/ZOae4 (2348)

ustrelili	me	bojo briga me ustrelili me bojo v tilnik
ustrelili me bojo briga	me	ustrelili me bojo v tilnik briga me
ustrelili me bojo briga me ustrelili	me	bojo v tilnik briga me dol z velikim
me ustrelili me bojo v tilnik briga	me	dol z velikim bratom vedno te ustrelijo
bratom vedno te ustrelijo v tilnik briga	me	dol z velikim bratom -
»Zdaj pa vsi voljno in glejte	mene	.«
»Znova	me	poglejte.«
»Nekaj preveč pametnega	zame	, se mi zdi.«
Pravzaprav so	me	privabile šminka, na masko spominjajoča
pod kostanjevim drevesom izdala si	me	, izdal sem te, ne da bi trenila z očesom.
»To	me	vrne nazaj v stare čase.«
»Eden	me	je enkrat porinil,« je rekel starec.
varno,« rečem in če mi verjamete, pograbi	me	za ovratnik in mi primaže tako, da
za ovratnik in mi primaže tako, da	me	je skoraj poslal pod kolesa avtobusa.
»Noge	me	včasih presneto dajejo, moj mehur je
»Po šestkrat ali sedemkrat	me	ponoči vrže iz postelje.«
»Za trenutek	me	je zabolelo, to je vse.«
»	Me	slišite?«
resnici, lahko še vedno preneseš pogled	name	?«
»Okrtači	me	, prosim.«
»Zanima	me	, kaj je bila limona,« je nedosledno
»Ne zanima	me	prihodnja generacija, ljubi.«
»Tisto, kar	me	zanima, sva midva.«
»Če bi	me	kdaj želeli videti, tu me lahko najdete,«
»Če bi me kdaj želeli videti, tu	me	lahko najdete,« mu je bil rekel O'Brien.
»Če	me	lahko prisilijo, da te neham ljubiti
»Morda ne bosta izdala niti	mene	.«
sedla nate, ampak tisti buzaranti so	me	posadili tja.«
»Aretirali so	me	- mogoče je bilo pred dvema dnevoma
sklicevati nanj : »Saj ne verjameš, da bi	me	lahko ustrelili, kaj, stari?«
»Oh, zaupam jim, da	me	bodo.«
»Ne bi	me	ubili, ker sem enkrat samkrat šel s
»A veš, kje je	mene	zagrabil?«
»Veš, kaj so	me	slišali govoriti?«
»Med nama, stari, vesel sem, da so	me	dobili, preden sem šel še dalje.«
»Hvala« jim bom rekel, »hvala, da ste	me	rešili, preden je bilo prepozno.«
»Ni	me	treba peljati tja!«
»Stradate	me	že tedne.«
»Končajte s tem in	me	pustite umreti.«
»Ustrelite	me	.«
»Obesite	me	.«
»Obsodite	me	na petindvajset let.«
»Ne briga	me	, kdo je in kaj mu boste storili.«
»Dobili so	me	že zdavnaj,« je rekel O'Brien z blago,
»Ko so	me	aretirali, je bila Oceanija v vojni
»Kaj si želiš: prepričati	me	, da jih vidiš pet ali jih zares videti?«
»Ubili	me	boste, če to spet storite.«
»Tvoj razum	me	poziva.«
pogosto spraševal - vprašal si celo	mene	- zakaj Ministrstvo ljubezni porablja
»	Me	zdaj začenjaš razumevati?«
»Vi ste	me	spravili v to stanje.«
»Povejte mi,« je rekel, »kako kmalu	me	bodo ustrelili?«
»Mislil si	me	prevarati,« je rekel.
»Glej	me	v obraz.«
»Nekoč si	me	vprašal,« je rekel O'Brien, »kaj je
»Ne briga	me	, kaj ji naredite!«
pod kostanjevim drevesom izdala si	me	, izdal sem te, ne da bi trenila z očesom.
Služabnik	me	je od zadaj prijel za plašč in rekel:
Komaj	me	je bil Kefal zagledal, me je prisrčno
Komaj me je bil Kefal zagledal,	me	je prisrčno pozdravil:
bil prej njega pogledal, kakor je on	mene	, bi bil obnemel.
Zakaj	me	ne pohvališ?
Kajti ne moreš	me	prevarati, ne da bi opazil, in javno
prevarati, ne da bi opazil, in javno	me	ne boš nikoli premagal!«
»Ali	me	imaš za tako neumnega, da bom dražil
»Če bi	me	vprašal, ali telo samo sebi zadostuje
skrivaj ali javno delal krivico: ta	me	ne bi mogel nikoli prepričati, da je
Toda ko bi to storil, bi	me	gotovo imenoval demagoga.
»Potem	me	pa poslušaj, ali morda ne soglašaš
	Mene	pa ni popolnoma prepričalo ne tvoje
Glavkon in drugi so	me	prosili, naj vsekakor pomagam in se
besede o Apolonu: Strelec, grdo si	me	ukanil, bogov ti najbolj pogubni.
pesnitvah in tudi sicer zelo pogosto, če	me	razumeš.«
tidve vrsti prikazovanja, za kateri si	me	vprašal.«
»Prištej tudi	mene	med tiste, ki so o tem prepričani,«
»Dobro, da si	me	spomnil na to; torej se moram po tem
veste, kaj povzročate s tem napadom	name	?
»Prehitel si	me	v tem - ravnokar sem ti namreč hotel
Z besedo moram na dan, pa čeprav	me	kot val zasuje z zasmehom in porogom.
»A	me	nisi ti spravil v ta položaj?«
»Vodi	me	po njej !«
»Če	me	hočeš vzeti kot primer za zaljubljence
»Ne bodo se, če	me	bodo poslušali.
4. »Le norčuj se zdaj, ko si	me	zapletel v to težavno razpravljanje.
»ker si	me	prisilil, da povem svoje mnenje o teh
	Me	razumeš?«
Bolje	me	boš razumel, če ti to razložim na primeru.
In ker si	me	, dragi Sokrat, pravkar grajal, češ
Vsaj	zame	kot poslušalca besede niso bile preostre.«
»Toda	zame	kot govornika! -
»Pri Zevsu, to	me	ne preseneča, mnogo bolj bi bil presenečen,
»Med nami rečeno - upam, da	me	boste zatožili pesnikom tragedij in
	Me	razumeš?«
Začudeno	me	je pogledal in rekel:
»	Zame	je to težko.
»Vse to ti bom dal, če	predme	padeš in me počastiš.«
»Vse to ti bom dal, če predme padeš in	me	počastiš.«
»Gospod, če hočeš,	me	moreš očistiti.«
»Vsakega torej, ki bo	mene	priznal pred ljudmi, bom tudi jaz priznal
Kdor bo pa	mene	zatajil pred ljudmi, ga bom tudi jaz
Kdor ima očeta ali mater rajši kakor	mene	, ni mene vreden.
»Kdor vas sprejme,	mene	sprejme; in kdor mene sprejme, sprejme
vas sprejme, mene sprejme; in kdor	mene	sprejme, sprejme tistega, ki me je
kdor mene sprejme, sprejme tistega, ki	me	je poslal.
Kdor ni z menoj, je zoper	mene	; in kdor z menoj ne zbira, raztresa.
»Gospod, reši	me	!«
‘To ljudstvo	me	časti z ustnicami, njihovo srce pa
Zaman	me	častijo, ker učijo človeški nauk in
»Gospod, Davidov sin, usmili se	me	!
Vzemi ga in jim ga daj	zame	in zase.«
sprejme takega otroka v mojem imenu,	mene	sprejme.«
»Kdor pohujša enega od teh malih, ki	vame	verujejo, bi bilo zanj bolje, da mu
odpustim svojemu bratu, če greši zoper	mene	?
Ves dolg sem ti odpustil, ker si	me	prosil.
»Kaj	me	sprašuješ o dobrem?
»Kaj	me	skušate, hinavci?
Povem vam pa: odslej	me	ne boste videli, dokler ne porečete:
mi dali piti, tujec sem bil in ste	me	sprejeli, nag sem bil in ste me oblekli,
ste me sprejeli, nag sem bil in ste	me	oblekli, bolan sem bil in ste me oskrbeli,
ste me oblekli, bolan sem bil in ste	me	oskrbeli, v ječi sem bil in ste prišli
niste dali piti, tujec sem bil in	me	niste sprejeli, nag sem bil in me niste
in me niste sprejeli, nag sem bil in	me	niste oblekli, bolan sem bil in v ječi
oblekli, bolan sem bil in v ječi in	me	niste oskrbeli.’
»Resnično vam povem: eden izmed vas	me	bo izdal.«
je z menoj pomočil roko v skledo, ta	me	bo izdal.
povem: preden bo to noč petelin zapel,	me	boš trikrat zatajil.«
Tisti, ki	me	izdaja, se je približal.«
razbojnika ste prišli z meči in koli, da bi	me	prijeli.
dan sem sedèl v templju in učil, pa	me	niste prijeli.«
»Preden bo petelin zapel,	me	boš trikrat zatajil.«
»Moj Bog, moj Bog, zakaj si	me	zapustil?«
mojim bratom, naj gredo v Galilejo; tam	me	bodo videli.«
»Če hočeš,	me	moreš očistiti.«
Rotim te pri Bogu, ne muči	me	!«
Kdo se	me	je dotaknil?’«
»Prôsi	me	, karkoli hočeš, in ti bom dal.«
»Karkoli	me	poprosiš, ti bom dal, pa čeprav polovico
‘To ljudstvo	me	časti z ustnicami, a njihovo srce
Zaman	me	častijo, ker učijo človeški nauk in
»Poslušajte	me	vsi in umejte!
Kdor pa se	mene	in mojih besed sramuje pred tem Bogu
katerega izmed takih otrok v mojem imenu,	mene	sprejme; kdor pa mene sprejme, ne sprejme
mojem imenu, mene sprejme; kdor pa	mene	sprejme, ne sprejme mene, temveč tistega,
ne sprejme mene, temveč tistega, ki	me	je poslal.«
pohujša enega teh malih, ki verujejo	vame	, je zanj bolje, da mu obesijo mlinski
»Kaj	me	imenuješ dobrega?
»Jezus, Davidov sin, usmili se	me	!«
»Davidov sin, usmili se	me	!«
»Kaj	me	skušate?
eden izmed vas, tisti, ki z menoj jé,	me	bo izdal.«
petelin nocoj, to noč, dvakrat zapel,	me	boš trikrat zatajil.«
razbojnika ste prišli z meči in koli, da bi	me	prijeli.
na dan sem učil pri vas v templju in	me	niste prijeli, vendar naj se spolnijo
»Preden bo petelin dvakrat zapel,	me	boš trikrat zatajil,« in je planil
»Moj Bog, moj Bog, zakaj si	me	zapustil?«
Glej, odslej	me	bodo blagrovali vsi rodovi, velike
»Kako da sta	me	iskala?
»Gospodov duh je nad menoj, kajti Gospod	me	je mazilil.
Poslal	me	je, da oznanim blagovest ubogim, da
»Seveda	me	boste zavrnili s pregovorom: ‘
»Gospod, če hočeš,	me	moreš očistiti.«
»Kaj	me	kličete: ‘
Poljubil	me	nisi; ta pa ni nehala, odkar sem prišel,
Prosim te, ne muči	me	!«
»Nekdo se	me	je dotaknil.
»Za koga	me	imajo ljudje?«
»Kaj pa vi za koga	me	imate?«
sprejme tega otroka v mojem imenu,	mene	sprejme, in kdor sprejme mene, sprejme
imenu, mene sprejme, in kdor sprejme	mene	, sprejme tistega, ki me je poslal.
kdor sprejme mene, sprejme tistega, ki	me	je poslal.
Kdor vas posluša,	mene	posluša; kdor pa vas zavrača, mene
mene posluša; kdor pa vas zavrača,	mene	zavrača.
Kdor pa zavrača	mene	, zavrača tistega, ki me je poslal.«
pa zavrača mene, zavrača tistega, ki	me	je poslal.«
»Gospod, ti ni mar, da	me	sestra pušča sámo streči?
Ne nadleguj	me	!
Kdor ni z menoj, je zoper	mene	, in kdor z menoj ne zbira, raztresa.«
»Toda povem vam, vsakega, ki	me	bo priznal pred ljudmi, bo tudi Sin
Kdor pa	me	zataji pred ljudmi, bo zatajen pred
»Človek, kdo	me	je postavil za sodnika ali delivca
Povem vam ne boste	me	videli, dokler ne porečete:
jo moram ogledati; prosim te, imej	me	za opravičenega!’
jih grem preskusit; prosim te, imej	me	za opravičenega!’
Vzemi	me	za enega svojih najemnikov.’
Kopáti ne morem, beračiti	me	je sram.
bodo ljudje sprejeli v svoje hiše, ko	me	bo gospodar odstavil od oskrbništva.’
Oče Abraham, usmili se	me	in pošlji Lazarja, da pomoči konec
dá miru, le pomagal do pravice, da	me	ne bo kar naprej hodila nadlegovat.’«
»Jezus, Davidov sin, usmili se	me	!«
»Davidov sin, usmili se	me	!«
dogajalo, da boste mogli pričevati	zame	.
zapel, preden trikrat ne utajiš, da	me	poznaš.«
To, kar se nanaša	name	, se bliža izpolnitvi.«
»Preden bo danes petelin zapel,	me	boš trikrat zatajil.«
»Jezus, spomni se	me	, ko prideš v svoje kraljestvo!«
Potipljite	me	in poglejte, kajti duh nima mesa in
jaz ga nisem poznal; toda tisti, ki	me	je poslal krščevat z vodo, mi je rekel:
»Odkod	me	poznaš?«
»Gorečnost za tvojo hišo	me	razjeda.«
»Kako vendar ti, ki si Jud, prosiš	mene	, Samarijanko, naj ti dam piti?« (
je, da izpolnjujem voljo tistega, ki	me	je poslal, in dovršim njegovo delo.
»Gospod, nimam človeka, ki bi	me	dal v kopel, kadar voda zaplivka.
»Tisti, ki	me	je ozdravil, mi je rekel: ‘
posluša mojo besedo in veruje njemu, ki	me	je poslal, ima večno življenje in ne
svoje volje, ampak voljo tistega, ki	me	je poslal.«
ki jih opravljam, pričajo o meni, da	me	je poslal Oče.
In tudi Oče, ki	me	je poslal, je pričal o meni: vendar
Prišel sem v imenu svojega Očeta in	me	nočete sprejeti.
»Resnično resnično vam povem: ne iščete	me	zato, ker ste videli znamenja, ampak
gotovo ne bo lačen, in kdor veruje	vame	, ne bo nikoli žejen.
Toda rekel sem vam, da ste	me	videli, in vendar ne verujete.
svojo voljo, marveč voljo tistega, ki	me	je poslal.
Volja tistega, ki	me	je poslal, pa je, da ne izgubim nobenega
priti k meni, če ga ne pritegne Oče, ki	me	je poslal, in jaz ga bom obudil poslednji
Kakor je	mene	poslal živi Oče in jaz živim po Očetu,
živim po Očetu, tako bo tudi tisti, ki	mene	uživa, živel po meni.
Vas svet ne more sovražiti,	mene	pa sovraži, ker pričujem o njem, da
»Moj nauk ni moj, temveč tistega, ki	me	je poslal.
Zakaj	me	hočete umoriti?«
»Vi	me	poznate in tudi veste, odkod sem.
Vendar nisem prišel sam od sebe, temveč	me	je poslal tisti, ki je resnicoljuben,
Jaz ga poznam, ker sem od njega in	me	je on poslal.«
sem med vami nato pojdem k njemu, ki	me	je poslal.
Iskali	me	boste in me ne boste našli, kajti tja,
Iskali me boste in	me	ne boste našli, kajti tja, kjer sem
Iskali	me	boste in me ne boste našli; in tja,
Iskali me boste in	me	ne boste našli; in tja, kjer sem jaz,
Kdor	vame	veruje, ‘bodo iz njegovega
nisem sam, temveč sva jaz in Oče, ki	me	je poslal.
Jaz pričujem o sebi in Oče, ki	me	je poslal, pričuje o meni.«
Če bi poznali	mene	, bi poznali tudi mojega Očeta.«
»Odhajam in iskali	me	boste, vendar boste umrli v svojem
Toda tisti, ki	me	je poslal, je resnicoljuben, in kar
sam od sebe, ampak govorim to, kar	me	je naučil Oče.
On, ki	me	je poslal, je z menoj.
Ni	me	pustil samega, ker vedno delam to,
Vem, da ste Abrahamovi potomci, vendar	me	zalezujete, da bi me umorili, ker moja
potomci, vendar me zalezujete, da bi	me	umorili, ker moja beseda v vas ni pognala
Zdaj pa	me	hočete umoriti, človeka, ki vam je
»Če bi bil Bog vaš Oče, bi	me	ljubili, ker sem iz Boga izšel in prišel
Nisem prišel sam od sebe, temveč	me	je on poslal.
duha, ampak častim svojega Očeta, a vi	me	ne spoštujete.
Moj Oče je, ki	me	časti, on, o katerem vi pravite: ‘
moramo opravljati dela tistega, ki	me	je poslal.
Kdor stopi	skozme	, se bo rešil: hodil bo noter in ven
pastir in poznam svoje in moje poznajo	mene	, kakor Oče pozna mene in jaz poznam
moje poznajo mene, kakor Oče pozna	mene	in jaz poznam Očeta.
Zato	me	Oče ljubi, ker dam svoje življenje,
Zaradi katerega teh del	me	hočete kamnati?«
vstajenje in življenje: kdor veruje	vame	, bo živel, tudi če umrje; in kdorkoli
umrje; in kdorkoli živi in veruje	vame	, vekomaj ne bo umrl.
»Oče, zahvalim se ti, ker si	me	uslišal.
Vedel sem, da	me	vselej uslišiš, toda zaradi ljudi,
mene, sem rekel, da bi verovali, da si	me	ti poslal.«
Oče, reši	me	iz te ure?
»Kdor véruje	vame	, ne véruje vame, temveč v tistega,
»Kdor véruje vame, ne véruje	vame	, temveč v tistega, ki me je poslal.
ne véruje vame, temveč v tistega, ki	me	je poslal.
Kdor vidi	mene	, vidi tistega, ki me je poslal.
Kdor vidi mene, vidi tistega, ki	me	je poslal.
kot luč na svet, da nihče, ki véruje	vame	, ne ostane v temi.
Kdor	me	zaničuje in ne sprejema mojih besed,
govoril sam od sebe, temveč Oče, ki	me	je poslal, mi je zapovedal, kaj naj
Vi	me	kličete ‘Učitelj’ in ‘Gospod’.
sprejme tistega, ki ga pošljem, sprejme	mene	; kdor pa sprejme mene, sprejme tistega,
pošljem, sprejme mene; kdor pa sprejme	mene	, sprejme tistega, ki me je poslal.«
pa sprejme mene, sprejme tistega, ki	me	je poslal.«
resnično vam povem: eden izmed vas	me	bo izdal.«
Iskali	me	boste, in kakor sem rekel Judom, zdaj
»Življenje daš	zame	?
povem: petelin ne bo zapel, preden	me	trikrat ne zatajiš.«
Verujte v Boga in	vame	verujte!
Če ste spoznali	mene	, boste spoznali tudi mojega Očeta.
»Filip, toliko časa sem med vami in	me	nisi spoznal?
Kdor je videl	mene	, je videl Očeta.
Resnično resnično vam povem: kdor veruje	vame	, bo dela, ki jih opravljam, opravljal
Če	me	boste kaj prosili v mojem imenu, bom
»Če	me	ljubite, boste spolnjevali moje zapovedi;
Še malo in svet	me	ne bo več videl, vi pa me boste videli,
malo in svet me ne bo več videl, vi pa	me	boste videli, ker jaz živim in živeli
ima moje zapovedi in jih spolnjuje,	me	ljubi; kdor pa me ljubi, ga bo ljubil
in jih spolnjuje, me ljubi; kdor pa	me	ljubi, ga bo ljubil moj Oče, pa tudi
»Če	me	kdo ljubi, se bo držal moje besede
Kdor pa	me	ne ljubi, se ne drži mojih besed; in
slišite, ni moja, ampak od Očeta, ki	me	je poslal.
Če bi	me	ljubili, bi se veselili, da grem k
Kakor je Oče ljubil	mene	, sem tudi jaz ljubil vas.
Niste vi	mene	izvolili, temveč sem jaz izvolil vas
»Če vas svet sovraži, védite, da je	mene	sovražil prej kakor vas.
Če so preganjali	mene	, bodo preganjali tudi vas; če so se
mojega imena, ker ne poznajo tistega, ki	me	je poslal.
Kdor sovraži	mene	, sovraži tudi mojega Očeta.
jih videli, a kljub temu sovražijo	mene	in mojega Očeta.
