah, |
| Pa tudi | tebi | bi se smejala, ker si se tudi rad petelinil |
| Sicer pa, le kaj | ti | pripovedujem, saj se sam spominjaš! |
| Najprej | ti | posteljem, potem boš pa jedel! - |
| Pa tudi za palico | ti | lahko služi. |
| In zato | ti | lahko povem: |
| Samo še nekaj | ti | povem. |
| Preseke, sem stopil še teh pet korakov, da | ti | rečem dober dan in da mimogrede pogledam, |
| - Ampak obljubil je, naš Ludvik, da | ti | bo pisal iz Padove, pisal ti bo. |
| Ludvik, da ti bo pisal iz Padove, pisal | ti | bo. |
| Šel | ti | je za botra in še uro ti je kupil, |
| Šel ti je za botra in še uro | ti | je kupil, urico.’ |
| Saj veš, da | ti | vse verjamem! |
| - Dovolj si star, da | ti | lahko povem. |
| - Nemara ni bilo prav, ker sem | ti | to povedal, - se je spet oglasil oče, |
| Sicer pa se | tebi | ni treba bati pekla, ker se te bodo |
| Sicer pa | ti | po pravici povem, da kar se sadja tiče, |
| bilo na veliki četrtek leta 1906, pa | ti | je povedala, da je bilo deževno, da |
| rekla, - pa se nisem mogla premagati, da | ti | ne bi spustila prgišča češenj za vrat. |
| - Počakaj, da | ti | jih jaz polovim, - je rekla Brika, |
| Kar tako | ti | jih dam! - |
| me je zgrabil nov očitek, češ mama | ti | je umrla, ti pa se ukvarjaš s sabo, |
| - Kdo pa | ti | je to rekel? - |
| - Kdo pa | ti | je rekel, da sem dober človek? |
| In poglej, tudi to sem | ti | vnaprej povedala, da ne bo otrok.’ |
| ‘Da | ti | ne bo tako dolgčas,’ sem rekel. |
| Pa | ti | ni hudo?’ - |
| Veš, češnje sem | ti | prinesla. |
| - Veš, Liska, | tebi | je bila podobna - |
| - Kdo | ti | je to rekel? |
| - Kdo pa | ti | je to rekel? - |
| Če bi | ti | hotela povedati vse od začetka -« |
| Toda saj | ti | pravim: če bi hotela povedati vse od |
| - Saj | ti | je ne ponujam, čeprav bi ti bila potrebna. |
| - Saj ti je ne ponujam, čeprav bi | ti | bila potrebna. |
| Samo to | ti | povem: po vseh štirih še ne hodiš, |
| - No, pa naj | ti | pomaga! - |
| Ne bom | ti | je posodila ‘Črne žene ’ je! ... |
| Saj drugega | ti | ne morem dati. |
| - | Tebi | je že poplačal! - |
| poslušaj, pob, da boš vedel, kako dobro | ti | je doma! ... |
| - Jaz pa | ti | rečem, da boš umrl! |
| nagnusno boleznijo, da | ti | bodo oči iztekle ... da ti bo odpadel |
| boleznijo, da ti bodo oči iztekle ... da | ti | bo odpadel nos ... in ušesa ... skratka, |
| »Kanec kave sem | ti | prinesla...« |
| Da, in da | ti | povem, kar se mene tiče... da ti odkrito |
| in da ti povem, kar se mene tiče... da | ti | odkrito povem, če slišim domovina, |
| »Prav nič se | ti | ne smejem!« |
| »Kaj vse | ti | ta cepec namlati!...« |
| »Saj se | ti | pozna, da ti je tram padel na glavo,« |
| »Saj se ti pozna, da | ti | je tram padel na glavo,« |
| Tega | ti | še nisem povedal. |
| neumnosti, to se pravi do ljubezni, pa | ti | je zmanjkalo štrene. |
| Božena | ti | pride k Modrijanu, da bi se malce zavrtela |
| Lazarjeva Dorka | ti | pokaže s prstom na Boženo in se glasno |
| »Lepega dne | ti | pride Gino k nam in vpraša po očetu. |
| Saj so | ti | gotovo že povedali o njem ?« |
| »Kam se | ti | mudi!« |
| In ta laž | ti | ni prišla na jezik šele pri grobu. |
| »Tudi | tebi | ,« je tiho odvrnil. |
