/ZOae3 (2666)

žalostnim, jokavim glasom, »zdelo se	mi	je, da sem vas slišala priti.«
»Zdi se	mi	pa, da stvar pokvarijo, ko jim zvežejo
»Ta detajl	mi	je posebno všeč.«
»Nekaj preveč pametnega zame, se	mi	zdi.«
»Dva dolarja si	mi	obljubil.«
»Zdi se	mi	, da je bil malo razburjen, ker ni šel
verjetno nimaš nobene britvice, ki bi	mi	jo lahko dal?«
»Žal	mi	je,« je rekel Winston.
»Precej hudo se je opekla, se	mi	zdi.«
Rekel bi mu: »Povejte	mi	kaj o svojem življenju, ko ste bili
»Čisto lahko bi	mi	natočil polič.«
»Lahko bi	mi	natočil polič,« je godrnjal starec,
»Pol litra ni dovolj, ne zadošča	mi	.«
»Udari	mi	na mehur.«
»Prav to je tudi	meni	včeraj padlo na pamet.«
minute te spravim na varno,« rečem in če	mi	verjamete, pograbi me za ovratnik in
verjamete, pograbi me za ovratnik in	mi	primaže tako, da me je skoraj poslal
»Če	mi	verjamete, že skoraj trideset let nisem
poje zvon pri Sv. Klementinu,dolžan si	mi	tri novce, odpeva zvon pri Sv. Martinu.
zvon pri Sv. Klementinu, Dolžan si	mi	tri novce, odpeva zvon pri Sv. Martinu.«
zvon pri Sv. Klementinu, dolžan si	mi	tri novce, poje zvon pri Sv. Martinu.
»Ne,	mi	je že dobro.«
»Nič	mi	ni,« mu je kratko rekla.
»Ne približajte se	mi	, dokler me ne vidite med množico ljudi.«
še imel zvonove, so peli, »Dolžan si	mi	tri novce.«
»Ne bi	mi	moglo biti bolj vseeno,« je odvrnila.
»Povej	mi	, kaj si mislil o meni pred tistim dnem,
»Pravzaprav	mi	je žal, da je nisem.«
besede, sanje je zbudila,ki so ukradli	mi	srce. Popevka je zadnjih nekaj
»Samo daj	mi	, da pokažem, kaj sem prinesla.«
»Rada bi, da	mi	za tri minute obrneš hrbet.«
pozabiš, a še čez leta solze in nasmehi	mi	mučijo srce. Očitno je znala
»Žal	mi	je,« je rekel.
Dolžan si	mi	tri novce, odpeva zvon pri Sv. Martinu.
novce, odpeva zvon pri Sv. Martinu. Kdaj	mi	jih boš vrnil? pravi zvon pri Old Baileyu.
»Pravil	mi	je to pesem, ko sem bila majhna.«
»Izhlapel je, ko	mi	je bilo osem let - no, vsekakor je
»Zdi se	mi	, da je že skoraj čas, da greva.«
»Prišlo	mi	je na misel, da vas mogoče zanima,«
preteklost ponarejena, ampak nikdar	mi	ne bo mogoče to dokazati, niti za tiste
»Upal sem, da se	mi	bo ponudila priložnost govoriti z vami«
»Njegovo ime	mi	je ta trenutek ušlo iz spomina.«
ne bo pojavila še nekaj mesecev, se	mi	zdi.«
stvar, ki bi vas gotovo pritegnila, se	mi	zdi.«
vam bi pač ustrezalo, prišli ponj k	meni	domov?«
»Zdi se	mi	, da si bil v tistih časih surova majhna
»Ja, dragi, prišlo	mi	je na misel, večkrat.«
»	Mi	smo mrtvi.«
zvon pri Sv. Klementinu, Dolžan si	mi	tri novce, odpeva zvon pri Sv. Martinu,
novce, odpeva zvon pri Sv. Martinu, Kdaj	mi	jih boš vrnil? pravi zvon pri Old Baileyu,
»Potem	mi	jo lahko mimogrede razložiš.«
besede, sanje je zbudila,ki so ukradli	mi	srce. Videti je bilo, da je
»Zdi se	mi	, da je postalo hladneje.«
pozabiš,a še čez leta solze in nasmehi	mi	mučijo srce. Ko si je zapel
»Samo povejte	mi	, kaj in vse bom nemudoma priznal.«
»Samo povejte	mi	, kdo je in povedal vam bom vse, kar
»Dajte	mi	priložnost, pa vam bom povedal vsako
»Če	mi	boš pravil laži, se poskušal na kakršenkoli
»Povej	mi	, kar misliš, da se spominjaš.«
»	Mi	se ne zadovoljujemo s pasivno pokorščino,
»Glej	mi	naravnost v oči.«
»Glej	mi	v oči.«
»Preden končava,	mi	lahko zastaviš nekaj vprašanj, če hočeš.«
»Zdaj pa	mi	povej zakaj« se oklepa oblasti.