Sovražili so	me	brez vzroka.’
pri vas zdaj pa odhajam k njemu, ki	me	je poslal, in nobeden izmed vas me
me je poslal, in nobeden izmed vas	me	ne vpraša: ‘
Glede greha, ker	vame	ne verujejo, glede pravičnosti, ker
pravičnosti, ker odhajam k Očetu in	me	ne boste več videli, glede sodbe pa,
Poveličal	me	bo, ker bo iz mojega jemal in vam oznanjeval.
»Še malo in	me	ne boste več videli, in spet malo,
boste več videli, in spet malo, pa	me	boste videli.«
Še malo in	me	ne boste videli, in spet malo, pa me
me ne boste videli, in spet malo, pa	me	boste videli,’ in kaj:
Še malo in	me	ne boste videli, in spet malo in me
me ne boste videli, in spet malo in	me	boste videli.’?
Tisti dan	me	ne boste ničesar spraševali.
vas ima rad, ker imate tudi vi radi	mene	in verujete, da sem prišel od Boga.
se boste razkropili vsak na svoje in	me	pustili samega.
Zdaj	me	ti, Oče, poveličaj pri sebi s slavo,
od tebe, ter začeli verovati, da si	me	ti poslal.
Kakor si	mene	poslal na svet, sem tudi jaz nje poslal
ki bodo po njihovi besedi verovali	vame	: da bodo vsi eno, kakor si ti, Oče,
oni v nama, da bo svet veroval, da si	me	ti poslal.
Naj svet spozna, da si	me	ti poslal in da si jih ljubil, kakor
in da si jih ljubil, kakor si ljubil	mene	.
mojo slavo, ki si mi jo dal, ker si	me	ljubil, preden je svet nastal.
spoznal in tudi ti so spoznali, da si	me	ti poslal.
razodeval, da bo ljubezen, s katero si	me	ljubil, v njih in bom jaz v njih.«
Če torej	mene	iščete, pustite te, naj odidejo,«
Kaj vprašuješ	mene	?
govoril, dokaži, da nápak; če pa prav, kaj	me	tolčeš?«
Zato ima večji greh tisti, ki ti	me	je izročil.«
»Ne zadržuj	me	!
Kakor je Oče	mene	poslal, tudi jaz pošiljam vas.«
»Ker si	me	videl, veruješ.
»Simon, Janezov sin, ali	me	ljubiš bolj kakor tile?«
»Simon, Janezov sin, ali	me	ljubiš?«
»Simon, Janezov sin, ali	me	imaš rad?«
»Ali	me	imaš rad?« in mu odvrne:
mi spoznati pota življenja, napolnil	me	boš z veseljem pred svojim obličjem.’
med vašimi brati obudil preroka kakor	mene	.
In potem bodo odšli in	me	bodo častili na tem kraju.’
Ali	me	hočeš ubiti, tako kakor si včeraj ubil
med vašimi brati obudil preroka kakor	mene	.’
»Molíta	zame	h Gospodu, da me ne bi zadelo kaj takega,
»Molíta zame h Gospodu, da	me	ne bi zadelo kaj takega, kar sta rekla!«
»Kako naj bi razumel, ko	me	pa nihče ne pouči?«
Zakaj	me	preganjaš?«
ki se ti je prikazal na poti semkaj,	me	je poslal, da spregledaš in postaneš
Zato sem brez ugovora prišel, ko ste	me	poklicali.
rad bi vas vprašal, zakaj ste poslali	pome	.«
ob deveti uri v svoji hiši in glej,	predme	je stopil mož v belem oblačilu in
Gospod je poslal svojega angela in	me	rešil iz Heródove roke in pred vsemi
Vi veste, da	me	je Bog že pred davnim časom izbral
»Poslušajte	me	, bratje!
Gospodu, v solzah in preskušnjah, ko so	me	Judje zalezovali.
zavezan Duhu, v Jeruzalem, in ne vem, kaj	me	bo tam doletelo.
Vem edinole, na kar	me	Sveti Duh v vseh mestih opominja, da
Sveti Duh v vseh mestih opominja, da	me	čakajo vezi in stiske.
oznanjal kraljestvo, a zdaj vem, da	me	ne bo več videl nobeden izmed vas
Okoli poldneva	me	je nenadoma zaslepila močna luč z neba.
Zakaj	me	preganjaš?’
Oslepila	me	je močna svetloba, tako da so me morali
Oslepila me je močna svetloba, tako da so	me	morali spremljevalci voditi za roko,
Jeruzalem, in ko sem molil v templju,	me	je obšlo zamaknjenje.
mi sodil po postavi, pa velevaš, naj	me	tolčejo mimo postave?«
»Jetnik Pavel	me	je poklical in prosil, naj tega fanta
Niso	me	zalotili, da bi se bil s kom prepiral
Svojih sedanjih obtožb zoper	mene	ne morejo podpreti z nobenim dokazom.
s tem namenom očistil v templju, so	me	našli nekateri Judje iz province Azije,
ti bi se morali zglasiti pri tebi in	me	tožiti, če imajo kaj zoper mene.
tebi in me tožiti, če imajo kaj zoper	mene	.
Če pa so njihove obtožbe neresnične,	me	nihče ne more njim izročiti.
Zdaj vidite človeka, zaradi katerega	me	je nadlegovala vsa judovska skupnost
Zato te prosim, da	me	potrpežljivo poslušaš!
Ker	me	že od prej poznajo, lahko potrdijo,
pričakujejo izpolnitev te obljube,	mene	pa Judje ravno zaradi tega upanja tožijo,
sončne svetlobe, ki je z neba posijala	čezme	in čez moje sopotnike.
Savel, Savel, zakaj	me	preganjaš?
satanove oblasti k Bogu in da bi po veri	vame	prejeli odpuščanje grehov in delež
Zato so	me	Judje prijeli v templju in me poskušali
Zato so me Judje prijeli v templju in	me	poskušali umoriti.
»Še malo, pa	me	boš prepričal, da postanem kristjan.«
bi ne samo ti, ampak da bi vsi, ki	me	danes poslušajo, postali takšni, kakor
»Morali bi	me	poslušati, možje, in se ne bi smeli
In vendar so	me	v Jeruzalemu prijeli in me kot jetnika
vendar so me v Jeruzalemu prijeli in	me	kot jetnika izročili Rimljanom.
Ti so	me	zaslišali in me hoteli izpustiti, ker
Ti so me zaslišali in	me	hoteli izpustiti, ker na meni niso
govoriti: zaradi Izraelovega upanja	me	namreč oklepajo te verige.«
preprostim, zato sem pripravljen, kar zadeva	mene	, ponesti veselo oznanilo tudi vam,
še bolj žari v božjo slavo, le kako	me	zadeva obsodba, češ da sem grešnik?
Greh, ki je ob zapovedi dobil povod,	me	je namreč prevaral in me prek nje usmrtil.
dobil povod, me je namreč prevaral in	me	prek nje usmrtil.
Je torej to, kar je dobro, postalo	zame	smrt?
bojuje proti postavi mojega razuma in	me	usužnjuje postavi greha, ki je v mojih
Kdo	me	bo rešil tega telesa, ki je zapisano
»Zakaj si	me	naredil takšno?«
»Našli so	me	tisti, ki me niso iskali, razodel sem
»Našli so me tisti, ki	me	niso iskali, razodel sem se njim, ki
»Sramotenje tistih, ki te sramotijo,	me	je prizadelo.«
Vendar je	zame	stvar časti, da pridigam evangelij
Prosíte Boga	zame	, da bi bil rešen nevernikov v Judeji
Kristus	me	namreč ni poslal krščevat, ampak oznanjat
Prosim vas torej, posnemajte	me	.
Ker pa so nekateri mislili, da	me	k vam ne bo, so postali prevzetni.
Moj zagovor pred tistimi, ki	me	tožijo, je ta:
udeležim pojedine in se zahvalim, zakaj bi	me	kdo zaradi tega obiral, če sem se zahvalil?
Posnemajte	mene	, kakor jaz posnemam Kristusa!
Hvalim vas, ker se	me	vedno spominjate in ker se držite izročil,
govori, tujec, in tisti, ki govori, bo	zame	tujec.
tujcev bom govoril temu ljudstvu, pa	me	tudi tako ne bodo poslušali,« govori
ostal pri vas ali celo prezimil, da	me	boste opremili za pot, kamor bom pač
in iz Makedonije zopet k vam, da bi	me	vi preskrbeli za potovanje v Judejo.
bi povzročili žalosti tisti, ki bi	me	morali razveseliti.
V meni ni pretesno za vas, je pa	zame	tesno v vas
hrepenenju, o vaši žalosti in o vaši vnemi	zame	.
pred Bogom zavedali, kako vneti ste	zame	.
kdaj pokazal, da sem na vas ponosen,	me	zdaj ni sram.
napredovanje in ne v vaše uničenje,	me	ne bo sram.
Pa saj	me	tudi prenašate.
Sicer pa, kar imejte	me	za nespametnega, da se bom tudi jaz
Trikrat so	me	bičali, enkrat kamnali, trikrat sem
Poleg tega še vse, kar	me	dan na dan zaposluje, skrb za vse Cerkve.
Kdo se pohujšuje, da	mene	ne bi žgalo?
zastražiti mesto Damaščanov, da bi	me	ujel, pa so me v košu spustili skozi
mesto Damaščanov, da bi me ujel, pa so	me	v košu spustili skozi okno po zidu,
bil dan v telo trn, satanov angel, ki	me	tepe, da se ne bi prevzel.
Toda vi ste	me	prisilili!
Ali	me	boste zato manj ljubili, če vas pa
kakršne si vas želim, in da boste vi	mene	našli takšnega, kakršnega si ne želite.
Bojim se, da bi	me	ob ponovnem prihodu moj Bog med vami
Toda Bog, ki	me	je izbral že v materinem telesu in
je izbral že v materinem telesu in	me	poklical s svojo milostjo, je sklenil
za ugledne - kakšni so nekoč bili,	me	ne zanima, saj Bog ne gleda na osebo
oznanjevanje med obrezanimi, je usposobil tudi	mene	za oznanjevanje med pogani, - in ko
telesu, živim v veri v Božjega Sina, ki	me	je vzljubil in daroval zame sam sebe.
Božjega Sina, ki me je vzljubil in daroval	zame	sam sebe.
bolezen vam je bila v preskušnjo, a	me	zaradi nje niste ne zaničevali ne zavrgli,
ne zaničevali ne zavrgli, temveč ste	me	sprejeli kot božjega angela, kot Kristusa
Lepo pa je, da ste zmerom pozorni	name	in ne samo, kadar sem navzoč pri vas
jaz, bratje, še oznanjam obrezo, zakaj	me	potem preganjajo?
Kristusa, po katerem je bil svet križan	zame	, jaz pa svetu.
Molíte tudi	zame	, da bi mi bilo dano, ko bom odpiral
Življenje je	zame	Kristus
zadeva iztekla v mojo rešitev, ker boste	zame	molili in ker mi bo pomagal Duh Jezusa
Zakaj živeti je	zame	Kristus in umreti dobiček.
Če pa živeti v telesu	zame	pomeni prinašati sad, res ne vem, kaj
usmilil, pa ne samo njega, ampak tudi	mene	, da se ne bi zgrinjala name bolečina
ampak tudi mene, da se ne bi zgrinjala	name	bolečina na bolečino.
ko je tvegal življenje, da bi storil	zame	to, česar vi niste mogli storiti.
Toda kar je bilo	zame	dobiček, to sem zaradi Kristusa začel
trudim, da bi to osvojil, ker je tudi	mene	osvojil Kristus Jezus.
Vsi skupaj posnemajte	mene	, bratje, in se ozirajte po tistih,
vas, za one v Laodikéji in za vse, ki	me	osebno niso videli, da bi potolaženi
Ko	me	je postavil v službo, me je namreč
Ko me je postavil v službo,	me	je namreč imel za vrednega zaupanja,
Vendar se	me	je usmilil, ker sem v neveri ravnal
Usmilil se	me	je prav zato, da bi Kristus Jezus najprej
A	me	ni sram, ker vem, komu sem veroval,
To veš, da so	me	vsi iz Male Azije zapustili.
usmiljenje družini Onezíforja, ker	me	je večkrat osrčil in se ni sramoval
Nasprotno, ko je prišel v Rim,	me	je zavzeto iskal in našel.
mojem preganjanju in trpljenju, kakršno	me	je zadelo v Antiohíji, v Ikóniju in
Toda iz vseh	me	je rešil Gospod.
Odslej je namreč	zame	pripravljen venec pravice, ki mi ga
Demá	me	je namreč zapustil, ker je vzljubil
Vsi so	me	zapustili.
Rešil	me	je levu iz žrela.
Gospod	me	bo osvobodil vsakega zla in rešil v
Tvoja ljubezen	me	je navdala z velikim veseljem in s
Če	me	imaš torej za tovariša, ga sprejmi
torej za tovariša, ga sprejmi kakor	mene	.
Tam so	me	vaši očetje skušali in preskusili,
»Strah	me	je in trepetam.«
»Bog	me	skuša.«
Na Gospodov dan	me	je navdal Duh in za seboj sem zaslišal
On pa je položil	name	desnico in rekel:
držiš mojega imena in nisi zatajil vere	vame	niti v dneh, ko je bil Antípa, moj
V hipu	me	je navdal Duh.
A ko sem jo pojedel,	me	je v trebuhu zagrenilo.
Angel	me	je odnesel v duhu v puščavo.
Nato	me	je angel odnesel v duhu na veliko in
Rodila je	mene	in še šest otrok.
tako je mati djala, ko	me	je dete pestovala ...«
tako je mati djala, ko	me	je dete pestovala ...«
V zavod so	me	dali.
Iz ust so si jemali kruh	zame	, za mojo tujo učenost.
In ko je prišlo,	me	je stresel mraz.
Včasi	me	je prišla obiskat.
Vsakokrat, ko	me	je obiskala, sem bil žalosten.
Ko	me	je zadnjič obiskala, ni prišla v zavod.
sem prišel mimo, je stopila k meni in	me	poklicala, tako narahlo, kakor je znala
Spremila	me	je do šole.
S solznimi očmi	me	je pogledala in rekla:
Jaz ne morem več peti, v prsih	me	grebe, Peter, res ne morem več.
tako je mati djala, ko	me	je dete pestovala ...«««
Prvi dan, ko sem odhajal,	me	je oče prijel za roko in rekel:
ona je samo nalahko zganila ustni in	me	pogledala.
Najrajši je imela	mene	, tolminskega študenta Petra.
Dva dni po izpitih	me	je oče poklical k njeni postelji.
»In je pogledala	vame	tako globoko.
Strah	me	je.
Vse stene se reže	vame	.
Vrnil si se iz ječe in nič	me	nisi obiskal.
bom pustil, ker nisi ves čas mislila	name	. -
- Neda, dala si mu vse, zato, da bi	mene	rešila!
Zasledovali so	me	na poti.
In megla se	me	je krčevito objemala s svojimi mrzlimi
Hej deklica, okleni se	me	, saj so črne tvoje oči in žive so,
Ker	me	oni ne poslušajo, pripovedujem vam,
neskončnega boga, brezmejno svobodo in nič	me	ne teži na duši.
Za	me	ni nobene stvari nikjer.
Nikjer ne zavalovijo za	me	črni lasje, nikjer se za me ne zaiskri
zavalovijo za me črni lasje, nikjer se za	me	ne zaiskri črno dekliško oko ...
Pa kaj bi ... za vse na svetu so	me	ogoljufali, kaj za to, če bom ogoljufan
- Hočete pisati domov,	me	vpraša ječar.
	Zame	bo pisal ječar.
- No, kaj mislite, se zadere	name	.
skupaj pri zakurjeni peči, spomnite se	name	, ki sem tako daleč od vas
- Ne žalite	me	.
Vsega ste	me	že oropali, da, vsega; tudi Boga.
nekje dan, ko bo prišlo rojstvo tudi za	mene	.
Pojdite in naznanite	me	.
Počakaj	me	.
Črne stene se lahko zdajzdaj zrušijo	name	in me pokopljejo.
stene se lahko zdajzdaj zrušijo name in	me	pokopljejo.
Ne, ne,	mene	ne pokopljejo, pravim, zakaj jutri
Gornje mesto pa za	me	ni ne novela, ne povest, ne roman,
ni ne novela, ne povest, ne roman,	zame	je samo življenje, krik današnjega
»Prosim te, ne preklinjaj	me	!
Slovenka; kajti potem bi ne žalili samo	mene	, ampak tudi moj dom «, pravi Lina v
tisoče vprašanj in odgovorov: morda	me	peljejo h kaki konfrontaciji.
Ali	me	peljejo v Idrijo?
Morda pa grem samo k sodniku in	me	potem izpustijo.
Da bi	me	le enkrat obsodili, ubijejo naj me,
me le enkrat obsodili, ubijejo naj	me	, ustrelijo.
tam si ti, ki misel naša	me	omami v teh težkih dneh,
Ta zemlja ima	zame	svoj poseben duh.
tolminski peči in se stiskal k materi, ker	me	je bilo strah teme, ki je prihajala
Tista pravljica je bila zelo dolga in	mene	je bilo strah.
In nikamor ni	zame	iz tega sveta tako daleč kakor domov.
In danes, ko eno teh smrti zapišem,	me	je še zmerom strah.
- Da	me	razveseli, - je mrmrala in ozka usta
Če je pismonoša in če nese pismo	zame	, pol litra terana dobi in črno kavo
- Ne, njega ne,	mene	rajši.
	Mene	, mene, ki sem grešnica, dajte.
Mene,	mene	, ki sem grešnica, dajte.
-	Zame	, za Marijo Lukšo.
- Bog	me	hoče kaznovati, ker sem zapustila Vladimirja,
pod suhim zidom, ki bi se spomladi	name	sesul.
S puško, uprto v prsa	me	bo hudič vzel.’"
�Pustite	me	!
Pustite	me	!"
bitje se na sveti večer ne bo spomnilo	name	in pristopilo k meni s svojo ljubeznijo.
»Vse	me	veže, vse me stiska!
»Vse me veže, vse	me	stiska!
zemlje so že videle moje oči, na Reko pa	me	cesta ni zanesla še nikoli.
Glej, ljudje	me	sovražijo.
Bil je potrt in ni	me	pogledal v oči.
- Oh, je dejal, čudno, da se	me	še spominjaš, saj je že osem let, kar
Zapodili so	me	iz službe.
Lahko je reči: garaj	zame	petdeset let, daj, da te udarim, daj,
spovednik, ko sem šla k spovedi, potem ko	me	je gospodar kot šestnajstletno dekle
Kaj pa	me	briga, če bo mojega zapeljivca žgal
�Karlo	me	je tepel, nič večerje mu ne daj!"
�Tako in tako je, ste	me	razumeli!"
Kadar	me	obiščejo prazne in votle ure, zakorakam
življenjem, ki se je večkrat zaletelo	vame	, me podrlo na tla in mirne duše z nezmanjšano
življenjem, ki se je večkrat zaletelo vame,	me	podrlo na tla in mirne duše z nezmanjšano
ogorki tudi niso tako ničevi; vsaj	zame	ne.
Oče delj časa sploh ni vedel	zame	, pa tudi če bi bil vedel, bi mi ne
človeka, ki bi se vsaj malo pobrigal	zame	, pa nisem imel.
razsodbo, se je Marušič nagnil k meni in	me	poprosil za cigareto.
Takrat sem imel nekaj denarja; oče	me	je bil prišel obiskat, mi dal petdeset
enkrat, potem pa je nekaj težkega padlo	vame	.
Zaprli so	me	v celico, kjer je bil pred mano zaprt
Slabost	me	je obšla.
Polastilo se	me	je neko čudno občutje, polno zadovoljstva
ta ogorek vso vrednost, je udarilo	vame	.
Kako je to, da	me	Bog ne kaznuje, sem se čudil potem.
In Bog	me	ne kaznuje.
Ta misel se je zapičila	vame	kakor strupen trn.
Stražnik je prišel in	me	je ponovno opomnil.
sem knjigo in dejal kaplanu, da je	zame	pretežka in premučna.
Štirinajst dni kasneje so	me	prepeljali v Gorico.
Star ječar, ki	me	je ob vstopu v ječo preiskal, je obrnil
Previdno ga je odvil in zapičil	vame	svoj pogled.
najbrže ni bil ravnodušen, kajti ječar	me	je razdraženo pogledal in dejal:
vsebuje celo kakšen strup«, je dejal in	me	ošinil s prodirnim pogledom.
Ječar pa	me	je samo prezirljivo pogledal in se
Gorici na razpoloženje policiji, ki	me	je vlačila od konfinacijske do posvarilne
Končno so	me	vendar izpustili - in prag domače hiše
»Samo da	me	bo zdaj moril s tem svojim praznim
V vojsko so	me	vrgli komaj sedemnajstletnega.
Če	me	ujamejo; naj.
Da imajo	mene	za norca, ki sem ravno toliko star
�Saj	me	bodo takoj izpustili!"
Nemara	me	bodo pa danes že odpeljali dalje.