| »Kolikokrat pa sem | ti | že rekel, da se ne pustim zmerjati? |
| »Saj sem | ti | že zadnjič povedal, da sem Čelarjev |
| »Prismoda, prav na pihalnik | ti | bo sedla!« je rekla Čelarica, se sklonila |
| »Da | ti | ne bo dolgčas,« ga je zbodla učiteljica. |
| Pa tudi če bi bila res taka, kaj | tebi | mar? |
| »Če me ustavi, | ti | ga že priženem, da tudi tebe zajaše!« |
| »In da me boš zares občutil, | ti | bom zdaj eno primazal!« |
| Nič | ti | ne bo pomagal, ker sem tudi jaz krščanska |
| Ustinarjevemu biku, sem lahko tudi | tebi | odkrehnil tista dva češarka. |
| Na, saj | ti | še zdaj teče kri!« je zaključil in |
| »Zato, ker sem | ti | podložil nogo. |
| »Dal | ti | bom cedelo, cedelico, pa ga boš odprl!« |
| Veš, da | ti | povem, tisti topoli niso samo topoli, |
| Tudi jaz lahko povem samo | tebi | , ker nimaš jezika. |
| Moj Ravničar pa | ti | zastoka: |
| Potem | ti | pa spet neumno zine: |
| Če bi | ti | to storil, bi bila pa res prava revolucija. |
| Gledal in čakal boš, da | ti | ta hudič podre topole ..., da ti ugonobi |
| boš, da ti ta hudič podre topole ..., da | ti | ugonobi sinove! ... |
| Matic,« je toplo rekel nesrečniku, »zdaj | ti | dam tale nož in kose stekla, ti pa |
| »Če je pa tako, | ti | bom zapel!« se mu je prisrčno nasmehnil |
| »Ti pa kar tiho bodi, da | ti | res ne prinesem repe in krompirja!« |
| »Blagor | tebi | , ker si nor!« |
| In če bi | ti | vedel, kako je prijetno, prijetno!« |
| - Saj bi | ti | rad povedal, da grem v Robe! |
| A če | ti | povem, me ne boš pustila iz bajte. |
| - | Tebi | ni treba! - je takoj odbila Temnikarica. |
| Kdo | ti | je pa včasih tako govoril?« |
| »Prišla | ti | je na um kakor vse druge misli. |
| Tam... pa kaj bi | ti | govoril! |
| privadil... no, in ... kaj mrha, ali bo tudi | tebi | žal, ker me ne boš več videl? |
| Ali | ti | je dolgčas? |
| »Hvala | ti | , Cika, da si se oglasila! |
| - Saj sem | ti | že povedala, da nismo sami. |
| Pravim | ti | , da zdaj nismo več sami, ker se je |
| Tebi | je prihranjeno!... | |
| - Saj sem | ti | zdaj res mati, - je rekla. |
| Sonce | ti | da sok, sok ti da... |
| Sonce ti da sok, sok | ti | da... |
| Sonce | ti | da sladkor, sladkor ti da...« |
| Sonce ti da sladkor, sladkor | ti | da...« |
| »A Jankec | ti | je ime?« |
| - Bog, če bi | ti | bil, bi zdaj tudi mahnil! - je zahropel |
| Če gori, potem bi | ti | moral biti gorak, gorak in tudi umazan, |
| Povedal | ti | bom, kako so solze prežgale dušo Ruparjevemu |
| »Grenkoba | ti | ne uide!« |
| ženskico, še s torbico hodi v šolo, pa | ti | že prebrisano ukazuje. |
| »Ali se | ti | ne zdi, da se je malce zamajal?« |
| »Ali se | ti | sanja?« je rekel macesen. |
| »Mislila sem, da | ti | je všeč.« |
| Nekateri pa so sploh prebrisani, tako | ti | napnejo mišice, kakor bi udrihal po |
| mi kaj, kot si kdaj zvečer zapela in | ti | solza v črne je oči navrela.« |
| »Ona | ti | je dovolila, kaj?« - |
| krojaču, pij šampanjec, veseljači, vse | ti | dovolim, vse.« |
| Stregla | ti | bom. |
| Naj | ti | ne bo nerodno!« |
| Priznaj pa, da | ti | grem na živce!« |
| » | Ti | je slabo?« |
| »Kaj neki | ti | pade v glavo! |
| »Zavidam | ti | , da delaš, kar hoče samo iz tebe, ampak |