»	Mi	se razlikujemo od vseh drugih oligarhij
»	Mi	smo svečeniki oblasti,« je rekel.
»Ne vem - ni	mi	mar.«
»Povejte	mi	,« je rekel, »kako kmalu me bodo ustrelili?«
»Povej	mi	, Winston - in pomni, nobenih laži;
veš, da znam vedno odkriti laž - povej	mi	, kakšna so tvoja resnična čustva do
»Ne	meni	!«
»In potem rečeš. ‚Ne napravite tega	meni	, napravite to nekomu drugemu, napravite
domačini, in prav tako sijajni so se	mi	zdeli Tračani.
»Sokrat, zdi se	mi	, da ste namenjeni domov, v mesto.«
»Zdi se	mi	, da bova morala ostati.«
bil tudi Polemarhov oče Kefal, ki se	mi	je zdel zelo star, sicer pa ga že dolgo
bilo treba prihajati k nam, temveč bi	mi	prihajali k tebi.
Vedi namreč: čimbolj	mi	v telesu sahnejo druge radosti, tem bolj
telesu sahnejo druge radosti, tem bolj	mi	rasteta veselje in želja po pogovoru.
	Meni	se zdi, Sokrat, da ti ne obtožujejo
Tako	mi	je, kakor da bi pobegnil divjemu, pobesnelemu
Te besede so	mi	že takrat ugajale in nič manj mi ne
so mi že takrat ugajale in nič manj	mi	ne ugajajo danes.
Pravilna pa se	mi	zdi Temistoklova beseda.
»Zakaj sem te vprašal: kakor se	mi	zdi, nisi posebno zagledan v denar;
5. »Zdaj	mi	pa še tole povej: kaj imaš za največjo
potem zblazni in ga zahteva nazaj,	mi	bo vsakdo pritrdil, da mu ga oni ni
»Tako se	mi	zdi.«
»Tako se	mi	zdi.«
Toda nikar	mi	ne trdi, da je pravično to, kar obvezuje,
Vendar sva preslaba za to, verjemi,	mi	prijatelj!
dvanajst, in mu vnaprej dejal: ’Človek, da	mi	ne rečeš, dvanajst je dvakrat šest
»Potemtakem hočeš kljub temu tako storiti in	mi	dati za odgovor to, kar sem prepovedal.«
»če bi se	mi	to po treznem preudarku zdelo pravilno.«
Zato se ne zapiraj, ustrezi	mi	s svojim odgovorom in privošči svoj
Kako rad pa hvalim, če se	mi	zdi, da nekdo dobro govori, boš zvedel
»Nekaj te moram prav razumeti; zdaj	mi	tvoje besede še niso jasne.
Vsekakor si	mi	prepovedal tak odgovor.
»Toda pojasni	mi	: pokorščina vladajočim je po tvojem
14. »In tako	mi	povej, Trazimah,«
»Vladar	mi	je natanko to, kar beseda pomeni.
Sicer pa si preslab za to, da bi	mi	bila potrebna.«
»Raje	mi	tole povej!
»Povej	mi	, Sokrat, ali imaš pestunjo?«
Mukoma	mi	je pritrdil.
»Dve vrsti plačila sta	mi	namreč razumljivi, ne razumem pa, kaj
Mnogo pomembnejša se	mi	zdi zdajšnja Trazimahova trditev, da
Zdi se	mi	namreč, da se vsaj zdaj ne norčuješ,
»Toda poskusi	mi	še na to odgovoriti!
»Že vem, toda	meni	tvoje zdajšnje besede ne ugajajo in
Torej pusti	mi	govoriti, kakor mi prija, ali pa, če
Torej pusti mi govoriti, kakor	mi	prija, ali pa, če hočeš, sprašuj!
Tako tudi zdaj povej	meni	na ljubo: ali lahko uspejo država,
Povej	mi	še to: če se nepravičnost kaže v tem,
»Dobro, daj	mi	užiti še ostanek mojega kosila in odgovarjaj
»Povej	mi	: ima konj kako posebno nalogo?«
Povej	mi	namreč tole !