Poglejte na primer	mene	.
pravi, ne bi je imel kam položiti, če bi	me	doma ne čakal mlin, ki mi ga je oče
Kakor razbojnika	me	ženejo domov.
mi bodo dajali kakor psu, in otroci	me	bodo zasmehovali na cesti.«
»Kličete	mene	?«
»Kaj	me	pa tako zijate!
»Naj	me	le zijajo,«
Zdaj	me	bodo prijeli, si je rekel.
Pa če	me	vpričo vseh ozmerja, in nemara mi celo
Prišel bo mož in bo vzel	mene	in ne tebe.
Kam	me	pa vlečeš?«
detektiv, in tudi drugi vedo; saj so	me	zaradi tega že prijemali.
je bil, pa ni imel prej časa, da bi	me	obiskal.
Ali mar ne plačuje moj sin	zame	?
pretrpel zaradi njega, pravi čudež, da	me	že niso nagnali,«
Pa ti pridejo in se derejo	name	.
drugo leto pa že, najbrže, samo če	me	spet ne primejo.«
»Dobro, nisem vedel, da si taka, pojdi pa	me	naznani orožnikom, da bom umrl v ječi
No, in rada	me	je imela, in smilila se mi je.
tega kajpak vesela, pa tudi zelo rada	me	je imela, saj sem bil vendar postaven
»	Mene	je celo v župnišče poklical, na pravega
Uničil si	me	.
Ali si se mar kdaj brigal	zame	.
»Ubij	me	, saj vse veš.«
Ah, kako	me	bo žgal peklenski ogenj, kakor žganje,
Zdajle vidi kajpak	mene	, stoka in piše v moje črne bukve:
bi le videli, kako se je postavila	predme	, ponosno in strogo, kakor bi v tem
ti hvaležen, da si se tako potrudila	zame	.’
ti dali in za plačilo boš zdaj lajal	name	!
»Kaj	me	je vse doletelo na stare dni,« je stokala
	Mene	je prvič doletela, ko sem bil star
	me	je in odvedla k žlebu, kjer mi je skrbno
rokami in jezikom ter dokazovale, da	me	je res doletela velika sreča.
renčelico in razmišljal o sreči, ki	me	je še čakala; zvečer sem bil tepen,
govoril, »da bo prej ali slej tudi	mene	doletela sreča.«
mojemu očetu, da je moj jok bolezen, in	me	je zaradi tega bolj poredkoma klical.
krščanskem nauku, je poklical tudi	mene	in me vprašal po apostolski veri.
krščanskem nauku, je poklical tudi mene in	me	vprašal po apostolski veri.
sem po maši stopil izpred oltarja,	me	je v zakristiji župnik lopnil z evangelijem
evangelijem po glavi, pred cerkvijo pa	me	je čakala teta, me zlasala in zavpila:
pred cerkvijo pa me je čakala teta,	me	zlasala in zavpila:
Niso	me	boleli udarci in očitki.
cerkveno lopo je stala Tinka, gledala	me	je in se smehljala.
nič pomagalo; od tistega dne dalje	me	je misel na Tinko spremljala povsod.
In tako so	me	čez nekaj dni že vsi dražili, da imam
se je spomnil, da »imam glavo«, in	me	je poslal v Gorico.
Priznati pa moram, da	me	je ta učenost kljub vsemu zanimala:
»Zgodbah sv. pisma« so	me	najbolj zanimali odstavki, ki so govorili
	Mene	pa je jezik srbel in le s težavo sem
popoldne in sonce je navpično sekalo	vame	.
hotel planiti pokonci, toda roke so	me	trdno zadržale - in v brnečo poletno
skoraj z vsemi silami, kajti roke so	me	držale krepko in čutil sem, da se privija
Pogledala	me	je naravnost v oči s svojim dvojnim
»Saj	me	ni bilo doma.
Vse mi je preozko, vse	me	razganja. - - - - -
našim vaškim mogotcem ni bilo prav, da	me	je oče poslal v šole.
Ko	me	je otrok zagledal, je hitro planil
	vame	.
Zazeblo	me	je do dna srca, zlecnil sem se ter
fari, planil majhen, zgrbljen starček,	me	otožno pogledal s svojimi sivimi očmi,
Da	me	je zelo vesel, pravi.
V ljudski šoli so	me	učili, da so prirodoslovci razdelili
najbolj zanimive in smešne; spominjale so	me	tete, ki je imela po bradi prav take
V šoli so	me	poučili še o tem: iz vsake gosenice
Meseca aprila 1930 so	me	pripeljali iz koprske kaznilnice v
brez kruha, vode, spanja in cigaret	me	je precej oslabila.
Ko so	me	izpregli, to se pravi, ko mi je karabinjer
Raskavo leseno žlico, ki	me	je praskala po ustih, sem prijemal
A vendar	me	vsa utrujenost in vse bolečine niso
Kje je vzrok, je rinilo vprašanje	vame	.
luknja v kosu sira, je odprl vratca in	me	vprašal, kaj počenjam.
»Ali	me	boste ovadili?«
Ko bodo za vami zaloputnili vrata,	me	bodo poklicali v pisarno
Tako	me	je tudi petnajstega maja Cesare samo
tišino in zateglo golobje gruljenje, ki	me	je še iz koprske kaznilnice mučno spominjalo
	Vame	se je zapičilo vprašanje: gosenica
nepopisnim zadovoljstvom in nasršil	vame	svoje košate črne brke.
močne boke ter se nagnil tako nizko	nadme	, da je puhnil vame svojo sapo, nasičeno
nagnil tako nizko nadme, da je puhnil	vame	svojo sapo, nasičeno z ostrim vonjem
in s svojim debelim kazalcem bodel	vame	, kakor bi mi jo hotel stlačiti v glavo.
Že popoldne	me	je zaslišal ravnateljev namestnik,
Drugi dan so	me	peljali k ravnatelju jetnišnice.
Po dolgem molku se je odhrknil in	me	vprašal, ne da bi me pogledal:
je odhrknil in me vprašal, ne da bi	me	pogledal:
za spoznanje dvignil obrvi, pogledal	me	še zmerom ni.
Takrat je dvignil glavo in	me	pogledal.
Povztreptaval je v naslanjaču in	me	motril od peta do glave.
Roka se ni zravnala in	me	ni dosegla.
Vščipnil	me	je v levo lice.
Zdramila	me	je roka na ramenu.
Mimo	mene	rase mladika; lističi na njej so že
»neusmiljenega notranjega duševnega dela«	me	je vročega in soparnega popoldneva
Ko	me	je zagledala, se je zakadila vame in
Ko me je zagledala, se je zakadila	vame	in z zasopljenim glasom ogorčeno izjavila:
V želodcu	me	žge in zgaga me peče.
V želodcu me žge in zgaga	me	peče.
Stopil je k mojemu oknu in	me	prosil za cigaretni papirček.
»Povedati, trapa, za kakšno	me	pa imaš,« mu je očitajoče vrgla Zinka
»	Zame	te ni,« je rekel, »delaj, kar hočeš.«
In teta Marjanca je rekla, da	me	sploh ne vzamejo,« je zastokal Venc
slišiš, ti, poguznica poguznjena, kdo	me	je uničil, a?
»Tukaj	me	cele dneve in noči tako čudno tišči.
In strah	me	je.
Kaj se	me	bojiš?« je rekla očitajoče in mu vzela
Rad	me	pa imaš, kaj?
In zakaj	me	gledaš tu sem?« je rekla in si položila
»Na, pa poviškaj, vso	me	poviškaj,« je zamrmrala.
»Kar naglejte se	me	,« jim je rekla, »saj ne bom več dolgo.«
»O, Moj Jezus, tepsti bi	me	morala, tepsti, ker sem taka zverina,
»Pusti	me	.
Lej ga no, saj se	me	res boji,« je rekla sama pri sebi in
»Ali si hud	name	?« je vprašala.
»Zakaj	me	pa vsi dražite s tem?« je zastokal
»Ali misliš	mene	?«
»Če misliš	mene	!« je zagrozila.
»Saj	me	nič ne grize,« je odvrnil Venc in se
bilo pri dnevni luči tako smešno, da	me	je oblivala rdečica.
katerim so nekateri pribrojili tudi	mene	.
Vsaj krstili so	me	tako in nobenega namena nimam, da bi
da ni užaljen ob tem vprašanju, ki	mene	skoraj vselej vrže iz kože.
Toda Nande je bil predaleč, da bi	me	slišal.
Sram	me	je hoditi z njim po cestah, ker se
Venca poznam že do zadnjega vlakenca in	me	prav nič več ne zanima.
To je najvražje pri literaturi: snov	me	mika toliko časa, dokler je ne razvozlam,
Vse te misli	me	niso prav nič razburile.
njeni koži, bi se tako potuhnila, da bi	me	živ krst ne zavohal.
»Zakaj ste	me	pa klicali, če Hedvika več ve?«
se zaničljivo zmrdoval, češ vse to	me	figo briga, čeprav se je na tihem veselil,
Kobilčerja pretreslo v dno duše, češ gotovo	me	bo naznanil, v luknjo pojdemo.
»No, povabili	me	pa niso!« je odbil Štefuc in razširil
Jezus, zaprli	me	bodo, v luknjo pojdem,« je stokal Kobilčer.
»Roke	me	že tako srbijo!«
»	Mene	tudi,« je rekel Nace, »ampak ne zaradi
�Kaj	me	zijaš, bet
Moči	me	zapuščajo.
Vi boste	mene	sramu učili!« se otrese Prikrajnar
Mar	me	boš ti plačal?
na obraz, kajti pričakoval sem, da	me	bo teta najprej vprašala, če sem bil
sam je kriv, ker ni bil priden, ker	me	ni ubogal in ker ni molil.
na raskavo tepkino deblo, potisnil	predme	debelo knjigo Življenje svetnikov
samo znani vonj po plesnobi je butnil	vame	izpod trhlih pletenih les.
sem šel po stezi, kajti drugače bi	me	oplazile po obrazu.
Njene besede so	me	neprijetno dirnile, toda nič drugega
Spreletelo	me	je, ker sem zaslutil, da bo začela.
Razumela	me	je.
Naglasila je besedici »nas« in »vse « ter	me	pomenljivo pogledala, češ tudi sama
Niti pogledala	me	ni, pač pa se je kar zaletela:
Kar tukajle	me	je kljuvalo,«
In premeril	me	je že tako, da sem šla.
pokimala in utihnila, kakor bi pozabila	name	.
zdi, da bo najprej zganil veke ter	me	nato premeril in spregovoril.
»Kajne?« se je veselo zavzela teta ter	me	naravnost pogledala.
Okrogličar in Modrijan?« sem vprašal, ker so	me	zanimali ti vaški mogotci, ki bi tudi
pripovedovala življenje svetnikov in že takrat	me	je jezilo.«
‘V zemljo	me	vleče,’ je govoril.
Saj	me	razumeš?« je vprašala ter v zadregi
služiti svoj kruh?« je rekla počasi ter	me	pogledala samo izpod čela.
‘Nikoli	me	te noge ne bodo več prinesle na Oblakov vrh,’
rekla teta s spremenjenim glasom ter	me	pogledala.
In	mene	je večkrat ošinil s pogledom.
Še danes	me	zazebe.
mi že lahko verjameš!« je rekla in	me	naravnost pogledala s svojimi drobnimi
No, da, kar se	mene	tiče, oče nas je vse pošteno v precep
oče nas je vse pošteno v precep vzel,	mene	pa še posebej.
	me	je pretresel ...
- Nič, pravi,	me	prime za roko in me vleče v sobo, kakor
- Nič, pravi, me prime za roko in	me	vleče v sobo, kakor me je včasih vlačila
prime za roko in me vleče v sobo, kakor	me	je včasih vlačila gledat speče otroke.
In gledal	me	je že tako, da sem mu moral verjeti
Previdno	me	je ošinila z bežnim pogledom, nato
Dolina	me	je objela; bil sem spet doma.
naglo popadla teta, se okrenila ter	me	tako prodirno pogledala, kakor bi izgovoril
Meni je bilo tako čudno, da	me	je nekaj kar grabilo tu notri,« je
Saj, ko sem brala o domovini,	me	je prav tako stiskalo pri srcu, toda
Teta si je trdo otirala obraz ter	me	včasih ošinila s pogledom; nemara je
Potem so tudi	mene	pahnili skozi vrata.
	Mene	so nagnali domov!« je teta zamahnila
toda kar je vedel povedati, je bilo	zame	dovolj.
Teta ni silila	vame	.
Molče je prekladala piskre in	me	samo včasih ošinila s pogledom, ki
‘Poglej	me	!’ se je zadrl vanj oficir.
‘Poglej	me	!’
sem stopil na dvorišče, se je zakadil	vame	mlad volčjak.
»Orlič,« je odvrnil in	me	premeril.
Peljal	me	je v izbo, kjer si je uredil svoje
ugriznil v ustnico, češ zdaj pa ti	mene	ščiplješ za dušo; bilo mu je malce
»Kaj pa zijaš	vame	?«
Preživel	me	boš.
»Danes pa še	zame	eno!
In hudič naj	me	pobere, če smo vedeli, zakaj smo se
Ne bodite hudi	name	!
»Karabinjerji so	me	gnali v kasarno ribat pod,«
Politika	me	ne zanima!« pribije trmasto, razdraženo
»Ti boš	mene	učil!
	Mene	ženejo!
	Mene	!«
»Že otroci	me	gledajo izpod čela!«
»Karabinjerjem sem jih smuknil, ko so	me	gnali v kasarno ribat pod,« ponosno
»Kaj	me	boš lizal, mrha oštarijska!«
»No, živ sem in zdrav ... in veseli	me	, da ste tudi vi živi in zdravi in naši
zelo mirno, skoraj vsakdanje, češ saj	me	itak ne razume:
»Ne boš ti	mene	, hudič prekleti!« udari iz njega razkačena
»In	mene	se drži.«
»Saj vem ... križ ste potegnili	čezme	...«
»Kod, hudiča,	me	pa vlačita?« se sitno zadere Sova.
Raztreskalo	me	je,« reče Sova malomarno, a s skritim
	Zame	res ni nevarnosti.
Pusti	me	! ...« ukazujoče hrope Drejc.
sem zdaj partizan in da boš ti skrbel	zame	...«
Začelo	me	je težiti, težiti bolj in bolj, tako
težiti bolj in bolj, tako težiti, da	me	je skeleča bolečina v srcu zbudila.
postelji, se z dlanjo poribal po srcu, ki	me	je res bolelo, in užaljeno zanergal:
Mučni polsen	me	je medtem zapredel v svojo mrežo kakor
Obraz Carla Carniglia se je širil in	me	vlekel vase.
Toda čeprav	me	ni bilo več, sem začutil, kako se pogrezam.
nad stenico, a izpod čela je gledal	vame	in zlobno hropel: »
cavallo bianco?« Jok besa in obupa	me	je začel daviti v grlu in pritiskati
ddio la libertà!« Te besede so	me	stisnile za grlo kakor koščena roka
trideset let, je bila še tako živa, da	me	je zdramila iz mučnega polsna.
Ko sem mu povedal, da so	me	prijeli zaradi politike, se je najprej
jeza nekoliko polegla, je rekel, da bi	me	najraje pretepel, a da me ne bo, ker
Ko pa	me	je naposled utrujenost le premagala,
Nato so	me	izpustili.
Še zmeraj	me	preganjajo, posebno kadar sem telesno
Ko sem bil v Rimu pri vojakih, so	me	hudo prebutali, ker sem se podpisal,
In še roke in noge so mi zvezali ter	me	postavili k steni, da me je sonce žgalo
zvezali ter me postavili k steni, da	me	je sonce žgalo vse popoldne.
Polkovnik pa je tulil	vame	, da živim pod italijanskim soncem,
»Ko	me	je avstrijska vojska pograbila v Bosni,
avstrijska vojska pograbila v Bosni, so	me	za roke obesili na slivo.
oficir, ki je bil po rodu Čeh, se je drl	vame	:
»Ooo, saj sem molila, da bi	me	bog rešil tako pregrešnih misli in
nad strehami, se je z glavo zakopal	vame	in javkal:
‚Kaj tebi mar,	mene	država plačuje.‘
»Dušica, zadušila	me	boš! ...
»Pusti	me	!
Moj Jezus pa jih ne premore, da	me	razumeš!« se je opravičeval oholi kmet
podobnim drobižem se jaz ne ukvarjam, da	me	razumeš! - toda ta je bil dober fant.
babjek ni bil, kakor so vsi Lahi, da	me	razumeš!
To kmetu ne pritiče, da	me	razumeš!«
Tako dolgo sta	me	vrtali s to cigarico, da sem kar naravnost
Zabodel je	vame	svoje sive oči in sika kakor modras:
naravnost, kakor to kmetu pritiče, da	me	razumeš!
Da	me	razumeš!« je počasi in s precej mračnim
Da	me	razumeš! ...
Da	me	razumeš, ti, človek moj! ...« je zaničljivo
Kaj zijata	vame	!
Da	me	razumeš!
Da	me	razumeš!« se je užaljeno obregnil Okrogličar.
»Da	me	razumeš! ...«
odkrite ... kakor se možu spodobi, da	me	razumeš! ...
Nikar tega ne misli, da	me	razumeš! ...
Da	me	razumeš! ...
Da	me	razumeš!« je grozeče zarenčal in tako
Matica je z nezadržano silo vdirala	vame	in naglo osvajala vse moči mojega dojemanja.
zdaj so tiste oči nepremično strmele	vame	, strmele so z nadčloveškim naporom,
»Kam pa?« so	me	začudeno vprašali prijatelji.
»Ali imaš idejo?« so butnili	vame	.
Če bi, bi	me	ne bilo!«
»Kadar ga	me	sreča me, se ga zmeraj ustavi se in
»Kadar ga me sreča	me	, se ga zmeraj ustavi se in ga me gleda
sreča me, se ga zmeraj ustavi se in ga	me	gleda me!« se je jokaje pritoževala
ga zmeraj ustavi se in ga me gleda	me	!« se je jokaje pritoževala Hotejcu
»Kakor zaboden vol ga	me	gleda me! ...«
»Kakor zaboden vol ga me gleda	me	! ...«
»Če bi	me	napadel?« je Hotejec razširil roke.
»In	mene	me ga je napadel me!« je solzavo rekla
»In mene	me	ga je napadel me!« je solzavo rekla
»In mene me ga je napadel	me	!« je solzavo rekla Katra, se sklonila
»Matic	me	ga je napadel me « je počasi povedala
»Matic me ga je napadel	me	« je počasi povedala Katra in dvignila
»V Žlebeh	me	ga je napadel me ...
»V Žlebeh me ga je napadel	me	...
»Ni ga	me	zgrabil me,« je priznala Katra, toda
»Ni ga me zgrabil	me	,« je priznala Katra, toda takoj je
»Pa bi	me	ga prav gotovo zgrabil me, če se ga
»Pa bi me ga prav gotovo zgrabil	me	, če se ga ne bi od strašne groze zbudila
»Saj ga me ni v resnici napadel	me	...
Samo sanjala sem ga sem, da	me	je napadel me ...
sanjala sem ga sem, da me je napadel	me	...
»Kaj ga	me	tako gledaš me?« je jokaje vprašala
»Kaj ga me tako gledaš	me	?« je jokaje vprašala potovka.
»Če se ga ne bi bala se,	me	ne bi v sanjah preganjal me.«
bala se, me ne bi v sanjah preganjal	me	.«
sveta Marija, o prečista Devica, Matic	me	ga je me ...«
Marija, o prečista Devica, Matic me ga je	me	...«
»K Loputniku grem, da	me	obrije,« je počasi povedal Matic.
»Saj se ne boš ti	mene	dotaknil!
»Ko boš pojedel,	me	pokliči, da ti jo spet zataknem.«
»Ustrelili so	me	...« ga je prešinilo.
»Kdo	me	bo zdaj strgal? ... « ga je zaskrbelo.
»Rad bi vedel, če	me	sploh poslušaš?«
	Mene	je večkrat zanimalo, v kakšne dobre
vrste ošabnost, to je napuh, češ glejte	me	, plačam za mašo, pa sem tako skromen,
rekla Oti, če bi se recimo vrnila in bi	me	videla tako umazanega.
»Stresa	me	,« je priznal s težkim srcem.
Oče bi	me	bil prav lahko dal v šole.
Kmečko delo	me	ni prav nič veselilo.
Pa	me
Ha, če se spomnim vseh svojih sanj,	me	je še zdaj skoraj sram ...
dragocene, rodovitne zemlje, ki jo je	vame	naplavila, plast za plastjo, petintrideset
Takrat	me	je vsak večer sprejel pod streho v
streho v drugem kraju, vsako jutro pa	me	je iz bežnega sna poklicalo z novimi,
novimi, odločilnimi dogodki, ki so	me	takoj potegnili na cesto ter me z vrtoglavo
so me takoj potegnili na cesto ter	me	z vrtoglavo naglico veselo odnesli
se in svetla misel, ki je posvetila	vame	še pred nasmehom, me je kakor dobra
je posvetila vame še pred nasmehom,	me	je kakor dobra domača roka rahlo potisnila
Zazibalo	me	je ter me začelo dvigati više in više.