| »Vedno sem | ti | branila na potovanja, tudi sedaj ne |
| prej si zagotovi službo tam doli, če | ti | uspe, bo fajn. |
| sem nekajkrat zahlipal, poglej, kako | ti | gredo na roko. |
| Ko | ti | , če ti, uspe, obrniti pozornost z ideje |
| Ko ti, če | ti | , uspe, obrniti pozornost z ideje o |
| zgodi nekaj podobnega, kakor če se | ti | pokaže Marija. |
| Pa to je ludost. Prašina | ti | je ušla u glavo. Pa šta češ tamo? Idi |
| ob zavesti te skrivnosti, ne daj, da | ti | zahtevnost požre ves čar vsega. |
| cilj lahko še vedno eksistira, dolgčas | ti | ni, ker si prezaposlen. |
| potem, ko greš, tečejo za teboj in | ti | mahajo. |
| Naveličaš se, zadosti | ti | je nečesa, če si napet. |
| tako dokaj dobro živeti, zakaj pa še | tebi | ne bi. |
| tako skozi široko odprte pore bliže | tebi | , v tvojo dušo, prebija navidezno kontrastno |
| kozmičnih sil na ušesa gluhega neba in | tebi | samotnemu sorodniku sveta prvotni in |
| Nocoj boš prespal, kjer | ti | bodo pokazali, jutri te bomo poslali |
| tvegal, da te odvlečejo na SEPHA, in | ti | z minijem pobarvajo roke, tudi kravat |
| Kako | ti | je ime? me je prišel vprašat očak iz |
| vzgojil mrzli svet okoli tebe in ki | ti | dopoveduje, da me ni in da obstajata |
| V Gilgitu | ti | ne bodo nikoli pomagali, običajno odvrnejo, |
| Kar z nami pojdi, pojdi no, dobro | ti | bo delo..., sem razumel starega ata, |
| na zakonske spalnice in še na misel | ti | ne pade, da bi te reči lahko nastopale |
| Nikjer | ti | ne more bolj kot v Indiji postati jasno, |
| sprehod bos in v kratkih hlačah, ne da bi | ti | kdorkoli zato žrl živce. |
| bi bili samo za to tu, v nekaj dneh | ti | iz palmovih vej in bambusa narede krasno |
| najprej kaj preberi, potem pridi, pa | ti | bom jaz razložil neke detajle! |
| On | ti | bo omogočil vse, kar boš potreboval |
| poročen, te pomilujejo in včasih se | ti | tudi rogajo; odkrito, netolerantno |
| tudi rogajo; odkrito, netolerantno | ti | povedo, da je to nenaravno in absurdno. |
| kar naprej lomijo v pravem kotu, kar | ti | omogoči, da vidiš samo nekaj korakov |
| čakam, tebe hočem in nikogar drugega, | ti | si moje gnezdo, sem slišal. |
| Veliko grdih duhov je sicer tam, ampak | tebi | ne bodo storili nič hudega. |
| Dal | ti | bom injekcijo. |
| izoliran od ljudi svoje kulture, se | ti | utegne to mednarodno znano bambusovo |
| popolnoma, kolikor le sam hočeš (nihče | ti | ne sme in ne more ukazovati), prepustiš |
| debelo in se obenem tako razkošno reže, | tebi | naravnost v brk, da bi eno odnesel |
| božje kraljestvo in vse ostale stvari | ti | bodo dane brez tvojega napora, vzklikajo |
| Kdor | ti | daje pijačo, ima določen vpliv nate, |
| v meni, ki me je pripeljala nazaj k | tebi | , da sem pomagal roditi in poviti Melito, |
| No, kaj se | ti | zdi? |
| Spij čaj, dobro | ti | bo dél. |
| ostaneš tudi čez noč, na razpolago | ti | bo soba za goste. |
| Bi | ti | bilo to zelo odveč? |
| In še nekaj bi | ti | predlagal: da se vsakokrat dogovoriva |
| Kajti zdravilo za tvojo bolezen, ki | ti | ga lahko ponudim jaz, je spoznanje. |
| Se | ti | zdi, da je Werther filozofsko delo? |
| Se | ti | zdi to bolje? |
| začneva najin prvi filozofski pogovor, bi | ti | rad še nekaj povedal. |