Trazimaha so, kakor se	mi	zdi, prezgodaj - kot kačo - omamile
zadostujejo že te njegove besede, ki	mi	hkrati onemogočajo sleherno podporo
bi samo užival sloves pravičnosti,	mi	to po vsem pravkar povedanem ne prinaša
a se obdajam z videzom pravičnosti,	mi	je obljubljeno božansko življenje.
nasprotje, na zelo preprost način, kakor se	mi	zdi.
Jaz pa sem - ker	mi	ni treba pred tabo ničesar prikrivati
In tako sem izpregovoril, kakor se	mi	je pač zdelo prav:
»To se	mi	zdi dobro,«
»Ne, pri Zevsu, tudi	meni	se zdijo te zgodbe neuporabne.«
Všeč	mi	je,«
»Po tvojih besedah se tudi	meni	zdi, da je tako.«
poročni gostiji pel Apolon in� ...	mi	obljubil kopico otrok, zdravih,
usodi, glasno je slavil mojo srečo in	mi	z njo napolnil srce.
bil na gostiji, ki je to govoril,	mi	zdaj je sina ubil.
so dobri v kakšnem drugem pogledu,	mi	pa se bojimo, da ne bi čuvarji zaradi
če boginja v pesnitvi toži: Joj	mi	ubogi, gorje, nesrečna jaz mati junaka,
Res, smili se Hektor	mi	v srce.
In: Joj	mi	, Sarpedon, poglej, najljubši med vsemi
... Ej, da	mi	dana je moč, kako bi te jaz izpodrecal!
Povej	mi	torej: gotovo poznaš začetek Iliade,
ti bom gotovo lahko pojasnil, kar se	mi	prej ni posrečilo.
»Zdaj	mi	je jasno.«
vse znal in lahko vse posnemal, bi	mi	temu svetemu, občudovanja vrednemu
»To se tudi	meni	zdi.«
Imenuj	mi	jih, saj si muzik!«
preudarnih kakor hrabrih, ta tonovska načina	mi	pusti!«
Zdi se	mi	, da se še megleno spominjam, kako je
Toda odgovori	mi	na to: obstaja skupnost med preudarnostjo
»Povej	mi	!«
»Zdi se	mi	, da govorim kot tragik!
»Zdi se	mi	, da obotavljaš z besedo,«
»Tako se	mi	zdi,«
»Toda to urejati z zakoni se	mi	zdi nesmiselno.
moram po tem ravnati, toda tudi vi	mi	morate pomagati.«
morda jo prej zagledaš kakor jaz pa	mi	jo pokažeš.«
»Potem pa zaprosi bogove za pomoč in	mi	sledi.«
»Ne, povej	mi	!«
»Zdi se	mi	,«
Glavkon, da na to vprašanje, kakor se	mi	zdi, ne bomo mogli popolnoma točno
Vsaj	meni	to za zdaj popolnoma zadostuje.«
»Tudi	meni	zadostuje.«
»Zdi se	mi	, da bi moglo biti tako.«
hotel po vrsti našteti tako, kakor se	mi	je zdelo, da so se druga iz druge razvile,
»To praviš zato, da bi	mi	vlil pogum, kajne?«
Zato	mi	tvoja tolažba ne vliva poguma.«
»Resnično, stvar ni brez težav, kakor se	mi	zdi.«
privolil v koristnost te zahteve, potem bi	mi	bilo treba dokazati samo njeno izvedljivost.«
Samo v enem	mi	ustrezi.
Privošči	mi	veselje, kakor si ga znajo pripraviti
»Prav	mi	je.
Povej	mi	tole, Glavkon: doma imaš, kakor vem,
Zdi se	mi	, da bodo morali naši vladarji, če bodo
»Zdi se	mi	, da bo ta pravica prišla do popolne
»Ali	mi	lahko navedeš med vladarji v drugih
»Toda odgovori	mi	še na tole : ali zadevajo svoje zakonske
»Potemtakem se	mi	zdi prav, da zdaj navedem svoje prejšnje
»Narobe, prav to	mi	najbolj ugaja.
Gotovo ne veš, da	mi	zdaj pošiljaš na vrat tretji, najmočnejši
Če ga boš samo videl in slišal,	mi	boš gotovo oprostil in razumel moje
»Moram poskusiti, ker	mi	ponujaš svojo krepko pomoč.