Zazibalo me je ter	me	začelo dvigati više in više.
Prav kmalu	me	je dvignilo v tako visoko zanesenost,
ki je bil tako prodoren in močan, da	me	je pahnil z oblakov visoke zanesenosti.
njegovo črno praznično obleko, ki	me	je včeraj tako bridko pozdravila izpod
Spoznala	me	je in skočila k meni s tako srečnim
pramen sivih las za obledelo črno ruto,	me	vsega objela s svojim živim pogledom,
trideset let grobar, toda tiste besede so	me	kljub temu zadele, kakor bi me bil
besede so me kljub temu zadele, kakor bi	me	bil sunil z nožem.
Martin pa	me	je še enkrat sunil in še globlje.
Zazeblo	me	je do kosti, toda prišla sem do sape.
Martin	me	je pogledal izpod čela, bziknil slino
je bil že spet ušel izpod rute, in	me	bistro pogledala, češ ali ga nisem
Pomisli, že prvo noč	me	je v snu kar nenadoma presunilo: ‘Martin
- Pa so	me	le držale v krempljih!
si je s čela svoj uporni pramen in	me	ošvignila z živim pogledom.
vojni je tako treskalo, da je tudi	mene	pretreslo.
se z obema rokama zgrabila za glavo,	me	skoraj z grozo pogledala in vzkliknila:
Začutil sem, kako	me	počasi prevzema stari, močni, neomajni
Njena obledela okrogla številčnica	me	je vdano gledala in mi spokojno kimala,
- Ali si pozabil	name	? ...
jedel, ker je teta stala zraven mene in	me	zaverovano gledala, kakor bi opravljal
	me	je ta misel z novo močjo stisnila
Ali	me	poslušaš?
Ali	me	poslušaš?
	me	takoj zavrne.
Oče se ozre	vame	, pokima in zašepeta:
Ali	me	poslušaš?
Tiste besede so	me	zelo razveselile ...
Ali	me	poslušaš?
V grlu	me	davi in sram me je, kakor bi me spraševal
V grlu me davi in sram	me	je, kakor bi me spraševal o ljubezni.
grlu me davi in sram me je, kakor bi	me	spraševal o ljubezni.
Pa	me	on prehiti:
Še molčim, še	me	davi v grlu in še me je sram.
Še molčim, še me davi v grlu in še	me	je sram.
Ali	me	poslušaš?
kako oče sloni ob borovem deblu in	me	gleda skozi zaveso poševno padajočih
nato pa prav počasi vzdigne roko in	me	začne odganjati:
Zadnje tri besede so	me	zgrabile kakor klešče in mi začele
	me	je nestrpno prekinila pamet, ki se
verjetno celo patetično, zakaj zdramil	me	je lastni glas.
	me	je zaničljivo opomnila pamet.
sem zamrmral in stresel	me	je mraz.
Tesnoba in vest sta	me	že grabili za srce, zakaj pred mano
Toda tiste besede so	me	kljub temu globoko ganile.
vprašujoče zagrči prijatelj in	me	ošine z nejevoljnim pogledom.
Toda kar nenadoma se ozre	vame	z vsem obrazom.
Niti pogleda	me	ne.
buhne	vame	in me zaničljivo pogleda z vdrtimi,
buhne vame in	me	zaničljivo pogleda z vdrtimi, vodenimi
soseda	me	sočutno gleda.
Zdrznem se - in bliskovito	me	prešine pekoče vprašanje, zakaj počenjam
In še isti hip se zavem, da	me	sosedje gledajo.
V grlu	me	stisne, srce mi začne razganjati tako
Noge	me	nosijo nekje zelo visoko, kakor bi
Nosijo	me	po ozkem, dolgem hodniku.
Gleda	me	nepremično, nato vzdigne svoje trikotne
In spet upre	vame	sive, svetle oči.
	me	prešine.
Tesnoba	me	grabi.
Tedaj	me	v prsih zaboli.
zaživela pred mojimi očmi, da je tudi	mene	prevzel ponos, najprej ponos in nato
Gledal	me	je nekako v zadregi, vendar sem dobro
Misli in čustva so	me	vznemirila, a vendar sem spet začutil,
veliki, nevznemirljivi mir domačije, ki	me	je že sinoči objel v prazni izbi in
je že sinoči objel v prazni izbi in	me	pomiril.
To	me	je tako vznejevoljilo, da sem zamahnil
vrgla debeli plavi kiti na prsi in	me	s svojimi modrimi očmi gledala naravnost,
To	me	je jezilo.
In ona je podzavestno čutila, da	me	to jezi, ker je obzirno sklonila glavo
Gledala	me	je z velikimi, modrimi očmi, ki so
Gledala	me	je naravnost, tako naravnost, da bi
Prihajala je bliže in bliže ter	me	hkrati vlekla vase.
Tesneje in tesneje	me	je objemala ter me prevzemala.
Tesneje in tesneje me je objemala ter	me	prevzemala.
so tako bliskovito kopnela leta, da	me	je v prsih stisnila tista nepopisna
Ne, ni	me	bilo več!
Zakaj si v takih skrbeh	zame	? ...
Zakaj	me	vsi tako čudno gledate? ...
Toda zakaj	me	imate tako čudno radi?
- Saj, ob vodi sem šel, in ker	me	je zaneslo do Preseke, sem stopil še
In vse samo zato, da bi	me	vščipnil zaradi poba, ker ga ne morem
Tako grdobijo mi očitaš, v resnici pa	me	je Ludvik poslal.
- Pusti	me	pri miru! -
- Zdaj	me	boš pustila pri miru, ker se bom učil.
Češenj ne jem prav zato, ker	me	preveč skomina po zobeh.
Takoj	me	bo vprašala, če sem bil pri spovedi,
se na komolce in se začudil, zakaj	me	oče ni zbudil s požirkom vrele kave,
in občutek, da je mami odleglo, so	me	uspavali.
da bom takoj spet zadremal, pa sta	me	začela vznemirjati tista dva čmrlja,
neprijetno in rad bi se bil odmaknil, pa	me	je bilo sram, ker sem vedel, da bi
je vprašala in	me	premerila.
na komolec desne roke in se nagnila	nadme	.
je dodala in	me	s travo poščegetala pod nosom.
- Ali	me	nisi takoj spoznala? -
In tisti hip	me	je prešinilo, da sem res zelo nesrečen.
je ljubeznivo rekla Brika in	me	odslovila z obema rokama.
... - sem zamrmral in se obrnil, ker	me	je bilo sram v dno duše, a česa me
me je bilo sram v dno duše, a česa	me	je bilo sram, nisem vedel.
hodil, saj sem hodil hitro, kolikor so	me	le nesle utrujene noge.
Bilo	me	je celo tako sram, da sem naglo krenil
Vprašali	me	bodo, kje sem jih dobil.
In ko sem to opravil,	me	je bilo šele resnično sram!
In tisti neprijetni, zoprni občutek	me	je zdaj znova mučil.
lomila čeljusti, sem si očital, da	me	mamina smrt ni vsega prevzela, zakaj
smrt ni vsega prevzela, zakaj če bi	me	res prevzela, ne bi ne slišal ne videl.
Odgovora ni bilo, pač pa	me	je zgrabil nov očitek, češ mama ti
Čeprav	me	je takrat, posebno pa še
sunkovito močjo odtrgalo od mojega srca, da	me	je kar vrglo naprej.
kamnela na dnu mojega srca, hkrati pa se	me	je začel polaščati čuden nemir, ki
Zdramili so	me	pritajeni koraki.
Prav tako	me	je motila tudi Kadetka.
To se pravi, kakor hitro sedem,	me	vse srbi.
- He, he, pa si	me	spravila v kozji rog! -
Saj	me	že tako in tako tepe, ker pravi, da
- Ali ste hudi	name	?
Vsako nedeljo so	me	pri cerkvi fantje spraševali, kako
‘Kaj bom hud,’ sem rekel, čeprav	me	je stisnilo pri srcu.
Tilčka je ležala vsa spehana in	me	čudno gledala.
‘Pa zakaj si	me	vzel?’
‘Bolnika imaš, pa ne	mene	.
Le zakaj si	me	vzel!
	me	je premerila.
Ti	me	imaš tako rad, jaz pa te nimam rada.
Ko sem stal ob grobu, sem mislil, da	me	bo konec ...
Srce mi je burno utripalo, ker se	me	je spet polastil tisti neznani nemir.
- Pa bi šla kar tako, - je rekla in	me	pogledala z velikimi modrimi očmi.
je dahnila	vame	.
Karabinjerji so	me	bili že večkrat obiskali, kakor so
je dodal tiše in	me	ošvrknil s pogledom, ki ga nisem razumel.
zagledal razdrto posteljo in žimnico,	me	je kar nenadoma prešinilo, kako hudo
bilo mami, če bi bila še živa in bi	me	zdaj videla uklenjenega.
sta	me	prekinila karabinjerja.
Takoj	me	je spet stisnilo pri srcu, zakaj zdaj
Ko so	me	zagledali, so obstali kakor okamneli;
Nič hudega ne bo, - sem rekel, ko sta	me	karabinjerja gnala mimo.
Karabinjerja sta	me	pahnila naprej.
obema rokama se je držala za kite ter	me	gledala z žalostjo in začudenjem, s
celo v pasjih dneh hladno in temačno,	me	je zgrabila za roko in čudno proseče
- Primi	me	, ker se bojim!
Tresem se ... - je odgovorila in uprla	vame	velike modre oči.
- Vem, - je zmignila z rameni in	me	vlekla za rokav.
In to	me	je še bolj motilo, ker nisem vedel,
obraz prgišče vode in nato dahnila	vame	:
Kadetka je takoj stopila	predme	in razširila roke, kakor bi mi branila
je vzravnala, vrgla kiti na hrbet,	me	pogledala naravnost v oči in vprašala:
	me	je zavrnila s pravo žensko nestrpnostjo.
- Kadar je jezna	name	, se zmeraj dere:
	me	je pocukala za rokav.
Nato je globoko vzdihnila in	me	spet pocukala za rokav.
Tako	me	je iznenadilo, da nisem vedel pametnega
- Da	me	tako grdo zmerja, - je rekla Kadetka
- Počakaj	me	! -
je zaupljivo vprašala in	me	pogledala naravnost v oči.
- Ali bi res radi videli, da bi	me	spet zaprli?
Njeno vprašanje	me	je globoko prizadelo.
Prizadelo	me	je tembolj, ker sem se začudil, zakaj
Da, da, kar glejta	me	!
Izpita nisem napravil, ker	me	je življenje prej vzelo v roke.
Premetavalo	me	je po ječah in po tujem svetu.
zaškripala, sem se zdramil in sprevidel, da	me	spomini vlečejo ven.
predal svojim čustvom, češ nocoj naj	me	nesejo, kamor hočejo.
pragu, ker je svetla, gosta noč butnila	vame	kakor morski val.
zažvižgal je, kakor bi	me	klical k sebi.
V srcu	me	je stiskalo kakor v hudih sanjah, a
Tudi to	me	je jezilo, da je bila do mene tako
začela potiskati sive lase pod ruto ter	me	obenem plaho prepričevala:
bo spet oprijeti očetovega nauka, ki	me	je takole učil:
- Ti boš	mene	učil, ti - rabelj žandarski! ...
- Ti boš	mene	strašil! -
- Ti	me	kar prosi! -
Pokazal je	vame	in rekel z nizkim glasom, ki je v
je strogo rekla mama in	me	zlasala.
Ko	me	je izpustila, sem molče gledal naše
Spominjala	me	je in me še danes spominja tistih »čudovito
Spominjala me je in	me	še danes spominja tistih »čudovito
	Mene	pa je vselej kuhala jeza.
poskočil, potegnil iz žepa rožni venec in	me	oplazil z njim po hrbtu; to je živo
V tem trenutku je priletela	vame	kost.
in jo zabrusil	vame	.
To	me	je precej razočaralo.
se je naravnost gabila, toda držala	me	je v kleščah.
Zmeraj	me	je prosila - kakor vse druge otroke
Peljala	me	je v svojo mračno, zatohlo čumnato.
z Garibaldijem, in »Črna žena«, ki	me	je najbolj mikala, ker je bila v črno
A	mene	me poglej me.
A mene	me	poglej me.
A mene me poglej	me	.
- Kaj	me	bo sram me, če sem bolna sem ... - je
- Kaj me bo sram	me	, če sem bolna sem ... - je zastokala
Nato se je ozrla	vame	:
se je čudila Katra in buljila	vame	s svojimi kalnimi, debelimi očmi; očitno
Mama	me	čaka, da bova nesla plevel v laz! -
takoj je spustila plevel z naročja ter	me	z obema rokama pahnila nazaj na kolnik.
Tekel sem, kolikor so	me	nesle noge, kajti otrok zmeraj rad
Ali	mene	pustijo pri miru? ...
Zazeblo	me	je pri duši, ker sem šele zdaj
Že	me	je dvignilo na prste, da bom pri prvem
Toda misel, da lahko ded medtem umre,	me	je opogumila.
se tako divje zakadila mimo mene, da	me	je vrgla na tla.
Nato je stopil korak bliže,	me	s palcem in kazalcem vščipnil za uho,
No, pa pojdi, - je rekel župnik in	me	izpustil.
Župnik se je široko zakrohotal in	me	nato povabil v kuhinjo.
Tudi Zana	me	je prijazno sprejela.
Posadila	me	je za pogrnjeno mizo, mi nalila veliko
Naslednji dan	me	je mama poslala v Rute po grbastega
Toda še preden sem se odločil,	me	je premagal spanec - in med tema dvema
Streljali so tudi	vame	, in sicer tako naravnost v moje zaspane
se nasmehnil ob misli, kako grdo bi	me	ded nadrl zaradi poležavanja, če bi
hotel skočiti po medaljonček, toda oče	me	je poklical in me poslal po Žefa, da
medaljonček, toda oče me je poklical in	me	poslal po Žefa, da bi pomagali pri
Spreletel	me	je srh.
Tudi	zame	je, čeprav sem prepotoval dokaj širokega
Na tujem	me	je ta privid zvesto spremljal ter me
me je ta privid zvesto spremljal ter	me	pretresal; zdramil je v meni marsikaj,
»Enajstega oktobra jih bo petinosemdeset, če	me	že moraš zbadati s pratiko!«
	me	je teta pogledala bistro in preplašeno
	me	je teta nejevoljno prekinila.
odkrito povem, če slišim domovina,	me	ogreje pri srcu, če slišim država,
se je ozrl	vame	, »ali veš, kaj je rekel stražmojster
veselil, kakor v otroških letih, ko	me	je zmeraj vlekel za nos.
je potisnil zelenko	predme	.
je rekel resno in	me	s kazalcem poščegetal po redkih laseh
zgrozila in je že dvignila roko, da bi	mene	s klofuto poslala v Leoben, toda dobrovoljni
vprašanja, se je gromko zakrohotal,	me	potrepljal po glavi ter mi dal novo
	me	je povabil.
Kaj bi ne, saj so še	mene	pete srbele.
A samo za hip, kajti polaščala se	me	je vznemirjenost.
Božena se je takoj ozrla	vame	.
In da bi preokrenila pogovor,	me	je spet pogledala in rekla:
Kadetka	me	je vprašujoče pogledala, češ v kakšno
vprašujoče pogledala, češ v kakšno grmovje	me	vleče.
je vzkliknila, »vzemi	me	s sabo!«
Spreletel	me	je strah, kolena so mi klecnila, in
Pozabil sem jo, ker	me	je Kadetka zmotila, preden sem si jo
prikazala v kuhinjskih vratih ter se ozrla	vame	, je s prvim rahlim smehljajem pregrnila
Obšlo	me	je samo radostno, življenjsko razpoloženje.
Prej je bil	zame	samo neki Gino, dober in prikupen,
otroka, ki sedi zdaj na mojem vratu ter	me	s toplimi ročicami grabi zdaj za ušesa,
sem rekel, da pojdem pod Vranjek, ter	me	z otroško prisrčnostjo prosila, naj
Kadetko v modrem krilu in beli bluzi,	mene	v oguljeni partizanski obleki in na
Silvija	me	je tako močno pocuknila za lase, da
Nato	me	je Silvija še močneje pocuknila in
Te besede so	me	zadele v živo.
Ozrl sem se v teto, a teta ni gledala	vame	.
otroških letih je bila tam senožet,	zame	eden najlepših koščkov sveta: poševna,
Teta	me	je pogledala.
je vprašala in	me	pogledala.
	me	je nadrla teta.
Obšlo	me	je nekam otožno, a prijetno ugodje.
Ležal bi celo večnost, toda zdramil	me	je zvon.
Ni se zmenila	zame	.
se poganjal skozi gosto gluhoto, ki	me	je obdajala.
Teta se je na mah ustavila in	me	pogledala.
Tam se je ustavila in	me	spet pogledala.
Teta	me	je pocukala za rokav.
Kadetka se je ozrla	vame	in prav tako mirno povedala:
Kar zazeblo	me	je pri srcu.
je rekla v opravičilo in	me	pogledala z velikimi, sinjimi očmi.
»Res ali ne res, naključja	me	motijo.
Najbolj	me	moti Ginova smrt.
je naglo pritrjevala teta in	me	bistro gledala.
s šopkom šmarnic v rokah; pocukala	me	je za rokav, uprla vame velike, sinje
rokah; pocukala me je za rokav, uprla	vame	velike, sinje oči ter me z vso otroško
rokav, uprla vame velike, sinje oči ter	me	z vso otroško resnobo vprašala, če
o njej, kljub vsem naključjem, ki	me	tako motijo, kajti poglavitno vlogo
V poznem mraku	me	je poiskal Kidričev kurir.
pri tem bliskovito premišljal, zakaj	me	kliče.
»Ali je bil res tako majhen!«	me	je prešinilo.
Toda te misli	me	je bilo tako sram, da sem se nehote
In v tistem hipu	me	je zapekla vest, ker nisem mislil,
Saj je	mene	tudi.
»Ti boš	mene	s prismodo zmerjal?«
»Gledal si	me	, gledal!« je pribila Milica.
	Me	veseli.
imel svoje Julke, bi se takrat, kadar	me	zajaha hudič, pognal celo za tabo,
»Ti boš	mene	v nič dajal?
Ti boš	mene	z robido primerjal?
»Pa ne	zame	!« je odbil kovač.
»	Mene	?« je poskočila Katra.
»	Mene	?« je bil kovač spet prejšnji, junaški.
»Kako naj	me	ustavi, če ga ni?«
»Če	me	ustavi, ti ga že priženem, da tudi
tudi neverni Tomaž, stopi bliže in se	me	dotakni!«
»Stopi bliže in se	me	dotakni!« je zagrmel hudič.
»Ali	me	čutiš?« je vprašal hudič.
»In da	me	boš zares občutil, ti bom zdaj eno
Mar bi se pustil, da bi	me	ti mlatil kakor ščeneta?«
»Daj, oglej se	me	dobro, pa boš videl, da sem res župnik!«
»Toda zakaj	me	je napadel?« se je vprašal.
Toda zakaj se je zaletel	vame	?
Ti pa	mene	nisi zmazal kot župnika, se pravi kot
pravi kot Teodorja Čarja, temveč si	me	zmazal kot hudiča.
»Ne, po riti	me	pa ne boš!« se je razburil župnik.
»To pa zato, ker si	me	kot hudiča preveč namahal!«
»Saj še	mene	vse boli.«
začel odgrebati črno gozdno zemljo, so	me	mlaji cvetočih medvejk spomnili nekega
Pravzaprav	me	je zbudila mama, ker sem se v spanju
Sanjal sem, da so	me	lovili fašisti.
Tako čudno	me	je stisnilo pri srcu, da sem se kar
tiho bosopetil mimo Ravničarja, da	me	ne bi slišal.
Pa	me	je slišal.
Obrnil se je,	me	pogledal s svojimi velikimi, modrimi
modrimi očmi in skoraj neslišno šepnil	vame
glavica, glavička!« je poskočil, ko	me	je zagledal.
je sladkobno vzkliknil Modrijan in	me	prijel za uho.
mi je požugal in	me	obrnil proti trgovini.
Bila sva prijatelja in imel	me	je res rad.
očitkom ozrl, toda Temnikar se ni zmenil	zame	.
Prej	me	ni zanimalo o čem govori, zdaj pa,
zanimalo o čem govori, zdaj pa, ko	me	je odgnal, me je prijela radovednost.
čem govori, zdaj pa, ko me je odgnal,	me	je prijela radovednost.
Tudi to	me	je malce jezilo, a sem ponosno zmignil
	Mene	, ki sem čepel na vrbi, je pri zadnjih
To pa bi bilo	zame	še hujše.
- Kdaj pa? - je obrnil	vame	svoje debele, mokre oči.
- Revolucija? -	me	je spet debelo pogledal. -
Bil sem jezen, ker	me	ni poslušal, kakor je treba.
- Da bo visel? -	me	je debelo pogledal.