| k učitelju, da bi te kaj naučil ali | ti | na poti spoznanja kakor koli pomagal |
| pomagal - kar od mene pričakuješ - naj | ti | bo prvo načelo, da učitelju zaupaš! |
| Če imaš z zaupanjem težave, pa | ti | predlagam, da ga privzemi kot nekakšno |
| Upam, da | ti | bo pri meni prijetno! |
| In zato, da bi uvidel to razliko, | ti | ni treba vedeti, ali je roka resnično |
| resnična ali pa je resnična le zate, saj | ti | je - namreč prav tebi samemu, tvoji |
| resnična le zate, saj ti je - namreč prav | tebi | samemu, tvoji pameti - dovolj jasno, |
| Nasploh | ti | svetujem, da si vselej, ko se znajdeš |
| Ravno to sem | ti | hotel reči: kartezijanska sámogotovost |
| mi, čeprav sem te komaj spoznal, da | ti | manjka predvsem samozavesti. |
| prava, ”metafizična“ samozavest, ki | ti | ne more biti vzeta, ko se je zaveš. |
| Kaj | ti | je, človek, si zblaznel? se je nedolžno |
| Edino samozavest | ti | lahko pomaga. |
| A tako si me predstavljaš... prav nič | ti | ne zamerim, le zakaj bi ti, pa še kanček |
| prav nič ti ne zamerim, le zakaj bi | ti | , pa še kanček resnice je v tem. |
| Tudi prav - torej | ti | najprej na kratko povem, o čem razprava |
| kako Kartezij opredeli dušne strasti, | ti | bom, da bi bil čim bolj natančen, poiskal |
| njegove definicije dušnih strasti, | ti | bom prebral neki drug odlomek iz Strasti duše, |
| Tega | ti | ne morem izraziti. |
| Pomislil sem namreč, da | ti | je najin pogovor pravzaprav odveč, |
| poskušaj otresti tega bednega občutja, ki | ti | bo razjedlo moči.“ [Goethe (1), 98] |
| Čeprav je že pozno, | ti | bom prebral, Janez, še en odlomek iz |
| Ti | je všeč pri Brunu? | |
| Ti | je ostalo kaj časa za branje Kierkegaarda? | |
| Počakaj, grem po knjigo Ali‐ali, z njo | ti | bom morda lahko vsaj deloma pojasnil |
| trpinčijo tvojo dušo, a ustnice naj | ti | ostanejo takšne kot prej, saj bi nas |
| Na hitro | ti | sicer lahko povem, kaj je Heglova ”nesrečna |
| strasti, o skifu v razburkanem morju, se | ti | je glas tako spremenil, kakor da bi |
| Nikar naj | ti | ne bo nerodno... vsi smo bili že kdaj |
| priliki zaupaš, kaj te teži... pomagala | ti | bom z nasvetom, če bom mogla. |
| Pa jaz vem... no, in zdaj | ti | povem, kaj je tisti globlji pomen Kierkegaardove |
| Govoril sem | ti | že o kolebanju ”esteta“ med nasprotjema: |
| zanemariti svojega rednega študija; sicer pa | ti | bo zdaj, ko Draga odhaja, gotovo ostalo |
| To | ti | povem: kdor tuhta venomer, / je kot |
| Pridi sèm, pokazal | ti | bom računalniško izvedbo. |
| Ravno to | ti | hočem razložiti - ne samo razložiti, |
| Toda ker je danes že pozno, | ti | predlagam, da o tem premisliva do prihodnjega |
| Še bolj smešno se | ti | bo zdelo, če ti povem, da se me je |
| Še bolj smešno se ti bo zdelo, če | ti | povem, da se me je vzdevek ”mojster“ |
| No, povem | ti | na kratko, potem pa lahko noč... |
| kakšen ”mojster suspenza“ bi bil, če bi | ti | povedal vse o sebi v enem samem večeru? |
| času iz Aristotelove Fizike, ki sem | ti | ga priporočil? |
| zdavnaj bi ga moral vrniti... in zdaj | ti | bom moral pač sam povedati kaj več |
| svojo drago, sem pomislil: morda pa se | ti | bo življenje zasukalo povsem drugače, |