»Kakor kaže,	mi	boš moral stvar poklicati v spomin,«
»Povej	mi	, ali imaš spoznanje za sposobnost ali
»Zato se	mi	zdi primerno, da pretresemo, kako le‐ti
»Na vprašanje, ki	mi	ga postavljaš, bo najlažje odgovoriti
»Mislim, da	mi	primere ni treba pojasnjevati: države
In tu si	mi	segel v besedo in rekel, da tem ugotovitvam
»Potem pa	mi	daj še prav v tem.«
»Dobre volje za to	mi	ne manjka.
zdaj ali nočeš misliti na to ali pa	mi	hočeš spet pripraviti težave s svojimi
Zadnje se	mi	zdi verjetnejše, kajti pogosto si že
potem spet govorijo z nami, kakor da bi	mi	to vedeli.
dobro spoznanje dobrega, kakor da bi	mi	vedeli, kaj mislijo z besedo ’dobro‘.«
Zdi se	mi	celo, da nihče ne more teh stvari dodobra
Pojasni	mi	to malo natančneje!«
»To se	mi	ne zdi prav nič čudno.«
Tu	mi	pa ravno prihaja na misel: ali nismo
»Zelo natanko si	mi	vse poklical v spomin,«
Kakor se	mi	zdi, so vse poklicne umetnosti bolj
»Razloži	mi	svoje mnenje!«
Toda razloži	mi	še jasneje, kaj pravzaprav misliš.
»Morda je res to vsem jasno, toda	meni	ni.
»Tudi	meni	se zdi tako.
»Dragi Glavkon, v nadaljnjem	mi	boš le težko sledil.
videl resnico, takšno, kakršna se kaže	meni	.
Toda zdi se	mi	, da je pri možeh, ki razpravljajo o
je tudi to, kar se je zdaj zgodilo	meni	.«
V pogovoru	mi	je namreč šinil pogled na filozofijo,
šinil pogled na filozofijo, in ker se	mi	je zdelo, da jo po krivici sramotijo,
rokoborec spet v prejšnji položaj in	mi	poskusi na ponovljeno vprašanje odgovoriti
»Zdi se	mi	, da je res tako.«
Tudi se ne ozira na načelo, ki smo ga	mi	posebej poudarili pri ustanavljanju
»Kar pripoveduješ,	mi	ni nič novega; kadar grem na deželo,
»Vendar nisi vprašal, tako se	mi	zdi, po tem, marveč po bolezni, ki
»Zdi se	mi	, da spet govoriš o nekakšnih trotih,
poželenji in nagoni so nekateri, tako se	mi	zdi, v hudem navzkrižju z navadami
je rekel Glavkon, ko	mi	je segel v besedo.
razdeljena v tri stanove, dopušča, kakor se	mi	zdi, zdravi razum še nadaljnji dokaz?«
»Stvar ti bom pojasnil tako, da	mi	boš odgovarjal na vprašanja, ki naju
»Vedel bom, če	mi	poveš.«
»Bo se, če	mi	bo sledil.«
odpreti vrat v našo državo, kakor se	mi	zdi, še jasneje, ko smo človeško dušo
posnemajočim pesnikom - : vse to pesništvo se	mi	zdi nevarno za duha poslušalcev, ki
»Ali	mi	lahko razložiš, kaj je na splošno posnemanje?
»Zdaj pa	mi	povej, kako imenuješ tegale mojstra?«
Povej	mi	, ali misliš, da tak mojster sploh ne
»Zdi se	mi	, da ga najustrezneje lahko imenujemo
Toda zdaj	mi	povej še to o slikarju: ali posnema
Na to	mi	še natančno odgovori!«
Povej	mi	, ali se bo bolj upiral bolečini in
»To se	mi	, pri Zevsu, ne zdi pametno.«
»Potemtakem	mi	vračate posojilo, ki sem vam ga dal
»Vi	mi	torej vrnete prvi delni dolg s tem,
Ko ga najdete,	mi	sporočite, da se mu pojdem tudi jaz
ti moral dati krstiti, pa ti hodiš k	meni	.«
pojde v nebeško kraljestvo vsak, ki	mi	pravi: ‘
Veliko	mi	jih bo reklo tisti dan: ‘
»Gospod, dovôli	mi	, da prej grem in pokopljem svojega
Pridite k	meni	in se odpočijte
Vse	mi	je izročil moj Oče in nihče ne pozna
Pridite k	meni	vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in
voljo mojega Očeta, ki je v nebesih,	mi	je brat in sestra in mati.«
»Daj	mi	pri priči na pladnju glavo Janeza Krstnika.«
»Prinesite	mi	jih semkaj!«
»Gospod, če si ti,	mi	zapovej, da pridem po vodi k tebi.«
»Gospod, pomagaj	mi	!«
»Ljudje se	mi	smilijo, ker že tri dni vztrajajo pri
V spotiko si	mi	, ker ne misliš po božje, ampak po človeško.«
Privedite	mi	ga semkaj!«
otročičke in ne branite jim priti k	meni	, ker takih je nebeško kraljestvo.«
»Vse to spolnjujem, kaj	mi	še manjka?«
Odvežita jo in ju pripeljita k	meni	.