Ljudje božji, božjički, usmilite se	me	!
Usmilite se	me	! ...‘
Ravničar	me	zabodeno gleda, pa mu pribijem:
Zadnje Ravničarjeve besede so tudi	mene	prizadele, zato sem napeto čakal, kaj
- A? ... - je zevnil	vame	.
Zbegano	me	je pogledal in zagrmel:
Temnikar	me	je premeril s čudnim pogledom.
»Jernej, lepo te prosim, pusti	me	zdaj pri miru!
Saj	me	razumeš?«
je tako globoko odjeknil v meni, da	me	je kar zabolelo.
In zbudil	me	je prav hlapec Cene, ki je vpil nad
Ljudje božji, božjički, usmilite se	me	!
Usmilite se	me	! ...‘
pobrati pa se nisem niti ganil, kakor bi	me	neka neznana moč tiščala k tlom.
Tekel sem po kolovozu, kolikor so	me	nesle noge.
V koprsko jetnišnico so	me	pripeljali iz goriških zaporov meseca
V Trstu so	me	vkrcali na majhno ladjo.
sta bila nenavadno slabe volje, sta	me	vlekla po krovu in grdo zmerjala stare
Naposled sta	me	le privlekla do strmih stopnic in me
me le privlekla do strmih stopnic in	me	spravila v ozko kabino, ki je imela
poznal, zato tudi nisem vedel, kam	me	peljejo.
Agenta sta	me	priganjala naposled pa me je prvi tako
Agenta sta me priganjala naposled pa	me	je prvi tako močno sunil v hrbet, da
Agenta sta	me	takoj pograbila in me hitro odvlekla
Agenta sta me takoj pograbila in	me	hitro odvlekla za vogal stare zgradbe.
Starejši agent	me	je ozmerjal s telebastim barbarom in
ne zna hoditi po ravnem, mlajši pa	me	je začel obsipavati s pravim plazom
Agent	me	je potipal po žepih, izvlekel robec
hrupom jih je odpahnil in odklenil ter	me	potisnil v celico z naslednjimi besedami:
»Kot mrtvaški oder!«	me	je spreletelo.
Spreletel	me	je mraz in obšle so me hude misli.
Spreletel me je mraz in obšle so	me	hude misli.
in obležal nepremično kot mrlič, da	me	ne bi več vznemirjal.
Nekaj dni kasneje so	me	peljali k zaslišanju.
Izpraševalni sodnik je bil tako razkačen, da	me	je s ključi udaril po licu.
To je bil	zame	pravi praznik, res prava pomlad.
»Glej, da ne boš padel!«	me	je opomnila mama.
»Ah, beži, beži, tepček!«	me	je s smehom zadržala mama.
sem se hitro zlagal, da bi	me	mama še bolj pohvalila.
Klopotec	me	je sladko uspaval s svojim enakomernim
tedaj sem kar odrevenel; prešinila	me	je nova bolečina in moj lastni glas
Stisne	me	v grlu in kolena se mi zašibijo.
»Nikdar ga ne bom dosegel!«	me	prešine.
utriplje, noge se mi tresejo, v komolcih	me	lomi krč in bolj in bolj me zebe v
komolcih me lomi krč in bolj in bolj	me	zebe v ramena.
Zgrabi	me	strašna groza, dih mi zastane, padam
Stal sem v svoji čumnati, oče	me	je stresal in mi ljubeznivo prigovarjal:
»Kaj si sanjal?«	me	je vprašala tako nenadoma, da se nisem
Vsega ji seveda nisem povedal, ker	me	je prej stisnilo v grlu.
»No, no, potolaži se!«	me	je bodrilno počohala po laseh.
»Ne, ne!«	me	je zadržala.
zaslišal klopotec, in njegovo klopotanje	me	je obtoževalo.
biti pameten in tudi možak; klopotec	me	je tako vznemirjal, da naposled nisem
Spet so	me	obiskale tiste zlate ure, ki me vsega
so me obiskale tiste zlate ure, ki	me	vsega presvetijo in prezvonijo, da
pomešano z grenkosladko tesnobo, ki	me	začne potiskati k pisanju.
in moje srce vznemirjeno, kakor bi	me	zapekla vest.
»Tantadruj, poiskal bom modrasa, modras	me	bo pičil in bom umrl!«
sem, da bom poiskal modrasa, modras	me	bo pičil in bom umrl.«
sem, da bom poiskal modrasa, modras	me	bo pičil in bom umrl.«
»Uh, ti bi še	mene	obral!« se je nagajivo zasmejala natakarica.
»	Mene	obral!« je preplašeno odkimal Matic
»Ali se	me	bojiš?« je nagajivo vprašala Pepa in
»Oh, saj bom jaz tebe, ne ti	mene	!« se je dobrodušno zasmejala.
»Ti	mene	!« se je oddahnil in jo hvaležno pogledal.
Skoraj bi	me	spravili v jok!« se je ozmerjala, se
»Tantadruj, pokopljete	me	in bom umrl!« je zadovoljno rekel norček
lampijon visel nad izumrlim sejmiščem,	me	je začel preganjati še pošastnejši
Prešinil	me	je mraz, nato pa sem obstal nepremično,
Bil sem sam, a saj tudi	mene	ni bilo več.
Strašno	me	je stresel mraz.
Takoj	me	je prešinila misel, če ni bila nemara
Čakajo	me	stari junaki!
Že leta in leta	me	čakajo!
In čaka	me	Temnikar, moj veliki junak.«
In kadar sem takšne volje, je	zame	vse, sploh vse, kar je - in tudi česar
»Upam, da	me	ta nesrečnik ne bo gnjavil!
Ta opredelitev	me	nekoliko jezi, ker za rezultat niso
našli slovenske besede, prav posebno pa	me	jezi, kadar je rezultat človek.
literarnokritičnemu miličniku treščilo v glavo, da bi	me	zaradi tega klical na odgovor!)...
Ali ni čudno, da	me	nekateri ljudje ne odbijajo samo srčno,
»Ta hudič	me	bo res zagnjavil!
On seveda misli samo na denar, a	mene	dreza tja, kjer sem najbolj občutljiv.«
vem, kaj je hudo, česa se bojim in kaj	me	grize!...
- Ne, za hišo	me	ne čaka, - je mirno rekel Temnikar
A če ti povem,	me	ne boš pustila iz bajte.
- Kaj naj	me	prime? - je odsotno zamrmral Temnikar,
»Stara	me	kliče,« je rekel kmet.
In rada	me	je imela.
jutri, ali pojutrišnjem, ali kadar	me	bodo našli v Robeh, bo sirota zvijala
Pa saj	me	je ona vzela, kakor se reče.
Toda veselilo	me	je, ker sem se brez trdega dela lahko
Naletel sem na tako ... no, ostal sem, ker	me	je baba kar priklenila nase, kakor
»Saj sem vedel, da	me	bosta zamorila!«
Saj	me	mora spreletavati srh, če si izmišljam
»Vendar pa ... ali ni čudno, da	me	je nenadno prešinila taka misel?...
Živ krst	me	ne bo prepričal, da se tukaj nekaj
mogoče, da so v desetih minutah zdivjali	skozme	vsi tisti občutki in vse tiste misli?«
»Zdaj	me	bo pa baba morila!«
celo bridko doni, toda ne pretresa	me	več, kakor me je pretresala prej.«
doni, toda ne pretresa me več, kakor	me	je pretresala prej.«
Mahnimo jo naprej, da	me	ne dohiti s koso, če jo je že sklepal!«
- Zdaj pa kar grem, da	me	krote hudičeve ne prehitijo! - je rekel,
No, ali je bilo potem čudno, če so	me	radi poslušali?
peči in nam je bilo vsem dolgčas, so	me	večkrat prosili:
Res je, spočetka	me	je bilo kar sram, da se tako grdo lažem,
bi le rekli novodobni esteti, če bi	me	videli, da se pogovarjam s tabo o svojih
	Mene	pokončajte! - je rekla odločno, a vendar
- Le kako, da	me	ta nesrečnik ne more zadeti? - je pomislila.
- Pusti	me	, nesrečnik! - je strogo rekla in se
- Pusti	me	! - je rekla in se mu spet iztrgala.
- Pustite	me	! - je ukazala in se mu tako sunkovito
- A zakaj naj bi pozabili	name	? - je vzkliknila in sklenila roke.
- Mati, usmilite se	me	! - je še enkrat zaječal Prekleta strešnica.
- Usmilite se	me	...
»Od kod, od kod je	vame	padel ta prizor?« se je vprašal, in
»Da, prav lahko sta ti glavi, ki	me	preganjata že dobrih deset let, v zvezi
Spušča jih tudi	vame	.
- Nikdar več	me	ne boš obsijalo...
Ali	me	razumeš?
Doma	me	že čakajo!... - ga je prešinilo.
- In bog ve, kaj bo, ko	me	najdejo?... - ga je spreletel srh.
»Prerasel si	me	.
»Kaj bi se	me	bal?« je rekel Peter Majcen.
pravici povedati, da pravzaprav on uči	mene	.
»Nemara je že pozabil, da	me	je povabil na kozarček.
	Mene	so bili že prej pobrali.
Kakor hitro so odšli fantje v hosto, so	me	odvlekli na Rab.
»Gospod	me	nosi.«
Prerasel	me	je in zdaj se ga bojim.«
Mar	me	je res dokončno zgrabil obup?«
takrat, ko sem izgubil navdih in sta se	me	prvič lotila dvom in obup.
Treščila je	vame	in me tako vznemirila, da sem moral
Treščila je vame in	me	tako vznemirila, da sem moral iz hiše.
In privlekla	me	je k sebi.
se je, ga je pognala trobenta, ker	me	je potegnila iz hiše, da so se mi na
Kar naprej, da	me	krote hudičeve ne prehitijo!
- Dobro	me	nosite, stare kosti, dobro me nosite!
Dobro me nosite, stare kosti, dobro	me	nosite!
In kako naj opravim z njimi, da	me	prej ne potolčejo?
Ne videli ne slišali	me	ne bodo.
Naj bi	me	videl kdor koli, ne bi verjel svojim
- Pustite	me	!
Pustite	me	! - je kriknil in se sunkovito obrnil.
Pustite	me	!...
Pustite	me	!...
- Temnikar, pustite	me	!...
Pustite	me	!... - je zavreščal Martin ter začel divje
ni bila pri Črnilogarici, je iskala	mene	.
»Saj	me	ni strah!«
»Pa	me	vendar ne čaka?«
Izdali	me	boste!«
»Ne izdajte	me	!
Ne izdajte	me	!« je planila k njemu ter se ga oklenila
Samo ne izdajte	me	!«
Razveselil se	me	je z rokami in z glasom:
tobaka?« je skoraj užaljeno zategnil in	me	prešinil s svojim modrim pogledom.
»V tobaku?« se je začudil in	me	premeril iz globine svojih modrih oči.
Te besede so	me	globoko prizadele, zato sem se spet
Temnikar pa se je nasmehnil,	me	počohal po laseh in nato široko rekel:
Obrnil se je k meni,	me	spet predirno pogledal z modrino svojih
takrat odganjal?. ...« počasi ponovijo in	me	vprašujoče pogledajo.
Samo rahlo karajoče	me	pogledajo in se nato spet zamaknejo
vrnem k svoji pisalni mizi, kjer tudi	mene	čaka še toliko nerešenih vprašanj o
Popolnoma sama!« se bahata in	me	gledata s pogledi, ki so žejni moje
Otroka obstaneta in	me	začudeno pogledata.
Otroka	me	premerita, nato pa spet ponovita svoje:
In gledata	me	tako potrto, da me skoraj zaboli pri
In gledata me tako potrto, da	me	skoraj zaboli pri srcu.
»Brez škatle?«	me	užaljeno zavrne starejši.
samo vrti in ne klopota, toda mlajši	me	prehiti: kodrasto glavo nagne na rame,
prehiti: kodrasto glavo nagne na rame,	me	pogleda prav milo in hkrati hudomušno
A še bolj se vdam zaradi tega, ker	me	gledata s tistim predirljivim in skrivnostnim
»Glej, da mi ne padeš!«	me	je opomnila mama.
»Veš kaj?«	me	je prešinila nova misel, da sem kar
»Ah, beži, beži, tepček!«	me	je s smehom zadržala mama.
strašil!« sem se hitro zlagal, da bi	me	mama še bolj pohvalila.
In klopotec	me	je sladko uspaval s svojim enakomernim
tedaj sem kar odrevenel: prešinila	me	je nova bolečina in moj lastni glas
Takoj	me	zgrabi hujša skrb: spomnim se, da je
Stisne	me	v grlu in kolena se mi zašibijo.
Smrt	me	ni niti opazila.
»Nikdar ga ne bom dosegel!«	me	prešine.
utriplje, noge se mi tresejo, v rokah	me	lomi krč in bolj in bolj me zebe v
v rokah me lomi krč in bolj in bolj	me	zebe v ramena.
Zgrabi	me	strašna groza, dih mi zastane, padam
Sedel sem na robu postelje, oče	me	je stresal in mi ljubeznivo prigovarjal:
»Kaj si sanjal?«	me	je vprašala tako nenadoma in tako blago,
ji seveda nisem mogel povedati, ker	me	je prej stisnilo v grlu.
»No, no, potolaži se!«	me	je bodrilno počohala po laseh.
»Ne, ne!«	me	je zadržala.
tudi možat: tisti nesrečni klopotec	me	je bolj in bolj vznemirjal.
Peljeta	me	k češnji.
Ponosno stoje in gledajo zdaj	vame	, zdaj v klopotec, ki se vrti v cvetočem
A to	me	ne boli preveč.
»Potem	me	pa h koncu pokličite,« je rekel Srečko
»V živo si	me	zadel, lub si mi odkrehnil.
»Če me nimaš rad, zakaj pa rineš	vame	s svojimi koreninami?« je rekla jelka.
»In zakaj	me	v viharju braniš s svojimi močnimi
»Pa tudi ti si se zajedla	vame	,« je rekel macesen.
»Potem	me	pa h koncu pokličite!« je rekel Srečko
»Spremite	me	,« je nadaljeval Bouvard, »na zraku
»Častna beseda, da ste	me	začarali!«
Ne, pustite	me	!
»Koleraba je	zame	podlaga štiriletnega kolobarja.«
	Zame	ni dela!
»Zdravnik je	zame	velik domišljavec.«
Obesijo naj	me	, če še kdaj stopim v vašo hišo!«
»Ali	me	kaj boli?«
»Prav zanima	me	, kaj neki bi mi državljan Jeufroy povedal
Pustite	me	govoriti!«
»Nisem v Bordeauxu, a tolaži	me	to, da sem med vami.«
»Nekaj	me	grize,« je rekel Bouvard.
Kar naprej drezate	vame	z vprašanji.«
»	Zame	?
»Nihče se ne požvižga	name	!« je zakričal Pécuchet in bil je tako
Hočem nekaj, kar	me	povzdigne, odtegne od tegob tega sveta.«
Najdite tak zaplet, ki	me	pritegne k stvari, pravi Boileau.
»	Name	ste pa pozabili, doktor.«
»Tole	me	drži pokonci!«
»Kaj	me	briga, kar maščujte se!«
	Mene	da nadlegujete s takšnimi neumnostmi!«
Pustite	me	!
»Še sprašuješ	me	!« je zavpila in vila roke.
»Potem pa	me	vzemi s seboj!
Samo ne odhajaj, ne zapuščaj	me	!
Ubij	me	!«
»Pusti	me	, stara!
»	Me	imaš rada?« je nenadoma rekel Pécuchet.
»Ali	me	bo bolelo?«
Bil sem trmast, in če bi	me	ljubila, bi se mi tudi vdala!«
»Lahko bi	me	opozorila.«
»No, uspavaj	me	,« je rekel Bouvard.
	Mene	poslušajte!«
»	Mene	?
»Seveda	me	!
V trebuhu	me	ščiplje.«, marveč sta spravljala iz
Nepredirnost, samota, težnost so	zame	prav takšne skrivnosti kot lastna duša,
»Ko pa	me	moti!« je dejal Bouvard.
ki je pred menoj, vaše telo, doktor,	me	ovira, da bi spoznal vašo osebo, ni
»Delam, kar hočem, naj	me	vrag, če ne!«
»Počakaj	me	!«
»Nič	me	ne boste zmerjali, gospod Barberou.
»	Me	je veselilo!« - in odšel.
»V žalost ste	me	spravili,« je rekel Barberou.
Tudi preroki	me	presenečajo.«
»Bog	me	obvaruj!«
Prav dobro	me	razumete.«
si bo bandažist mislil, da je mogoče	zame	!« je rekel Pécuchet.
sedaj naprej moj tovariš, popeljal	me	bo, kamor hoče nekaj v meni.
Zanimali so	me	azijski ljudje.
in da tudi oni utegnejo potrebovati	mene	.
Da ne bi padel mednje kar iz zraka,	me	je mikalo, da bi se prej očistil, okrepil
motorjem, s čolni, tudi z osli, tokrat	me	je zanimalo, kaj se dobi in kaj se
Zanimal	me	je tisti svet, v katerega se ne da
Presenetilo	me	je, da me je podprla v moji odločitvi.
Presenetilo me je, da	me	je podprla v moji odločitvi.
malo več občutka varnosti - vsaj zeblo	me	ne bo, kjer koli že bom, lahko zaležem.
Kranjska zavarovalnica Triglav	me	je zavarovala za eno leto, Sava je
Branil sem se, da	me	bo pomanjkanje denarja zbližalo z ljudmi.
Vedno	me	je vleklo le ven, na jogging čez travnike
na divje reke, umetni materiali so	me	dušili, kot bi imel v pljučih plastično
Skrbelo	me	je, kako se bo obnašalo na cesti.
Za hip	me	je stisnilo, kaj če so samo na to čakali;
V Ljubljani so	me	prijatelji čakali še od prejšnjega
Ko se je dan že povešal,	me	je Vito na kolesu spremil do konca
To	me	je presenetilo že na vrhniških klancih.
Proti vrhu hriba pa	me	je opitega dvignila evforija.
Razvit si, da	me	ščitiš, rad te imam, kot imam rad svoje
* * * Istra	me	je objela mila in sanjska kot vedno.
To	me	je presenetilo in navdušilo.
K sebi	me	je spravilo šele nekaj jogijskih asan.
Ko so	me	ljudje ob poti spraševali, kam grem,
Govoril sem jim, da je	zame	življenje kot obilno kosilo, z juho,
vrtali s kazalci v senca, včasih pa so	me	tudi povabili domov in razkazali svoje
* * * Zbudil	me	je šok.
V prsih	me	je stiskalo.
problema, ki v sebi ne bi nosil darila	zame	.
rabil, tega psa, ga bom že spustil, da	me	zaščiti, sem mu obljubil.
Za povrh so	me	udarile okvare.
Presenetilo	me	je, da sem te sitnosti slutil že vnaprej,
pa se ga nisem mogel lotiti - neslo	me	je ven potipat zadnjo gumo...
Ni	me	razburilo, samo silno me je zanimal
Ni me razburilo, samo silno	me	je zanimal vzrok.
Gonilo	me	je naprej in nazaj.
kontrolirati sebe in to tako, da bi	me	samokontrola osvobajala, ne pa še bolj
Zanimivo se mi zdi, da so	me	ljudje kot po nekem pravilu vso pot
Predvsem pa so	me	že teden dni prej strašili pred Bolgari.
Zavedam se, da	me	telovadne hlače, v katerih potujem,
potujem, nimajo za kaj nervirati, pa	me	vseeno, ker sem si zapičil v glavo,
Okoli pasu	me	stiska, ker sem si to idejo vložil
ovekovečiti svoje kolo pred eno takih grdob,	me	policaj osorno prežene.
bom te sofijske hiše spomnil, kot bi	me	oplazila strela.
Na koncu	me	je povabil v goste v Samokov in resnega
človek nima večjih težav, zato jih tudi	name	ne bo prenašal.
Mito in njegovi so	me	pričakali za nekim ovinkom na pol poti.
Samokov	me	je presenetil z urejenostjo in čistostjo,
pa mi vsi po vrsti segali v roke in	me	trepljali po ramenih.
Potrebovala bi	me	, jaz pa na pot.
Nič ni pomagalo, spodili so	me	nazaj na cesto.
Za trenutek	me	je bilo strah.
ljudi, ker sem šele prišel v deželo in	me	je vsega strah, ker je vse tako drugače
pubertetnikov, so odprtih ust strmeli nekaj časa	vame	in potem spet nazaj v tisto ameriško
ameriško streljanje na TV in potem spet	vame	in tako naprej.
Vse to	me	tokrat ni motilo verjetno zato, ker
je glavar končno vstal, je fant, ki	me	je sprejel, že pripeljal soseda, ki
Tik preden sem pognal,	me	je najstarejši sin prosil, če lahko
Napenjalo	me	je od silne energije sproščenega adrenalina.
Za enega njegovih so si	me	gostitelji verjetno tudi zapomnili.