| vprašanje, ali je prihodnost že tu, pa | ti | lahko odgovorim samo, da je sedanjost |
| preproste, kot jih vidiš sam... rekel sem | ti | že: |
| Glej, pokazal | ti | bom na primeru: zdaj hodiva po cesti |
| prej in pozneje še tisto, kar sem | ti | rekel že prej - namreč da Aristotel |
| No, | ti | je zdaj bolj razumljivo, zakaj je Aristotel |
| njem po ponovnem priklopu toka, naj | ti | ponazarja tek zdaja v času. |
| bilo treba razpravljati posebej, zdaj | ti | povem le, da so nekateri antični filozofi, |
| Aristotel bi | ti | zaploskal in te povabil še na kak sprehod... |
| samo odrešiti se moraš žalosti, ki | ti | jo vzbujajo, s tem da jih v spominu |
| Ti | je všeč - Marija? | |
| te zanimajo neevklidske geometrije, | ti | bom posodil knjigo Jeremyja Graya Ideje prostora, |
| Verjetno boš presenečen, če | ti | povem, prvič, da je naš realni vesoljni |
| Me veseli, da | ti | je všeč ta trg. ... |
| Rinascimento...], pokazal | ti | ga bom... no, in poleg maket je bilo |
| Se strinjam in povedati | ti | moram, da slika idealnega mesta tudi |
| in tudi zato se mi zdi slika, ki sem | ti | jo prej opisal, bližja našemu današnjemu |
| gotiko, potem romaniko... in nazadnje | ti | od velikih stavb ostane samo še bazilika |
| No, kaj se | tebi | zdi, Janez? |
| Resnično | ti | povem, še danes boš z menoj v raju |
| No, | ti | je všeč? |
| smo govorili proti Gospodu in proti | tebi | . |
| Pripovedoval sem | ti | o tisti sliki, Arhitekturni perspektivi... |
| bila je le nekakšna slutnja... in zdaj | ti | predlagam, da tudi ti vzameš zrcalo |
| Bruno, pridi bliže, nekaj | ti | pokažem... |
| in poskusi rešiti uganko sreče, ki | ti | jo zastavljam!" |
| Poskusil | ti | bom razložiti. |
| Osnove relativnostne teorije | ti | bom skušal pojasniti prihodnjič, zdaj |
| Se | ti | ne zdi vprašljivo, da šele zdaj, |
| No, zdaj pa mi ti povej, kaj se | ti | je zdelo najbolj zanimivo v njunem |
| bi se srečala kje na ulici in da sem | ti | mimogrede prebral odlomek iz Newtonovih |
| O tem | ti | bom več povedal kdaj drugič, zdaj je |
| Zaenkrat | ti | povem le, da bi bilo treba Swedenborga |
| Če se | ti | bo ljubilo, poišči poglavje o prostoru |
| Dvojčka | ti | ne gresta iz glave, kaj? |
| torej, ali se | ti | zdi, da Kant prostoru in času pripisuje |
| prostorskem predmetu, na primer mizi, | ti | omogoča njena spominska slika, njeno |
| prepoznaš kot isto mizo - in analogno | ti | omogoča imanentni časovni predmet, |
| konstitucijo imanentne predmetnosti - | ti | Husserl odgovarja, da je njen izvor |
| vprašaj, zato tudi prihajaš k meni, da | ti | kaj razložim. |
| čim hitreje se giblješ, tem počasneje | ti | z gledišča mirujočega opazovalca teče |
| Vse | ti | bom poskusil razložiti, kolikor pač |
| Kaj pa srce, | ti | še nagaja? |
| Janez, saj | ti | je prav, da gre Anželo z nama, ne? |
| nobenega fizikalnega poskusa, ki bi | ti | povedal, ali se resnično giblješ ali |
| Če poznaš sam paradoks, | ti | bo to takoj jasno... |
| Ha, nič | ti | ne uide... razlika med izrazoma kaže |
| Ti | je slabo? | |
| Zdaj pa, dokler čakava na Anžela, | ti | povem nekaj o zgodovini te cerkvice. |
| drugi poti, zato sem mislil, da bo tudi | tebi | prav... |