Če	mi	odgovorite nanj, vam bom tudi jaz povedal,
Pokažite	mi	davčni denar!«
Gospod, pet talentov si	mi	dal, glej pet drugih sem pridobil.’
Gospod, dva talenta si	mi	dal, glej, dva druga sem pridobil.’
Kajti lačen sem bil in ste	mi	dali jesti, žejen sem bil in ste mi
mi dali jesti, žejen sem bil in ste	mi	dali piti, tujec sem bil in ste me
oskrbeli, v ječi sem bil in ste prišli k	meni	.’
mojih najmanjših bratov, ste storili	meni	.’
Kajti lačen sem bil in	mi	niste dali jesti, žejen sem bil in
niste dali jesti, žejen sem bil in	mi	niste dali piti, tujec sem bil in
storili enemu izmed teh najmanjših, tudi	meni	niste storili.’
Saj	mi	je vendar dobro delo storila.
»Kaj	mi	hočete dati in vam ga izdam?«
ne morem prositi svojega Očeta in bi	mi	takoj dal na voljo več kot dvanajst
Zanje so kupili lončarjevo njivo, kakor	mi	je naročil Gospod.«
»Dana	mi	je vsa oblast v nebesih in na zemlji.
»Legija	mi	je ime,« mu reče, »ker nas je veliko,«
»Hočem, da	mi	pri priči daš na pladnju glavo Janeza
»Smilijo se	mi	ti ljudje, ker že tri dni vztrajajo
Pripeljite ga k	meni	!«
»Verujem, pomagaj	mi	v neveri!«
»Pustite otroke, naj prihajajo k	meni	, in jim ne branite, kajti takšnim je
»Poglej,	mi	smo vse zapustili in šli za teboj.«
Odgovorite	mi	, in povedal vam bom, s kakšno oblastjo
Odgovorite	mi	!«
Prinesite	mi	denar, da ga pogledam!«
Dobro delo	mi	je storila.
Že vnaprej	mi	je mazilila telo za pogreb.
»Kaj	mi	je zdaj storil Gospod!
Blagovolil	mi	je odvzeti sramoto pri ljudeh.«
»Glej, dekla sem Gospodova, zgôdi se	mi	po tvoji besedi!«
Odkod	meni	to, da prihaja k meni mati mojega Gospoda?
Odkod meni to, da prihaja k	meni	mati mojega Gospoda?
blagrovali vsi rodovi, velike reči	mi	je storil on, ki je mogočen in je njegovo
»In	mi	, kaj naj storimo?«
slavo in vso oblast nad njimi, kajti	meni	je izročena in jo dam, komur hočem.
komu je podoben človek, ki pride k	meni	in posluša moje besede ter jih spolnjuje;
»Zdi se	mi	, da tisti, kateremu je več odpustil.«
Ko sem stopil v tvojo hišo,	mi	nisi ponudil vode za noge; ta pa mi
mi nisi ponudil vode za noge; ta pa	mi	je s solzami močila noge in jih brisala
Glave	mi	nisi mazilil z oljem; ta pa mi je z
Glave mi nisi mazilil z oljem; ta pa	mi	je z dišečim oljem mazilila noge.
»Gospod, dovôli	mi	, da prej grem in pokopljem svojega
»Hodil bom za teboj, Gospod, a dovôli	mi	, da se prej poslovim od svojih domačih.«
Vse	mi	je izročil moj Oče.
Reci ji vendar, naj	mi	pomaga!«
Prijatelj, posodi	mi	tri hlebe kruha, kajti k meni je prišel
posodi mi tri hlebe kruha, kajti k	meni	je prišel prijatelj s potovanja in
Moram pa sprejeti krst in kako težkó	mi	je, dokler se to ne zgodi.