Tri dni tako, kot bi	me	Azija hotela odbiti in poslati nazaj,
Ob naslednjem postanku so	me	ljudje kot običajno spet vprašali,
Nisem se mogel znebiti občutka, da	me	hočejo brezobzirno povoziti, zadušiti
Nekdaj so	me	nesnažne improvizacije dežel v razvoju
uravnovešanja frustracij domače Evrope, ki	me	je dušila zaradi svoje urejenosti,
Zbadali so	me	celo nerodni napisi, zakajene tovarne
Obvladovali sta	me	osamljenost in naveličanost in tako
dovzeten sem bil za čutne potrebe, stalno	me	je žejalo in lakotilo.
samotno krajino ob Egejskem morju ali pa	me	spet zvija podzavest s svojimi očitki,
Istanbul je bil	zame	takšna muka.
Ta kaos	me	je s svojimi simboli spominjal na tisto,
Istanbul je bil moj problem, zato	me	je bolel.
elementarno, preveč surovo, preveč grobo	zame	.
Verjetno bi	me	kastrirali v evnuha.
Ti	me	popelješ v nove kraje mojih sanj, če
sem bil še toliko bolj vesel, kako	me	je sprejel šef Pervez.
In za povrh so	me	pripravili, da sem telefoniral domov
Ni problemov, Bata	me	razume bolj kot kdorkoli, sin Jan je
avtomobilov vzela s seboj, enostavno	me	je odnesla.
obvladovati situacijo samo toliko, da	me	ne bi izvrglo dol v Marmorno morje.
prihajam, posilil te bom, Azija, tokrat	me	ne boš, kot si me pred desetimi leti...
bom, Azija, tokrat me ne boš, kot si	me	pred desetimi leti...
mostu, na najvišji točki, do katere	me	je prineslo, ne da bi gonil, pa so
Ustavili so	me	tako, da so zagrabili za balanco.
katere se mi je vse prevečkrat zdelo, da	me	imajo za norca.
Ne, jaz hočem po izkušnje,	mene	zanima toliko stvari, različne kulture
Zanimajo	me	njihovi načini transcendence, vsi ljudje
časa prazen kot list papirja, potem	me	je ustavilo.
prepad, kot bi stal na robu prepada in	me	obrambni mehanizmi zadržujejo, vlečejo
Ampak vseeno	me	je vleklo tja v podzemski svet, čez
Vleklo	me	je, da bi globoko v podzemnem mestu
Maščoba	me	je pomirjala, ker sem vedel, da dokler
veter in leno premikajoča pokrajina so	me	potem spet očistili, sprostili in me
me potem spet očistili, sprostili in	me	naredili občutljivega, da se je začelo
nisem vedel, kako zelo so vplivali	name	in me tudi oblikovali, da sem tak,
vedel, kako zelo so vplivali name in	me	tudi oblikovali, da sem tak, kakršen
Dovolil sem čustvom, da so	me	nosila.
ki so mi nekoč toliko pomenili, pa	me	niso razumeli, oziroma so me hoteli
pomenili, pa me niso razumeli, oziroma so	me	hoteli imeti drugačnega, kot sem, hoteli
imeti drugačnega, kot sem, hoteli so	me	imeti za nekaj, kar so oni želeli,
Uspehi človeških rok so	zame	predvsem poskusi kopirati naravo.
Ja, najboljše stvari so	zame	še vedno zastonj.
bi delil najboljše z vsemi ljudmi,	me	vedno spremlja kot travma in to verjetno
voziček za knjige in prtljago in še	mene	pelješ skozi vso to lepoto.
dežele in njene globlje prave biti, niso	zame	.
celo dopoldne tako ugoden veter, da	me	je spet gnalo praktično brez poganjanja.
Pričakoval sem, da	me	bo moja narava sama od sebe spravila
sama od sebe spravila nazaj vkup, pa	me	ni.
avtomobilu sta takoj privolila, da	me	vzamejo s seboj do prve bolnice.
Verjetno	me	je pretentalo telo, sem si mislil,
Navsezgodaj v prvi svetlobi, pa	me	je omotičnega neslo čez zasmetene prazne
ljudi, da se lahko z njimi menim, in oni	mene	izbirajo verjetno na podoben način.
Ampak napetost	me	je hromila predvsem zaradi tistega
Ob jezeru Van	me	je prejšnjo noč, spečega na planjavi,
Vleklo	me	je kakih deset kilometrov, potem se
V vasi so	me	zadržali tri dni.
To je bilo prvič in to	me	je prijetno presenetilo.
izražanje začudenja pri drugih ljudeh	me	je večkrat spravljalo v zatrt bes.
medu mi je kri zavrela, silna energija	me	je pričela razganjati.
Nekaj časa	me	je napadalno gledal, potem pa rekel:
je podnevi varno, celo na kosilo so	me	cariniki povabili...
razumeli, če poenostavim, tvegam, da	me	zmedejo v navzkrižnem spraševanju,
v navzkrižnem spraševanju, utegnejo	me	obsoditi in ustreliti kot zajca, sploh
Lažeš, se je zadrl in s prstom povrtal	vame	, ti nisi noben prostovoljec, traparije,
Fantje, ki so	me	prej med čakanjem na avdienco tako
proizvajalcev osebnih kompjuterjev, so	me	trdo potegnili za roke.
Ali verjameš v boga,	me	je porogljivo pogledal.
Odpeljali so	me	po hodniku, zgradba na glavnem trgu
Podobno živo je bilo zanimanje	zame	tudi med Kurdi, ko sem se popoldne
Kurdi so	me	obkolili, spremljali, komentirali in
biti prijazen, odgovarjal sem, dokler	me	ni izčrpalo, potem sem pobegnil ves
Nek mladenič mrzlih oči	me	je ustavil in legitimiral, malo naprej
V parku	me	je nato ogovorilo nekaj angleško govorečih.
ni bilo tujca, zato tako zanimanje	zame	in da jim je žal, če mi je neudobno.
Fant iz trgovine z elektroopremo	me	je povabil noter in zaklenil vrata.
Tedaj so prišli	pome	.
čuvaji revolucije kot se kličejo, so	me	naložili na tojoto in skozi noč odpeljali
občutek odvisnosti od drugih ljudi,	me	je streslo, ko so me v prvem mestu
drugih ljudi, me je streslo, ko so	me	v prvem mestu Urmieh, tam, kjer imajo
orjaško pest, pregnali iz kavarne, češ da	zame	nimajo mesta in podobno takoj zatem
iz trgovine, rekoč da ničesar nimajo	zame	, niti bonbonov, čeprav sem jih videl
tovornjak in šofer se je ponudil, da	me	s kolesom vred pelje naravnost v Teheran,
seveda prespal v gosteh, kar s ceste so	me	pobrali domov.
Klical	me	je brat in vsako vprašanje začel z
bolj objektiven, po napetem večeru	me	je obšla skromnost, zavedel sem se,
pri sedemnajstih, samo preizkušajo	me	, v najboljšem primeru me hočejo samo
preizkušajo me, v najboljšem primeru	me	hočejo samo pomiriti.
ugotavljal perspektivo: z danimi obtožbami	me	sicer lahko drže zaprtega, šef policije
pretirano močni, ne vem kako strašno	me	že ne morejo pretepsti.
zabave, to je pravo stališče, pa če	me	stenstajo...
Zakaj pa ne bi poskusil, morda	me	pa Mohamed res namerava izpustiti.
Zagrabila	me	je trma.
in prepričan, da je tako prav in da	me	živ bog ne more ustaviti.
Še vedno nisem bil prepričan, ali	me	je Mohamed izpustil po pomoti ali samo
bodo vsak hip spet prišli za mano in	me	pobrali.
Povedal sem jim, da so	zame	neke vrste azijski Indijanci, tako
ga obstreljuje, pravijo domačini, ki	me	povabijo na večerjo na tepih v parku.
Nekaj so onegavili, potem	me	je fant z od opija rdečimi očmi povabil
pribrcal pred prvo zaporo zunaj mesta, so	me	že čakali.
vso kramo so naložili na landrover in	me	vrnili nazaj v veliko zastraženo stavbo
Selili so	me	iz poslopja v poslopje, tako sta v
Opoldne	me	je povabil na kosilo, potem mi je izročil
Naslednjič sem bil zaprt, ker so	me	odkrili, ko sem spal na pokopališču.
da bi to škodovalo meni, kakor da bi	me	njihovi državljani oponašali in bi
naj bacile uničujem z viskijem, ki	me	čaka v hladilniku.
nabralo še več, ko bodo skandirali,	me	še vedno usmerja vodič.
Pogosto so	me	vprašali, kaj mislim o sedanjem Iranu.
* Pred odhodom iz Teherana	me	tov. Jamšek in tov. Ban iz ‘Rudisa’
Težki tovornjaki prehitevajo naravnost	name	, ves čas sem pripravljen, kdaj me bo
name, ves čas sem pripravljen, kdaj	me	bo kaj povozilo, od spredaj ali od
asfaltu hitro absorbiram okolje, ki	me	požene v tempo s potrebo po konkuriranju,
potrebna za gonjenje kolesa, je prihajala	vame	zastonj.
hitrejšega doživljanja geografije, na kolesu	me	večkrat otopi utrujenost, so pa zaradi
nebo deluje erotično privlačno, ko	me	najdejo na poti iz sosednje vasi.
peščeno planjavo in se spraševal, ali	me	je strah tistega za mano ali tegale
Pravzaprav	me	je bilo obojega.
zraka stegnila pazdaranska roka in	me	potegnila nazaj na grmado, zrel sem
Nekaj tovornjakov	me	je navdušeno prehitelo, umirali so
Sumil sem prav tistega, ki	me	je celo pot strašil z beludžijskimi
šel v svet, zanj je bog v svetu, za	mene	v družinskem miru.
Spet so	me	okradli, spet me je bilo tako strah,
Spet so me okradli, spet	me	je bilo tako strah, spet se mi je vse
Potem	me	je sled poti Aleksandra Velikega končno
nekod je potegnil prepišni veter, da	me	je zazeblo čez prepoteni hrbet.
H Kalašem, h Kafirom hočeš?	me	je ustavil musliman močnih čeljusti,
- bivanje v muslimanskih skupnostih	me	je vkalupilo v njihova pravila obnašanja
* * * Po krivi lestvi so	me	peljali na streho prve hiše, ki predstavlja
Tja so	me	posadili s čašo vročega mleka in debelo
Ko so	me	ponovno vprašali, zakaj ni motorja
Kako ti je ime?	me	je prišel vprašat očak iz sosednje
* * * Neko jutro sta	me	prebudila glasno govorjenje in vpitje.
Pred hišo družine, ki	me	je tisto noč vzela k ognjišču, se je
Med prvim so	me	naučili streljati z lokom, ki je tod,
Takoj mi je postalo jasno, da so	me	sem pripeljali in napili načrtno, ker
pripeljali in napili načrtno, ker so	me	hoteli izolirati od pula, ne marajo,
pretepli, vladnega uradnika so ignorirali,	mene	zvlekli na drevo in onemogočili.
boš, so rekli in se režali nazaj in	me	začeli z debelo vrvjo privezovati čez
Med potjo so	me	Kalaši obložili z vsepovsod odpadajočimi
Chicken, chicken,... krasno kokoš imam zate,	me	je navduševal možakar pred prvo hišo
Scena na verandi, kamor so	me	posadili, pa nenadoma ni več delovala
Običajno	me	dal in nekaj čapatijev stane od štiri
Najprej se	me	je polotilo razburjenje, zatem je prišlo
so se za hip, potem je bilo, kot bi	me	zalilo morje rok, od katerih je vsaka
Gnale so	me	žametne dlani mladih deklic, raskave
bog ji daj večni pokoj in počitek, ki	me	je varovala, ko sem bil majhen, medtem
svetu so samo iskanje vrnitve zaupanja	vame	.
Priznaj	me	in imel boš mir.
Zaupaj	vame	in ti bo toplo.
Do jutra so	me	potem obdarile še ene sanje.
tedne po vrnitvi domov, v nočeh ko	me	je v zimi ob uri samomorilcev metalo
To, kar	me	zanima, so ljudje, sistemi manipulacij
agentu OZN dol v Peshawaru potem, ko so	me	zavrnili rekoč, da moji papirji še
bicikel naprej v naslednji klanec, so	me	obkolili otroci.
tista ‘vaginalna guba’ med očmi, ki	me	vedno, kadar nastane, spravi v sitnosti,
kakih dvajset kilometrov iz Chitrala,	me	je ujela noč.
povedal, kaj počnem in zakaj sem tu, so	me	povabili na čaj.
Staro in mlado si	me	je ogledovalo, me otipavalo in postavljalo
Staro in mlado si me je ogledovalo,	me	otipavalo in postavljalo klasična vprašanja.
naravnost povedal, da mislim ostati, čeprav	me	ni pripeljala in predstavila nobena
zmedeni, nihče ni znal brati, potem so	me	peljali v enega od šotorov.
Svetoval sem jim, naj	me	opazujejo.
Resni obrazi so	me	spravili v smeh.
Te so vodilo pri zabavanju,	zame	pa zanimive, ker odkrivajo njihove
Naslednje jutro	me	je navsezgodaj zbudilo glasno govorjenje.
Vzeli so	me	s seboj.
Sprejeli so	me	veselo, bili so močni fantje srednjih
Ampak takoj so	me	razkrinkali.
Hitro so	me	zasopihanega, režeč se, prehiteli.
Nekatera vsakodnevna opravila so	me	prav bodla v oči.
razliko od prejšnjih dni nihče ne vtika	vame	.
potem ko je potreboval nekaj sekund, da	me	je spoznal.
da nameravaš v Afganistan, pazi se,	me	je ponoči prišel zbudit Švicar.
Opolnoči sem, prepričan, da	me	gleda samo luna, tiho prenesel bicikel
prijatelji so na novo razlagali, od kod	me	poznajo.
orehovih lupin, stisnil sok v dlan in	me	pomazal po obrazu in nato še vratu
tolažil, da je vse to zaradi lune, ki	me	nosi.
bili videti zadovoljni, sumničavo so	me	pogledovali, bilo je veliko govorjenja,
V mislih so imeli	mene	.
Končalo se je tako, da so	me	vsi skupaj povabili s seboj v novo
skupino beguncev, v katerih varstvo so	me	predali mudžahedini potem, ko sem si
pakistanski policaj od daleč pokazal s prstom	name	in vzkliknil:
govoriti, vendar mi je takoj, ko so	me	pripeljali v šotor, postalo jasno,
Spustili so	me	že zjutraj.
Kako so si delili,	me	tedaj v tisti urni hoji navzdol ni
bila imena prvih oaz, skozi katere	me	je vsega navdušenega neslo prve dni.
mešanico ljudi, živali in tovora, so	me	veselo vzpodbujajoč prehitela, ampak
Prijelo	me	je, da bi zavriskal.
hitro odvil na desno, zaradi česar bi	me	gotovo spodneslo, da bi telebnil v
	Me	je rešil nagon kot posledica kdo ve
Na to bi	me	rad prilagodil ta moderni vek.
Z vplivanjem nanj	me	skušajo voditi in manipulirati, moj
živim, bolj sem, kajti življenje je	zame	izraz pozornosti, budnosti, Buda je
obraz vedro vode iz bližnjega kanala,	me	je minilo, skočil sem pokonci in se
Peljali so	me	v županovo hišo.
mrzle obkladke na koleno, potem pa so	me	po tradicionalni gostoljubnosti nasitili
Moril	me	je občutek, da mi ljudje že tako dolgo
torbah, kaj prodajaš, s čim trguješ? so	me	spraševali po desetkrat dnevno.
Na primer, tistim, ki so	me	na vsak način hoteli prepričati, da
Da	me	torej ljudske predstave ne bi preveč
podoljih, koder bi lahko pognal, pa so	me	čakali nanosi peska in skal, čez katere
nevarnim destruktivnim energijam, ki bi	me	ob vsaki napaki odnesle s seboj v svoje
Skupaj	me	je udarilo oseminštirideset defektov,
moral na potrebo na široki planjavi, so	me	nekajkrat obkolili, tulili in se spakovali,
Precej pa	me	je šokiral prizor s fantičem, ki mi
Ta misel	me	je pomirila, zlezel sem nazaj v mrežo
Vidite, kako	me	zebe...
V večini primerov pa so	me	ljudje že na začetku ob prihodu v vas
razbirala ropotanje kuhinjske posode, bolel	me	je nos, ki je od stalne opečenosti
sem mrežo med obrane murve, vendar so	me	komarji pognali na lov za hrano.
Potem so	me	našli.
Stiskali so mi roke in	me	objemali, kot se po njihovem običaju
Peljali so	me	v lično, belo prepleskano hišico na
dobro dene mišicam in krvnemu obtoku,	me	posadili na preprogo in nasuli polno
da pri goltanju ne poznam mere, so	me	prijateljsko ustavili in opozorili,
Ko so	me	enako razveselili tudi v naslednji
čast muslimanski gostoljubnosti, ampak	mene	je začel zapuščati občutek enakovrednosti,
Mislim, da je bilo prvič, da so ženske	mene	lovile v objektiv, ne pa, kot običajno,
njih, pogosto v smrtnem strahu, da	me	bodo zaradi tega muslimani zdaj zdaj
Takoj ko so	me	zagledale skozi režo, so jih skušale
da niso ljudje, kot da ne čutijo, in	me	ne morejo videti...
Tokrat	me	je zgrabila sveta jeza.
Gnalo	me	je, da bi začel z revolucijo, ampak
bi začel z revolucijo, ampak potem	me	je hvala bogu vedno minilo.
Nemoč	me	je tako frustrirala.
ime, se je nekaj časa nasmihal, potem	me	je poslal za hišo, koder je raslo nekaj
Zelo	me	je presenetilo, da so dolino praktično
ga lahko vsak čas ogromno zapade in	me	zlahka stisne tam gor, da me bodo našli
zapade in me zlahka stisne tam gor, da	me	bodo našli šele spomladi.
porival navzgor nekje do poldneva, ko so	me	okrog srca začele strašiti čudne, neznane
Bilo	me	je strah.
Najbolj pa	me	je navdušila zavest, ki se je spet
tipka v meni je kanal, popkovina, ki	me	veže z realnostjo, ki je čista radost.
in se vrniti v posteljo, ampak tedaj	me	je Hunza potegnila vase.
Hunza	me	je popolnoma osvojila!
Tako	me	je zagrabilo, tako me je zavrtelo,
Tako me je zagrabilo, tako	me	je zavrtelo, zabolelo in udarilo danes
Ego je izkoristil mojo šibkost, da	me	prepriča v svoj prav, da me vrne v
šibkost, da me prepriča v svoj prav, da	me	vrne v družbene okvire, da se odpovem
Žene	me	da bi prebil to gorsko zamaknjenost,
* * * »Zanimivo, da	me	trenutno mraz, surove gore, megle in
Tako	me	vleče, morda tako kot prepad samomorilca...«
Dve deklici sta	me	pobrali in pospremili na sedež.
pozornost lahko obrnil skozi okno,	me	je stisnilo.
tam na nekakšnem izpopolnjevanju, so	me	spet tako lepo sprejele, kot bi zares
konstrukcije predstav ne verjamem,	me	niso pri priči vrgli ven, ampak so
lokalnih parazitov, vsaj od takrat naprej	me	je kar naprej srbelo, čeprav sem si
zastrupljenosti, blodnega duha in drugih norij, ki	me	razlikujejo od svojih bratov.
Najprej	me	je zagrabilo, da bi s sebe zmetal vso
Naslednje jutro	me	je gostitelj peljal na ogled Kurukshetre,
prida, sem pa v tistem jutru čutil, da	me	je kraj odprl in da z menoj počne nekaj,
Gonila sta	me	tibetanska kultura in njih usoda.
odločil zapustiti, ker sem začutil, da	me	tibetanski begunci ne potrebujejo toliko,
Ne vem zakaj, ampak vleklo	me	je v Amritsar, nekaj v meni je na vsak
Hotel sem, da	me	avantura spet postavi na realna tla.
Indijska stvarnost	me	je zatežila, kot da je konec vseh pravljic.
Delaš	me	žalostnega, brezvoljnega, prestrašenega,
gibanju, načinu komunikacije, po vplivu	name	.
pobijanja po tem indijskem svetu, privlači	me	predvsem tisto, kar se mi je upiralo
Ne paziš se dovolj,	me	je pokarala švedska nuna.
* Čez tisto dolgo ravnino	me	je neslo kot pero.
Bilo	me	je kar lepo strah.
Vsak hip bi	me	spet lahko zgrabili.
Ljudje, Sikhi in Hindusi so	me	vso pot debelo gledali in kar naprej
mogel nikjer ustaviti in od razburjenja	me	je nekajkrat zanosno gnalo okoli.