| Se | ti | ne zdi, da sva že ves čas globoko v |
| Se še spominjaš, kaj sem | ti | povedal, ko sva prišla do velikega |
| Lahko | ti | povem le to, da sprašuješ po fizikalni |
| Se | ti | ne zdi, da sva na to vprašanje že večkrat |
| Rekel sem | ti | že: resnica je mnogotera - in takšno |
| Le kaj bi | ti | zameril! |
| Sicer pa | ti | povem skrivnost: ti, Janez, prav toliko |
| Janez, prav toliko pomagaš meni kot jaz | tebi | . |
| Lepó, lepó... pa se | ti | ne zdi, da je malce serendipično naključje, |
| in seveda mati tudi... lepó od nje, da | ti | je sporočila. |
| Zemlja in voda sta | ti | še bolj tuja od zraka, preveč imaš |
| Janez, da rečeš kar prvo znamenje, ki | ti | ob pogledu na Anžela pride na misel. |
| Ti | bom povedal kdaj drugič... nikar se me | |
| ne boj, jaz vsakomur pomagam, tudi | tebi | , na svoj način pač... |
| imeti, / skrajnega roba pa ni na ničemer | ti | videti môči, / ako ni onkraj kàj, kar |
| bodi, / pušča celotno neskončnost enako | ti | v sleherni smeri. / |
| Vendar oboje zastavlja | ti | umik: k priznanju te sili / to kakor |
| najin vrt je kar preveč ”evropski“, saj | ti | pravim, da bi bilo lepše, ko bi bilo |
| Zdaj se | ti | morda tako zdi, toda če bi poznala |
| Zdaj se | ti | še ne mudi, v eni uri pa bomo z branjem |
| Se | ti | zdi, da je to naključje? ... |
| Neskončnost | ti | ne gre v glavo, kaj? |
| Brunovem vplivu na sodobno kozmologijo | ti | vsekakor priporočam, ko boš imel več |
| Se | ti | zdi, da zdi, da zdaj pravim kaj drugega? |
| Se | ti | zdi, da ne? |
| Čakaj, čakaj... zakaj se | ti | zdi, da Spinoza v svoji ljubezni do |
| Pa se | ti | res zdi, Janez, da Spinoza v tem odlomku |
| In zdaj | ti | hočem pojasniti bistvo Spinozove filozofije |
| Seveda, takoj | ti | postrežem z razlago, zdaj ko nama je |
| nujne (kakor naj bi trdil Spinoza), | ti | lahko odvrnem, Janez, da vprašanji |
| To drži... vendar sem | ti | hotel z omembo analitične geometrije |
| Toda takšna patetika | ti | je všeč, kolikor vem? |
| Kaj | ti | je, Bruno? |
| Verjamem, da | ti | je v nemščini pretežak, tudi zame ni |
| Verjetno ne samo | tebi | . |
| Bruna, ki si ga pravkar prebral, | ti | je bil vseeno všeč? |
| Rekla sem bolj za šalo... če pa | ti | je slika res všeč, Janez, ti jo podarim. |
| če pa ti je slika res všeč, Janez, | ti | jo podarim. |
| Se | ti | je to že kdaj zgodilo? |
| precej zbegan in različne hipoteze | ti | švigajo po glavi, da bi si razložil |
| Kaj pa | ti | je? |
| Kako naj | ti | jaz rečem, da ne hodi? |
| Saj bi | ti | povedala, če bi naju motili tvoji obiski... |
| pa je naročil, naj te pozdravim in | ti | povem, da bo prišel po Divji tulipan, |
| Se | ti | zdi? |
| poznaš, ali pa se srečaš z imenom, ki | ti | da misliti, ker ne veš, kam bi ga dal |
| je živeti (čeprav skozi bolezen), da | ti | nihče več ne zavida. |
| v svoji notranjosti sem si rekla: » | Tebi | se ne more zgoditi nič hujšega!«, ne |
| Ne bomo | ti | dali ničesar.« |
| »Kaj pa ti, dedek Mraz? Kožuh se | ti | sveti na rokavih, kakor da bi ga mazal |
| Ali prav vidim, da | ti | sili komolec na svetlo!« vrača Božiček |
| Kdo vse pa | ti | je nastavil peharček?« sprašuje dedek Mraz. |