»Če kdo pride k	meni	in daje prednost svojemu očetu in materi
Oče, daj	mi	delež premoženja, ki mi gre!’
Oče, daj mi delež premoženja, ki	mi	gre!’
nikoli nisem prestopil tvojega ukaza, pa	mi	nisi še nikoli dal kozliča, da bi se
Kaj naj storim, ker	mi	gospodar jemlje oskrbništvo?
pomoči konec svojega prsta v vodo in	mi	ohladi jezik, kajti strašno trpim v
Žal	mi	je,’ mu odpústi.«
Pripravi	mi	kaj za večerjo.
Prepaši se in	mi	strezi, dokler se ne najem in napijem,
Pomagaj	mi	do pravice proti mojemu nasprotniku.’
menim za ljudi, bom tej vdovi, ker	mi	ne dá miru, le pomagal do pravice,
Bog, bodi milostljiv	meni	grešniku!’
»Pustite otroke, naj prihajajo k	meni	, in ne branite jim, kajti takih je
»Kaj	mi	praviš, da sem dober?
»Poglej,	mi	smo zapustili vse svoje in šli za teboj.«
Povejte	mi	, ali je bil Janezov krst iz nebes ali
»Pokažite	mi	denar!
»Če vam povem,	mi	ne boste verjeli.
In če vas vprašam,	mi	ne boste odgovorili.
»Pripeljali ste	mi	tega človeka, češ da hujska ljudstvo,
tisti, ki me je poslal krščevat z vodo,	mi	je rekel: ‘
»Daj	mi	piti!«
Daj	mi	piti,’ bi ga ti prosila in dal bi ti
»Gospod, daj	mi	te vode, da ne bom žejna in mi ne bo
daj mi te vode, da ne bom žejna in	mi	ne bo treba hoditi semkaj zajemat.«
»Veruj	mi	, žena, da pride ura, ko ne bodo molili
Vi molite, česar ne poznate,	mi	pa molimo, kar poznamo, kajti zveličanje
»Pridite in poglejte človeka, ki	mi	je povedal vse, kar sem storila.
»Vse	mi	je povedal, kar sem storila.«
»Tisti, ki me je ozdravil,	mi	je rekel: ‘
	Meni	se sicer ni treba opirati na človeško
večje kakor Janezovo: dela namreč, ki	mi	jih je dal narediti moj Oče, prav ta
Toda vi nočete priti k	meni	, da bi imeli življenje.
namreč verjeli Mojzesu, bi verjeli tudi	meni	, ker je pisal o meni.
Kdor pride k	meni	, gotovo ne bo lačen, in kdor veruje
Vse, kar	mi	dá Oče, bo prišlo k meni; in kdor pride
Vse, kar mi dá Oče, bo prišlo k	meni	; in kdor pride k meni, ga nikoli ne
Oče, bo prišlo k meni; in kdor pride k	meni	, ga nikoli ne bom zavrgel, ker nisem
je, da ne izgubim nobenega od teh, ki	mi	jih je dal, marveč jih obudim poslednji
Nihče ne more priti k	meni	, če ga ne pritegne Oče, ki me je poslal,
Očeta in se mu dá poučiti, pride k	meni	.
sem vam rekel: nihče ne more priti k	meni	, če mu ni dano od Očeta.«
Besede večnega življenja imaš in	mi	trdno verujemo in vemo, da si ti Sveti
je kdo žejen, naj pride k	meni	in naj pije.
Jaz pa govorim resnico, zato	mi	ne verjamete.
Kdo izmed vas	mi	more dokazati greh?
Če govorim resnico, zakaj	mi	ne verjamete?
se imenuje Jezus, je napravil blato,	mi	pomazal z njim oči in mi rekel: ‘
napravil blato, mi pomazal z njim oči in	mi	rekel: ‘
»Blata	mi	je dal na oči, nato sem se umil in
»Ti si njegov učenec,	mi	smo pa Mojzesovi učenci.
	Mi	vemo, da je Mojzesu govoril Bog; o
čudno, da ne veste, odkod je, ko pa je	meni	odprl oči.