Morda so	me	res prijeli, ker sem bil prepričan,
sta pregledala potni list, potem sta	me	vprašala, kaj počnem.
avtobusno postajo in v prvem avtobusu, ki	me	je za trojno plačilo še isto noč zložil
Ljudje so	me	hodili gledati od blizu in daleč kot
visečo mrežo, včasih se mi je zdelo, da	me	hodijo kropit.
samo ne iz hiše, jedel boš, jedel...,	me	sploh ni spustila stara mama.
presenečenje - ko sem vstopil v njihov krog,	me	je nekaj pograbilo kot tok in odneslo
vedno se je zgodilo isto - potegnilo	me	je z njimi.
všeč, nikogar ni tako napenjalo kot	mene	, sprejemali so, kot da gre za nekaj
mene vir občutka varnosti, tokrat pa	me	je razum izdal kot nikoli prej v Evropi,
	Me	je domača vzgoja izvrgla iz družbe
pa bodo prišli veliki problemi, ki	me	bodo čistili in po tem da mi bo lepše.
Se že dogaja, zaljubil si se	vame	, moja sestra tam daleč proč te je že
	Vame	pa se je selilo nekaj kot toplo, nežno
za razliko od toliko drugih, ki so	me	vsak dan ogovarjali s svojimi večno
Povabil	me	je po sipinah navzgor, tam zadaj da
prostor, nikomur nič ne dolgujem, in če	me	bodo nervirali, bom vsakogar vrgel
sopenju, kašljanju, riganju, tudi prdenju	vame	in pljuvanju v tilnik, o vseh tistih
tepel, oziroma, kako sem jih tepel, ker	me	nikoli ni nihče nazaj, čeprav sem tako
Ujel je svojo ribo (	mene	), sedaj ima denar, prinesel bo banga,
ritem, opoj naravnega ritma, je tudi	mene	počasi začel pobirati, nič več se mi
nekaj kilometrov navzgor v samoto, ki	me	je v Indiji vedno tako presenetila.
Vsak dan bolj	me	je napihovalo, ampak vse, kar sem spravil
Ko	me	je začela boleti glava in je pritisk
Pri tem	me	je zvijalo, da sem se na smrt ustrašil,
ustrašil, da sem popil preveč in da	me	bo zdaj zdaj razgnalo, da bo ves nebes
Nežne, mehke bele čipke so	me	pobožale in prekrvavile telo, da je
sem na svoje podanike in oni so jezni	name	.
moji finančni fondi, vse te dni so	me	preživljali domačini, tako kot ostalih
jezika; samo preplašeno so buljili	vame	, kot da smo daleč narazen, iz dveh
velikih hotelih, pravijo Juhu Beach.	Zame	je bila Juhuhu Beach.
Na to, da	me	kar naprej prestrašeni silijo, naj
rezervoar z bencinom, ne prenesem pa, da	me	razglašajo za biznismena, ki prodaja
iz iverke, brez oken, tako vroče, da	me	je takoj polilo, ko sem vstopil, umazane
ulica utonila v živahnem vrvenju, so	me	pošiljali v vse mogoče smeri.
bilo tudi v drugih cerkvah, koder so	me	na čevelj dali čuvaji, policaji s palicami
nisem rekel, ker sem pričakoval, da	me	bo kdo, ki bo videl, da sem v stiski,
si pomela oči in se živo zastrmela	vame	.
Gledali so	me	kot prikazen.
Ko so se nabrali okoli in	me	začeli otipavati, kot da ne verjamejo
Malo za tem	me	je končno ustavila skupina simpatičnih
* * * Za prvim ovinkom so	me	ustavili športniki na biciklih.
Eden od njih, Sultan,	me	je povabil na dom.
Povabili so	me	, naj ostanem v gosteh pri njih ves
ljubljanskega Intertradea, kjer naj bi	me	čakala nova os za zadnje kolo.
narobe, ker sem na tej svoji poti, kot	me	je žrlo v fantaziji prej in zato sem
napačen odgovor, preveč je bilo že, če	me	je kdo ob nepravem trenutku pogledal,
Predvsem	me	je motil balkanizem, tisti v meni,
neizkoriščena, nakopičena energija bi	me	zadavila, ali pa zastrupila.
Povabili so	me	na veličastno večerjo, ki so jo ravnokar
Sredi noči	me	je vrgla pokonci divja, nadvse hrupna
Ko sem se od morja podal v deželo,	me	je najprej navdušila bogata vegetacija.
Potem	me	je presenetilo, da ni nikjer ljudi.
ampak bivanje v tem ašramu je bilo	zame	, kar se doživljanja tiče, bolj plodno
ljubezen kot voda, v katero sem skočil in	me	sedaj ta element veže z vsem, kamor
globino, ki jo včasih čutim v sebi, kjer	me	vabi toliko skrivnostnega brez dna.
mesecih podolgem čez Indijo, je tudi	mene	končno ujel njihov način mišljenja.
In	mene	je ta njihov luksuz tako jezil, da
sunil, stisnil, davil, potopil,... ker	me	je tako jezilo, spet čisto po evropsko,
Končno sem lahko razumel tudi tiste, ki	me	kar naprej obsojajo, ker si dovolim
ljudje čas za pogovor, in če so buljili	vame	, se mi je to zdelo lepše, kot če bi
Vodil	me	je s seboj po svojih rednih poteh v
Povsod	me	je ganilo, na kakšen način se je Ivan
Splošne plovbe, ki mi je obljubila, da	me	bo spravila čez morje na malajski polotok.
svojo prvo pomirjevalno tableto, ker	me	je bilo tako strah, da bom ostal tam.
gor do Kalkute, se mi je zdelo, bi	me	to psihofizično resno ogrozilo.
zagledali singapurske nebotičnike, pa	me	je stisnila živa groza.
Bilo	me	je strah, da moram spet ven, nazaj
Kuhar	me	je spravil pokonci s celo obilno zalogo
Ko so	me	ustavljali, češ da vozim preobložen
tiste dobrote in dobre ljudi, ki so	me	kar naprej vabili v goste.
Ustavili so	me	šele partizani na severu, komunisti,
Bangkok	me	je požrl vsega zasanjanega.
zloglasnih ulic Pat Pong I in II so	me	skušali obvarovati tudi v Zorkičevi
burno kot že prej v Pakistanu, ko sta	me	dohitela na motorju, in kasneje v Indiji.
dni kasneje, ko sta se poslovila, so	me	tam na isti ulici, potem ko sem zmešan
V begunske kampe	me	vleče, ker so to zanimivi poligoni
še nekaj dni kasneje, vedno, ko so	me	obkolili psi in lajali za mano, češ
povrgel, in vedno je bila tam krava in	me	navdušeno pozdravila z mukanjem.
sem na več nivojih, vročine spodaj so	me	spominjale na zdolgočasen, težak in
iz zraka z ameriško M‐16 naperjeno	vame	, tako smrtno resno kot njegove srepe
mrtvega, so enemu od njih ukazali, naj	me	z motorjem odpelje po cesti nazaj v
Ko sem se obrnil,	me	je skozi reže v bambusovi steni zdramilo
Okoli	mene	so bili gojenci vojaške šole iz Bangkoka
nazorov, vendar so avtoritete, ki so	me	podpirale, zadostovale.
kristjane, se je smehljal Mr. Boumler, vozeč	me	proti meji skozi številne kontrole,
kampu, nisem uspel pobegniti prej...,	me	je ustavil suh možakar s tistim širokim
Če	me	bodo izgnali, bom šel naravnost v Ženevo
Zanimalo	me	je, kaj imajo v khmerskem karakterju
Zelo	me	je imelo, da bi šel ilegalno tja čez.
Minilo	me	je.
svoje reakcije in prepoznaval sile, ki	me	vodijo tudi tako, da mi ustvarjajo
so v taboriščih najbolj preganjani,	me	je predstavila učiteljica iz Kalifornije.
Gledali so	vame	z očmi, polnimi Amerike, tako kot so
Čez en teden so	me	poklicali v pisarno COERR.
Nekam, kjer bi samo ležal in čakal, da	me	sreča pamet.
Takšnega	me	je prineslo na Koh Samui.
so mi redno prinašali jesti; ženska	me	je vsakič vprašala, če mi je dobro,
V grlu	me	je stisnilo.
Najprej	mene	, potem bicikel.
Razburjen sem odšantal za vonjem, ko	me	je dvignil naslednji vonj.
zavijejo v cigarete gudam‐garam, sate je	zame	najbolj bogato pikantna jed.
sem bil deležen toliko veselja, da so	me	začele boleti čeljustne mišice.
Sonce je zahajalo, čeprav	me	je bolelo, je bilo lepo in mirno.
rekoč da so njihovi preveč potlačeni,	mene	pa so prevzeli otroci, ki so radovednih
sončne celice, sem odgovoril, ko so	me	obstopili.
Peljali so	me	dve uri daleč skozi lepe plantaže čaja,
srečale, se je zarežal, pristopil je in	me	tako mahnil po rami, da so mi oči padle
Šel sem, ker	me	je zeblo in ker v vasi surovih bajt
Ko so	me	povabili v hišo na mrzle mlince, čaj
Bil sem tako hvaležen, vendar	me	je bilo groza noči tod, kjer ni nasmeha,
prespal na vrtu v spalni vreči, so	me	poslali na policijo.
policaji so bili tako domači, da so	me	spominjali na svoje prijatelje iz otroštva.
Peljali so	me	v veliko dvorano in pogrnili na katedru.
še eno dišečo cigareto in potem so	me	pustili samega.
je zgoraj med vulkanoma vzšlo sonce,	me	je spet gnalo navzdol.
Draži	me	prispodoba, da so otročji kot Adam
Naučili so	me	odgovoriti najbolj enostavno: pakai
Nosilo	me	je mehko sproščenega gor in dol, udje
Obšlo	me	je, še preden sem ga zares zagledal.
in sladokusen zanos ob kvaliteti, ki	me	bo dvignila, da ne bom čutil več utrujenosti
Namesto tega sta	me	pričakali dve dolgi vrsti stojnic,
Raztogotilo	me	je, besno mi je vsekalo v možgane,
Ubili	me	bodo, to hočejo, banda!...
pred mano in uniformirancev, ki so	me	nameravali okrasti.
dolgočasnosti videti tako fino, in za povrh	me	gledajo zviška in zafrkavajo, češ,
To, kar	me	je razdražilo doma, sem srečeval bolj
začeli srati, eno na gobec, tovariši bi	me	podprli, potem bi se voz morda premaknil...
za trenutek zmotil in nekaj vprašal,	me	je zdramil glas za hrbtom.
ki so dalj časa živeli na otokih, so	me	svarili, da lahko Indonezijca mučiš
Če	me	tam ne bodo prestregli, bo potem že
Če	me	zdaj dobe v roke, bom plačal za vse
Kot že tolikokrat	me	je spet rešil instinkt.
Krščanski Martin	me	je najprej pogostil s kokosom, potem
pogostil s kokosom, potem pa rekel, da	me	želi prenočiti, saj se lepo razumemo,
Vpisali so	me	v veliko zamaščeno knjigo in me veselega
so me v veliko zamaščeno knjigo in	me	veselega odpustili.
nagajajo, je stara mama povedala, da so	me	spet iskali s policije.
hudega sluteči pošteni državljan Martin	me	je naložil na sposojeni moped in peljal
Nesla	me	je čez vrt na cesto in potem po topli
Korak	me	je nesel proti stopnicam.
S Na prvi terasi se	me	je polotil še večji občutek neobvladljivosti.
Stara umetnost	me	je spravljala v zanos.
Na prehodih na višje terase	me	je vedno prežvečila fantastična pošast
Nisem vedel, ali	me	hoče prestrašiti in brani vstop ali
Ne vem, če so vplivale	name	samo terase, verjetno sta tam v Borobudurju
Vibracije množic spodaj so	me	zadele kot vonj po bencinu.
tedaj tam, nisem mogel proč, njen brat	me	je dvakrat ustrelil z zračno puško,
stresov ne bi ušlo v hlače in sosedje so	me	stalno butali s komolci.
je pomorska vojaška luka v Rusiji,	me	je poučil policaj v prvi stojnici,
žive v nevidnem nedostopnem mestu), so	me	ženske, ki so se kitile s cvetjem za
Durian je	zame	najbolj provokativen tropski sadež.
Presenetilo	me	je, da kljub stotim kilometrom ta dan,
Čim je vzšla luna,	me	je začelo nositi, mojo vodo in moj
Nisem še dobro zadremal, ko	me	je zalila voda, ki so jo nekje daleč
zagledal trhlo čuvajnico na kolu, so	me	zapustile moči.
od daleč, potem sem ga videl, kako	me	je podrezal s palico.
sem bil skrit od pogledov s ceste, so	me	po ne vem kakšni logiki kar naprej
Vsaj deset	me	jih je povabilo v svojo hišo.
je vzrok vašega obiska v tej deželi?	me	je vprašal strupeno, kot od Balijca
Balijca ne bi nikoli pričakoval, in	me	zviška gledal.
samo destruktivni in organizirani, da	me	ogrožajo, ampak predvsem perfektni
Kaj pa vidiš,	me	je zanimalo.
igrali z menoj in življenjem okoli in	me	zibali na nekem nivoju spanca in budnosti.
Balijci so	me	svarili, da tempelj ni džamija, kjer
vročičen, ob kolesu na tržnici, potem ko so	me	skrbno pogostili.
V Afriki so	me	večkrat kamenjali, ko sem hodil bos
ampak otroci so mislili, da si nor,	me	je miril lokalni zdravnik, potem ko
drl, da se je zbrala vsa vas in dohtar	me	je za vsak slučaj hitro odpeljal domov.
Ja, prav, ampak zakaj	me	je potem treba s kamni?
Pospravil sem se tudi zato, ker	me	je kar naprej skušal navdušiti, da
dolgo in široko, kaj vse je prišlo	vame	in ušlo iz mene, čemu se da pomagati
tistih 50.000 (okoli 40 dolarjev), da	me	mož spravi v red.
Mislim, da	me	je bolj kot vse medicine, še najbolj
Presenetilo	me	je, da sem na slikah našel točno tisto
med drugim tudi po Evropi in Ameriki,	me	je povabil kar tako s ceste na večerjo,
Počutil sem se zgubljeno, obhajala	me	je želja, da bi se za nekaj časa dal
Ko sem ga s Tajske poklical, če	me	lahko spravi čez, je odgovoril, da
pokažite mi, samo nekaj, pa bom verjel,	me	je napihovalo.
Z letalom	me	je pospremil v Avstralijo, takoj ob
Nekaj dni kasneje sem odkril, da	me	k temu bitju nekaj neusmiljeno vleče.
* * V severni Amazoniji so	me	zaprli, ker sem jedel nore gobe.
Tisti arest v Boa Visti je bil	zame	eden najpomembnejših mejnikov.
propadli bivši kolonialni kasarni,	me	je zdravnik skušal ogoljufati z napačno
Rekoč da gre za malarijo,	me	je zastrupljal z injekcijami, ki bi
On	me	je zmerjal z najbolj norim Jugoslovanom,
savani (dovolj proč od bolnice, da	me	ne bi nihče motil, nisem mogel namreč
svoje policijske prijatelje in ti so	me	pri priči zaprli.
Namesto tega so	me	silili, naj se oženim.
Potem so	me	zmerjali z rasistom, ker nisem maral
Bil je velik kraval, med katerim so	me	skušali tudi linčati tako, da so metali
Rešil	me	je delavec z bližnjih, ravnokar odkritih
Firma Comalco	me	je s svojim letalom poslala iz gužve,
drugega poleg srca zamenjalo razum in	me	odprlo ljubezni.
in, hvalabogu, skozi popkovino, ki	me	veže na ta pravi svet, je butnila vitalnost,
pravi svet, je butnila vitalnost, ki	me	je spravila v red in ven iz blata.
Dobronamerni ljudje so	me	večkrat opozarjali, da naj se malo
Nihče	me	od te svoje prirodne pijanosti ni bil
To se je začelo dogajati, ker	me	je prav to bolj nezavedno kot zavedno
Po vrnitvi v Darwin	me	je Gail povabila na ples skupine Sufijev.
Ko	me	je objela, sem natanko čutil, da se
bilo je tako močno, da je bilo tudi	zame	dovolj in preveč.
s prodajo malih jaht, tako všeč, da	me	je pustil pri miru.
Seveda so	me	zavrnili.
delal ne vem kakšnih kiksov, ker bi	me	nosila nekakšna čustva.
Tisto, kar	me	ne ubije, me okrepi.
Tisto, kar me ne ubije,	me	okrepi.
Pogrešala	me	je, je rekla.
Tako rada	me	ima, rada bi ostala z menoj, imela
	Mene	je tako, da sem začel delati napako
	Vame	pa so se naselila tako komplicirana
dolgčas, ali imajo prav moji kolegi, ki	me	svarijo pred tem?
Gail	me	seveda ni razumela.
rokah, baje s takim videzom, da se	me	je ustrašil, prepričan, da se mi je
Kristus, kaj	me	čaka!
Križ, ki	me	je bolel, odkar sem se pred dvemi tedni
seveda ni hotela avtomobila, hotela je	mene	.
Klalo	me	je in klalo, čeprav si tega v sebi
to je strahotna povezanost, uničiti	me	utegne ta strast, ampak mene še vedno
uničiti me utegne ta strast, ampak	mene	še vedno nepremagljivo vleče k njej.
In tukaj je najino bitje, ki	me	bo potrebovalo, me že zahteva po naravnih
najino bitje, ki me bo potrebovalo,	me	že zahteva po naravnih zakonih, da
tako kot Jana doma, mojega sina, ki	me	pa prav tako potrebuje.
Oprosti Gail, moram domov, sedaj	me	tam bolj potrebujejo.
Zaupajo mi, ubilo bi	me	, če bi se izneveril.
v Avstraliji, sedaj moram tja, kjer	me	bolj potrebujejo.
vsem prizadetim stopiti pred oči, to	me	bo očistilo, sem instinktivno čutil.
pomignil, da naj kar hitro skočim v letalo,	me	je stisnilo.
kilogramov lažji, mozoljast, hripav in spet	me	je bolel križ.
Pustila	me	je spati, kot dobra indijanska ženska
Gail pogrnila na tla svoj sarong in	me	stisnila k sebi.
si nadela tako blagohoten izraz, da	me	je nosilo od ljubezni do nje in vsega
Valovila je kot morje, z rokami se	me	je oklepala okoli vratu, globoko je
si tako blizu kot eno telo, samo to	me	je še vedno motilo, da nisem deležen,
Imelo	me	je, da bi se stisnil k njima, ju ujčkati
Nikoli	me	ni zares razumela in seveda tudi jaz
Vedno sem imel občutek, da	me	želi drugačnega, kot sem.
Vedno je bil	zame	eden najbolj plemenitih ljudi, kar
Objel sem jo, ker se je drgnila	obme	, mislil pa sem, da je moja draga ...
	Mene	samega je vsake toliko časa zvilo,
Grabila	me	je jeza, da moram početi taka dela,
Ta prizor	me	je vedno očaral.
	Mene	je pri krščanski komuni motilo predvsem
Za	mene	je bilo pomembno, da človek je, in
* * * Kot sem že rekel,	me	je pri Avstralcih predvsem motilo,
Spomnim se tudi velikega balona, ki	me	je vsake toliko v sanjah dvignil v
Seveda je bila zelo navezana	name	, čutil sem koliko ji pomenim, ampak
V tem	me	je povsem prekašala.
	Mene	je stabilizirala groba realnost - moral
Seveda so se stalno drli,	me	tiranizirali, in se delali norca iz
Ko je prišla vrsta	name	, sem prosil, če se grem lahko zbruhat.
	Mene	bi veselilo nekaj podobnega v sodelovanju
To	me	je spodbudilo, da sem skočil noter
točko, sem krilil kot aeroplan - tako	me	je bolelo.
Naprej	me	je spravila ona in stara gorenjska
Izredno so	me	tudi razveselili, ko so mi povedali,
Bolj kot take zgodbe	me	je zanimalo kaj o aboridžinskem spolnem
Obupna makadamska pot	me	je tolkla skozi čudovite tropske deževne
Žrl sem tako požrešno, da so	me	v hotelu predlagali na mesto smetarja
na višku, je nenadoma nekaj vstopilo	vame	in me sprostilo.
je nenadoma nekaj vstopilo vame in	me	sprostilo.
Gail	me	je pričakala z velikimi, obupanimi
Klic iz podzavesti	me	je spravil pred tremi leti in pol na
Bolj kot zase	me	je skrbelo za Gail.
Zvezde, te stare prijateljice, so	me	bodreče gledale.
In ti, Gail, moraš razumeti, da	me	vleče proč ista vredna sila v meni,
vleče proč ista vredna sila v meni, ki	me	je pripeljala nazaj k tebi, da sem
zaklan bik in se prepustil naprej, da	me	je vrglo proti ognjem.
Če bi se spustil, pa bi	me	ta tok odnesel v tako fantastično zanimive
podarjene kreacije ljubezni bogov, ki	me	čakajo naprej navzdol po reki.
To	me	uči ta lekcija.
Gail, toliko si	me	naučila, verjetno tudi jaz tebe nekaj.
Tako si	me	obogatila.
videl, ali si kaj videl«, so navalili	name	.