Nihče	mi	ga ne more vzeti, ampak ga dam sam
Vendar	mi	ne verjamete, ker niste izmed mojih
Moj Oče, ki	mi	jih je dal, je večji od vseh, in nihče
Če ne opravljam del svojega Očeta,	mi	ne verjemite; če pa jih opravljam,
verjemite delom, če že ne verjamete	meni	, da boste spoznali in se prepričali,
Če kdo hoče služiti	meni	, naj hodi za menoj, in kjer sem jaz,
Če kdo služi	meni	, ga bo počastil Oče.«
sebe, temveč Oče, ki me je poslal,	mi	je zapovedal, kaj naj rečem in kaj
torej govorim, govorim tako, kakor	mi	je povedal Oče.«
»Gospod, ti	mi	boš noge umival?«
»Ne boš	mi	umival nog, nikoli ne!«
kruh, je vzdignil svojo peto proti	meni	.’
Verujte	mi	, da sem jaz v Očetu in Oče v meni;
	Meni	sicer ne more nič, vendar naj svet
ljubim Očeta in da delam tako, kakor	mi	je naročil Oče.
s tem, da sem dokončal delo, ki si	mi	ga dal.
Razodel sem tvoje ime ljudem, katere si	mi	dal od sveta.
Tvoji so bili, pa si jih dal	meni	in so ohranili tvojo besedo.
Zdaj vedo, da je vse, kar si	mi	dal, od tebe; kajti besede, ki si
dal, od tebe; kajti besede, ki si	mi	jih dal, sem dal njim.
za svet, temveč za tiste, katere si	mi	dal, ker so tvoji; vse moje je tvoje
Ohrani jih v svojem imenu, ki si	mi	ga dal, da bodo eno kakor midva.
sem jih varoval v tvojem imenu, ki si	mi	ga dal.
In dal sem jim slavo, ki si jo dal	meni	, da bodo eno, kakor sva midva eno:
Oče, hočem, naj bodo tudi ti, ki si	mi	jih dal, z menoj tam, kjer sem jaz,
jaz, da bodo gledali mojo slavo, ki si	mi	jo dal, ker si me ljubil, preden je
»Nikogar izmed teh, katere si	mi	dal, nisem izgubil.«
Ali naj ne izpijem keliha, ki	mi	ga je dal Oče?«
in véliki duhovniki so te izročili	meni	.
»	Meni	ne odgovarjaš?
»Gospod, če si ga ti odnesel,	mi	povej, kam si ga položil, in ga bom
Dal si	mi	spoznati pota življenja, napolnil me
»Povej	mi	, ali sta res za toliko prodala zemljišče?«
	Mi	pa se bomo posvetili molitvi in oznanjevanju
‘Ali ste	mi	prinašali žrtve in daritve štirideset
‘Nebo	mi	je prestol, govori Gospod, in zemlja
Kakšno hišo	mi	boste sezidali?
»Dajta tudi	meni	moč, da bo vsak, na kogar bom položil
Kaj	mi	brani, da ne bi bil krščen?«
	Meni	pa je Bog pokazal, da ne smem nobenega
je stopil mož v belem oblačilu in	mi	rekel: ‘
Zaslišal sem tudi glas, ki	mi	je govoril: ‘
kateri smo se mudili; bili so poslani k	meni	iz Cezaréje.
Duh	mi	je rekel, naj grem brez odlašanja z
»Odberite	mi	Bárnaba in Savla za delo, kamor sem
učencev jarem, ki ga ne naši očetje ne	mi	nismo mogli nositi?
Zakaj	mi	trgate srce?
Prosim te, dovôli	mi	, da spregovorim ljudem!«
pa, ko sem se že bližal Damasku, se	mi	je zgodilo tole.
Padel sem na tla in zaslišal glas, ki	mi	je rekel: ‘
In rekel	mi	je: ‘
Gospod pa	mi	je vêlel: ‘
Prišel je k	meni	, se ustavil pred mano in rekel: ‘
Zgodilo pa se	mi	je tole:
Videl sem njega, ki	mi	je rekel:
Gospod pa	mi	je rekel: ‘
»Povej	mi	: ali si res rimski državljan?«
»Tukaj sediš, da bi	mi	sodil po postavi, pa velevaš, naj me
»Kaj bi	mi	rad sporočil?«
»Nikomur ne povej, da si	mi	to sporočil!«
Zaradi vstajenja mrtvih	mi	danes sodite!’«
Zdi se	mi	namreč nerazumno, da bi poslal koga
srečen, da se lahko zaradi vsega, kar	mi	Judje očitajo, danes zagovarjam pred
popadali na tla in zaslišal sem glas, ki	mi	je v hebrejskem jeziku govoril: ‘
Toda vse do danes	mi	je Bog pomagal, zato stojim zdaj tukaj,
Zakaj nocoj je stopil k	meni	angel Boga, ki mu pripadam in služim,
Boga, ki mu pripadam in služim, in	mi	je rekel: ‘
Zaupam v Boga, da bo tako, kakor	mi	je bilo rečeno.