Prestrašili ste	me	...
Prosim, mojster Bruno... in hvala, da ste	me	povabili, zelo sem počaščen...
In kako prijazno	me	je sprejel, kot da bi čakal name že
prijazno me je sprejel, kot da bi čakal	name	že ves dan...
leta in več... obseda neki demon, ki	me	bo uničil!
v podobi ženske, za katero vem, da	me	uničuje, a ne morem brez nje.
Oh, sram	me	je, ne bi smel... oprostite mi, mojster
Janez	me	s svojo nežno postavo spominja na Milana
Saj nimate toliko časa	zame	.
knjigi, ki sem jo nedavno prebral in	me	je zelo pretresla...
Sram	me	je priznati: medtem ko se moji kolegi
Ko jagenjčki umolknejo- sem jaz tako nazaj s časom, da	me	pretrese Goethejevo Trpljenje mladega Wertherja.
	Zame	je Wertherjevo dojemanje sveta filozofsko
Motiš se: tudi	mene	je Werther, takrat ko sem ga bral,
zdaj pričakujem od mojstra Bruna, da	me	bo tolažil!
Res pa	me	je mojster spoznal šele pred eno uro.
Sicer pa	me	nanj prav nič ne veže; rekel je, naj
človeško življenje zgolj sen, in tudi	mene	nenehno zalezuje ta občutek. [...]
Še posebno	me	je pretreslo, ko sem v uvodni besedi
In tako tudi	mene	, mojster, pogosto obhaja dvom o sebi
”Ko da se ne bi spominjal, da so	me	podobne misli begale kdaj tudi v snu!
”Tedaj ni dvoma, da tudi jaz sem, če	me	[varljivec] že slepi.
A naj	me	goljufa, kolikor more, nikdar ne bo
resničnemu dvomu, ki obhaja Wertherja... in	mene	?
No, pa reciva, da	me	trenutno bolj zanima psihološki vidik,
Prav to je	zame	tista prava, ”metafizična“ samozavest,
vam moram povedati kaj več o sebi, da	me	boste bolje razumeli.
Potem pa, jeseni,	me	je kar na lepem prevarala (če temu
prišel domov, oče je že spal, mama	me	je prestrašena spraševala, kaj se dogaja
prijatelj, to je vse! je rekla, čez čas pa	me	je vzela k sebi.
njena starejša sestra je poročena, samo	mene	ima... tu...
tem, da se bolj od njega zavedam, da	me	moja draga prav grdo izkorišča, ko
ne vem, ali se lahko zares vživite	vame	, saj ste po značaju in vsem drugem
A tako si	me	predstavljaš... prav nič ti ne zamerim,
mladosti sem imel prijatelja Milana, ti	me	malce spominjaš nanj.
v isto žensko, in ko se je odločila	zame	, je Milan odšel v Ameriko, že skoraj
ne bova ostala skupaj, ker je bila	zame	premlada.
”Kako	me	preganja ta podoba!
Res, zanima	me	.
Prav,	me	veseli.
Zakaj si	me	zapustil!...
saj na vsem širnem svetu ljubi samo	mene	, prav nikogar drugega... in da se je
eno tu in drugo v mestu, čakali sta	me	na obeh postajah.
Gospa, prosim vas, ne vikajte	me	... saj sem mlajši od vaše hčere.
Ti pa	me	lahko vikaš, kaj? ...
Presenečaš	me	, Janez, presenečaš s svojo zrelostjo!
Ponavadi	me	pokliče, ali pa jo jaz.
Misli nanj - ali	name	?
Janez,	me	še poslušaš?
Seveda	me	zanima.
Kar	me	šokira, je Kierkegaardova nasilnost
Sicer pa	me	pri Kierkegaardu še bolj kot njegova
Ampak ne zapeljuj	me	v teologijo, Janez!
cogitatum: ko mislim svet, svet vzpostavlja	mene	, mislečega.
V tem stavku	me	moti besedica le, kajti tudi če je
drugega človeka, ki bi jo peljal, samo	mene	ima... in njega v Parizu, h kateremu
	Me	prav zanima, kako dolgo bo zdržala
razblini in resničnost spet pritisne	name	z vso močjo...
vlaku premišljeval, kako mojstrsko	me	znate pritegniti v vaš umišljeni svet.
se ti bo zdelo, če ti povem, da se	me	je vzdevek ”mojster“ prijel povsem
Kmalu so	me	v šoli vsevprek začeli ogovarjati z
misli izvirajo iz mene in spet tonejo	vame	!
Ko sem bil še otrok,	me	je mama vsako nedeljo vzela s seboj
Sem in zelo mi je všeč, prav navdušil	me	je!
pravi Harding), ne pa tudi in predvsem	zame	, za moj ego, ki ga glava prispodablja
zgodbica je sama zase sijajna, tudi	mene	je navdušila, ko sem jo prvič bral.
Manj	me	skrbi za preostanek mojega življenja
Skrbi	me	za gospo Marijo.
ukvarjam s filozofijo narave, pri čemer	me	še posebej zanima odnos med naravo
živim tu, na vasi, je drugače: čeprav	me	logika še vedno zanima - saj vidiš,
	Mene	pa ob takšnih preostankih življenja
	Me	poslušaš, Janez?
To	me	je presenetilo in razveselilo.
Spomni	me	, ko prideva domov.
Posebej	me	je zanimalo, kaj v tej knjigi piše
jo iščem v svoji postelji ponoči, ko	me	radostne, nedolžne sanje slepijo, da
zdaj tja, pustiva te neumnosti, rajši	me	nauči kak francoski stavek... greva spit
Zeblo	me	je, premalo sem se oblekel za hladno
V grlu	me	je stiskalo, ko se je vzpenjala v letalo.
sem se dol po stopnicah; navdajala	me	je silna tesnoba, strah pred vsemogočno
naproti, stran od mene... in nenadoma	me	je navdal mir, občutil sem, da se je
Upehal si	me	, fant, zaslužil sem si požirek žganine!
hujše, da je Draga nekakšna sadistka, ki	me	namenoma muči...
Ne vem, kaj	me	je spet prijelo, toda moral sem vam
tem z vami kot z očetom, pred njim	me	je preveč sram!
Včasih	me	presenečaš: po spoznanju si starejši
Malce	me	skrbi, ker se že nekaj dni ni oglasila.
Upam, da	me	bo vsaj vesela.
Saj	me	počakata tu, ne?
Zanima	me	, kako bi si ga razložil ti sam?
Hvala, seveda	me	zanimajo te reči, vendar bom imel zanje
Spominja	me	na način, kako je, če se ne motim,
	Me	veseli, da ti je všeč ta trg. ...
sicer hrani neka ameriška galerija,	me	je zelo pritegnila, pravzaprav navdala
ni tipično renesančna - toda slika	me	je presunila ravno s svojo nenavadno
	Me	razumeš?
Je tudi ona začutila	mene	?
Če	me	boš kdaj zasnubil, Bruno...
Marija, v mislih. ...saj res, zakaj	me	Bruno še ni zasnubil?
prvič predlagal, naj se poroči z mano,	me	ni takoj zavrnila.
Pogledala	me	je, presenečena, precej zbegana, potem
presenečena, precej zbegana, potem	me	je poljubila na lice, hotel sem jo
mislijo, da je za vedno... in takrat	me	še ni skrbelo minevanje, odtujevanje,
Že ves čas pa se mi je zdelo, da	me	na nekaj spominjata... bravo, Janez!
videli... in tisočkrat vama hvala, da sta	me	pripeljala sem!
Moj stric Filip	me	je še posebej opozoril na ta odlomek,
Ujemi	me	v letu, če imaš še toliko moči, in
To je pretežko	zame	.
Zelo	me	zanima, vendar marsičesa ne razumem.
nič, kar nadaljujva pogovor, zanima	me	.
Pri Newtonu	me	preseneča, kako tesno je bila njegova
Če	me	tako naravnost vprašaš - Kantu.
večnostjo, bova govorila jutri, če	me	boš hotel poslušati...
Swedenborg	me	zelo zanima, nisem ga še bral.
To pa je tudi način, kako	me	je Gospod vodil v nebo in na druge
Ste	me	zato vprašali, ali sem jih bral?
poraja nad to uganko, strmeča osuplost	me	prevzema...“ [Avguštin, X/8 (204)]
omenjali Iskanje izgubljenega časa,	me	je zamikalo, da bi tudi jaz bolje spoznal
Moti	me	, ker Hegel vse, tudi prostor in čas,
	Mene	pa tudi pri sodobni znanosti, kolikor
Ja... čeprav gre	zame	prehitro...
Preveč	me	vprašaš, Janez... to bi moral vprašati
Gotovo se šalite... ali pa	me	izzivate?
Tudi	mene	?
Učili ste	me	, da sta čas in prostor povezana z gibanjem
pot žarka pripisal pač temu, da se	zame	žarek giblje hitreje kot zate - namreč
radikalno potezo: ker je za oba, zate in	zame	, svetlobna hitrost enaka - vendar
navaja, toda premalo razloži, vsaj	zame	, na primer ”načelo ekvivalentnosti“,
Bi zanimalo tudi	mene	?
Zanima	me	, ali zdaj razumeš bistvo splošne teorije
najmogočnejšega zavetnika krščenih duš...	me	poslušaš, Janez?
Če ga ne bi poznal, bi	me	skrbelo, tako pa me ne preveč... zdaj
ne bi poznal, bi me skrbelo, tako pa	me	ne preveč... zdaj še ne.
tem, zdaj pa vas prosim, mojster, da	me	čim bolj zaposlite s filozofijo!
Bi zanimalo tudi	mene	?
tudi če ne bi več prihajal k meni,	me	boš še dolgo spremljal v mislih.
Prosila	me	je, naj jo rajši kličem dopoldne, ko
Da, takoj po porodu se je spomnila	name	.
Jaz pa ne verjamem v horoskop, čeprav	me	včasih horoskopi v časopisih zabavajo...
Tudi	mene	zanimajo ozvezdja... nisem jih še pozabil.
Kako ste	me	spregledali!
poskusil spet kaj zaigrati... ampak zdaj	me	bolj zanima, katera so vaša znamenja,
To je	zame	pretežko...
Saj ste	me	večkrat učili, da je resnica večznačna,
Mojster, učili ste	me	, naj pri težavnih filozofskih vprašanjih,
neskončen svet sploh smiseln... namreč	zame	, za človeka?
Kaj pa	mene	?
V mladosti	me	je pritegnil Platon ravno zato, ker
je ravno to, kar ti zdaj sprašuješ	mene	, vprašal Brunovega govorca Teofila
Če	me	naravnost vprašaš - da.
Saj če ni Njega, ki	me	posluša, pozna in ljubi - h komu naj
in zemlje, verujem tudi jaz, čeprav	me	moji prijatelji kristjani imajo za
Pustiva to, vprašaj	me	rajši kaj drugega.
telefonom, menda so že popravili... morda	me	pokliče Marija z morja, čeprav to ni
navada, kadar je zdoma... ampak fant bi	me	že lahko poklical, tako da bi vsaj
zamisli kot eno izmed diamantovih faset,	mene	pa kot drugo faseto, in med nama, skozi
V romantični književnosti	me	najbolj privlači prav to, da so v njej
Toda en sam trenutek ovedenja	me	vrže navzdol.
pripravljen na učno uro: torej, Janez, kaj bi	me	rad vprašal o Schellingu?
da ti je v nemščini pretežak, tudi	zame	ni lahek.
Zanima	me	, kaj si razbral iz prve, tiste z Brunom
	Zame	je to najboljše Schellingovo delo.
Tudi	mene	je zelo pritegnilo, čeprav marsičesa
ji ponudim roko, se spusti nanjo in	me	s svojim srepim pogledom zaprosi: ”
Gospa vodnjaka, ne pozabi	name	!“
Prešine	me	misel: ”
Je prišel	pome	, volkodlak?“
Toda tujec se ne zmeni	zame	, še pogleda me ne, in ko znova zajamem
tujec se ne zmeni zame, še pogleda	me	ne, in ko znova zajamem vodo, zdaj
Tujec strmi	vame	: v njegovem pogledu ni krutosti, le
katero opozarja tudi Andrew Bowie - doma	me	spomni, Janez, da poiščem ta odlomek
Filipov evangelij iz 3. st. po Kristusu; v njem	me	je pritegnila naslednja misel:
Saj tudi	mene	že malce zebe.
Tvoja volja pa je	zame	nujnost - le kako naj bi bila nekaj
Ne skrbi, duša draga: če iščeš	mene	- jaz te čakam!
”	Zame	je lepota znanosti ravno v demistifikaciji,
Koliko spominov	me	veže nanjo!
zvestemu Milanu ali naj se res odloči	zame	, vsiljivca.
Barbara je sicer izbrala	mene	in Milan je kmalu zatem odšel v Ameriko...
predavanju kar izginil, danes zjutraj	me	je po telefonu prosil, da bi rad govoril
Pravi, da	me	grozno pogreša in da vsak dan misli
grozno pogreša in da vsak dan misli	name	... čeprav je srečna z onim...
Vi	me	razumete, mojster Bruno!
Toda poklicala	me	je, pogreša me kot brata, kot edinega
Toda poklicala me je, pogreša	me	kot brata, kot edinega prijatelja,
Zanima	me	:
Informirajo	me	tudi, vidim, da neposrednih pogovorov
Zanima	me	:
Zanima	me	: Ali jih boste upoštevali, kajti v
Tako da je bilo odločeno - tako so	me	informirali - da zaposleni v Gorenji vasi
	Mene	osebno zanima: Ali se boste tudi sami
Zanima	me	tudi: Ali boste sami obiskali upravo
konvenciji o bodočnosti Evrope in Slovenije,	mene	zanima, ne toliko, kako bomo naredili
Sedaj	me	pa zares zanima, ali je to tudi tolmačenje
Kaj	me	oziroma kaj nas napeljuje v Novi Sloveniji
Potvorili ste mojo izjavo, češ, da	me	skrbi masovna rekreativna dejavnost.
Skrbi	me	, ko boste zadeve do konca sprivatizirali,
Seveda	me	motijo tudi tiste rešitve, ki se zdijo
	Zame	je bila - oprostite - nesmiselna želja
Zanima	me	: Kdo v tej državi se je že vtaknil
Javna mnenja so za	mene	pogovori z ljudmi na terenu.
Zato	me	preseneča, da tega nihče ne opazi.
	Mene	zelo spominja na tisto velikonočno
Osebno	me	moti: "v Ljubljani je sedež Državnega zbora
Prvi je Miljenko Jergović, ki	me	je navdušil s kratkimi zgodbami Sarajevski Marlboro.
Kljub temu da sta	me	knjigi navdušili, nikoli ne razmišljam,
Dotaknili sta se	me	zgolj kot literarni deli.
Dogodek leta	zame	pa je tudi to, da sem letos posnel
cenzorskih očal, dogodek leta je potem	zame	ruševina, brisanje, produkcija napak
Sicer so	me	nekateri dogodki tudi razočarali -
Veseli	me	prav to, da je tokratni izbor sodobne
Dogodek »neznanega samarijanstva« je	zame	dogodek leta 2003, kakor je bil to
se je pomembnega zgodilo, le zakaj	me	to sprašuje, ko pa dobro ve, Peter
nastopam, berem, govorim, obraze, ki	me	gledajo in sprašujejo in polemizirajo
In ker	me	sprašujete po dogodku, ne po kvaliteti
Literarni, pa morda tudi širši dogodek leta	zame	in še bolj za slovensko literarno občestvo
samotni, ure, ki bežijo, o lepi čas«,	me	je vznemirjal Rilke.
nevsiljivo in pomirjujoče, obenem pa so	me	vrnile k ponovnemu branju Virginie
Tauferja na solinah je predstava, ki	me	je navdušila.
Pod njenim oknom je film in	zame	kulturni dogodek, ki me to leto neprestano
je film in zame kulturni dogodek, ki	me	to leto neprestano spremlja, razveseljuje
	Zame	osebno je nedvomno kulturni dogodek
To	me	je presenetilo, saj sem računal, da
nas, nazadnje z Ademarjem, toda tokrat	me	je rahlo razočaral: o njegovem slovesu
Skakanje	me	zdaj preprosto zabava in uživam v njem.
in govoriti o svojih uspehih je bilo	zame	vedno težko.
imajo ljudje več sočutja z menoj, kar	me	neskončno veseli.
Strah	me	je bilo soočiti se s priznanjem, ki
Ganilo	me	je, kako je ob slovesnosti prišel,
povedati po sprejemu priznanja, saj	me	je bilo strah, da mi bo protokol to
nič hujšega!«, ne da bi vedela, da	me	čaka taka diagnoza, kot sem jo izvedela
Naslednjega dne	me	je zdravnik poklical, naj se takoj
Prišla sem in ko	me	je pogledal v oči, sem že vedela, da
pojavilo na zadnji strani stegna, pestila	me	je utrujenost, bolele so me kosti,
pestila me je utrujenost, bolele so	me	kosti, na obrazu sem opazila posebne
tedaj niso opazili, kljub temu pa so	me	na lastno vztrajanje poslali še na
zahtevala sem drugo sobo, kamor so	me	z muko preselili.
Že v bolnici v Münchnu so	zame	iskali primernega darovalca v svetovnem
pa bi obstajala večja možnost najti	zame	primeren mozeg na geografskem področju,
To je	zame	motivacija in upanje.
nekaj najlepšega; če ne bi našli krvi	zame	, pa bi jo morda za kako deklico ali
To	me	je opogumilo, da sem potem šla v akcijo
Ne gre samo	zame	.
To je »blazno« sožitje in	me	je najbolj prevzelo doslej, kot sem
(čustvo) izraza pred močjo intelekta, kar	me	pri njem vedno globoko pretrese.
Zelo	me	je razžalostilo, da se tudi v umetniških
Osreči	me	gledati, kako se študenti razvijajo,
Vzela sem si veliko časa in smeli so	me	o vsem spraševati.
Ko so videli, da	me	informacija o moji bolezni popolnoma
Seveda je bil to	zame	zelo poseben koncert.
Ko sem dihala, so	me	bolela pljuča.
izoblikovala ton, ampak dušica in duh	me	nista zapustila.
smem srečati bolnih ljudi, ker je to	zame	smrtno nevarno.
Takrat še nisem vedela, da	me	je priganjal instinkt; šlo mi je kot
zelo srečna in hvaležna vsem, ki so	me	ovirali, odklanjali in bili nepravični
bili moji najboljši učitelji, ki so	me	učili potrpljenja na moji poti in zaupanja,
Cikel samospevov Lepa mlinarica je	zame	nekaj najlepšega, kar je človek uglasbil.
Ta tekst	me	je vedno globoko ganil in čutila sem
cikla za flavto in orkester, ki jo je	zame	priredil neki madžarski skladatelj,
Bolezen mi je omogočila in	me	prisilila, da se znam bolje poslušati
Hiti iz Centra Tara v Ljubljani, ki	me	uvaja v odkrivanje učenja dihanja,
Učim se joge in vse to	me	je tako umirilo, da še nikoli v življenju
ki zna uravnavati mojo energijo in	me	masirati po podplatih in nogah, tako
V glavnem	me	je skozi življenje nosila reka, me
me je skozi življenje nosila reka,	me	metala po skalah in me pustila spočiti
nosila reka, me metala po skalah in	me	pustila spočiti se v mirni vodi ...
se vračala in slišala rodni jezik,	me	je raznežilo in usule so se mi solze.
Na žalost je danes takšen čas, da	me	kot zdravo slavno flavtistko pri nas
je imel za samo po sebi umevno, da	me	tika, je nevoščljivo dejal: »Boštjan,
	Mene	so ta Mladina v žepu, oznaka dežurnega
potekalo zelo diskretno, nekajkrat	me	je celo rešil popoldanskega puzanja
Ponudil mi je kavo in	me	spraševal, kaj si mislim o nacionalizmu
kar se je zgodilo izredno redko, in	me	pred vso kasarno poklical na stran
kot garjava ovca zakorakal k njemu,	me	je vprašal neko nepomembno neumnost
vprašal neko nepomembno neumnost in	me	poslal nazaj v vrsto.
Skratka: na ta dan pred 13 leti	me	je »bezbednjak« pred vso kasarno poklical
Če	me	knjiga do 50, max. 70 strani ne povleče,
Jelinekova	me	dobi na dveh točkah.
Vedno znova	me	čudi, koliko vem o Evropi in kako malo
	Mene	pogosto vprašujejo, ali sem tisto,
Vedno znova	me	čudi, koliko vem o Evropi in kako malo
»Na kose	me	bodo razrezali zaradi tega.«
Ko sem se šolal, so	me	učili, da moram stvari pravilno imenovati,
V jorubi to zveni kot »lakota	me	tepe z dolgim bičem.«
Ponotranjil sem ves kolonialni drek, ki so	me	ga učili v šoli.

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Laboratorij za korpus slovenskega jezika

/ZOae4 (2348)

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Laboratorij za korpus slovenskega jezika