oznanjam evangelij njegovega Sinú,	mi	je priča, kako se vas nenehoma spominjam
Prosim Boga, da bi se	mi	nekako posrečilo priti kdaj do vas,
sodoživljal vero, ki je skupna vam in	meni	.
kaj sadu kakor med drugimi narodi, a	mi	je bilo do danes to onemogočeno.
izkazalo se je, da je zapoved, ki naj bi	mi	bila v življenje, bila v smrt.
Da bi se izkazal kot greh,	mi	je po tem, kar je dobro, povzročil
postavo: kadar hočem delati dobro, se	mi	ponuja zlo.
resnico v Kristusu, ne lažem, moja vest	mi	je priča v Svetem Duhu: v svojem srcu
Vendar	mi	boš lahko rekel:
oltarje, jaz sem edini ostal in še	meni	strežejo po življenju.«
Sicer pa naročam v imenu milosti, ki	mi	je dana, vsakomur izmed vas ne dajajte
»	Meni	gre maščevanje, jaz bom povrnil,« pravi
že veste; to pa v môči milosti, ki	mi	jo je dal Bog.
Zaradi tega	mi	je bilo večkrat preprečeno, da bi prišel
namreč, da vas bom spotoma videl in da	mi	boste pomagali iti tja, potem ko se
bila tudi ona v pomoč mnogim in tudi	meni	.
Kristusu, ki sta tvegala glavo, da bi	mi	rešila življenje.
Pozdravite Ampliáta, ki	mi	je drag v Gospodu.
Hlóini domači so	mi	namreč sporočili o vas, bratje moji,
zahtevajo znamenja, Grki iščejo modrost,	mi	pa oznanjamo Kristusa, križanega, ki
Po božji milosti, ki	mi	je bila dana, sem kot moder stavbenik
	Meni	je malo mar, če o meni sodite vi ali
»Vse	mi	je dovoljeno,« toda ni vse koristno!
»Vse	mi	je dovoljeno,« toda jaz se ne bom dal
No, nihče	mi	ne bo vzel tega ponosa!
nimam pravice, da bi se ponašal, ker	mi	je naložena dolžnost.
Zakaj gorje	meni	, če evangelija ne bi oznanjal.
pa tega ne delam na lastno pobudo,	mi	je zaupano poslanstvo.
tem ne uveljavljam svojih pravic, ki	mi	gredo iz oznanjevanja evangelija.
bi zgorel, pa ne bi imel ljubezni,	mi	nič ne koristi.
pa se je kot negodniku prikazal tudi	meni	.
to, kar sem, in njegova milost, ki	mi	je bila dana, ni ostala brez sadov.
Kaj	mi	koristi, če sem se v Efezu »boril z
Odprla so se	mi	velika in pomembna vrata, pa tudi nasprotnikov
miru ga opremite za pot, da pride k	meni	, ker ga pričakujem z brati.
Bog	mi	je priča, da naša beseda do vas ni
In prav zato vam pišem, da	mi	ob mojem prihodu ne bi povzročili žalosti
povzročil žalost, jè ni povzročil le	meni	, ampak deloma vsem vam, čeprav ne bi
oznanjal Kristusov evangelij, in so	mi	bila v Gospodu vrata odprta, za svojega
otrokom vam povem: povrnite tudi vi	meni	z enako odprtostjo!
sem vas s prejšnjim pismom užalostil,	mi	tega ni žal...
Čeprav	mi	je bilo hudo - vidim namreč, da vas
ampak da bi po vzoru drugih tudi vi	meni	dokazali pristnost svoje ljubezni.
Kar	mi	je namreč manjkalo, so dodali bratje,
resnici, ki je v meni, vam povem, da	mi	nič ne bo utišalo tega ponosa v pokrajinah
zaradi izrednih razodetij prevzel,	mi	je bil dan v telo trn, satanov angel,
Gospoda, da bi ga odstranil od mene, a	mi	je rekel:
V resnici bi vi morali govoriti	meni	v prid, saj nisem v ničemer zaostal
Odpustite	mi	to krivico!
navzoč nastopal ostro z oblastjo, ki	mi	jo je dal Gospod, da bi zidal, ne pa
drugačen evangelij, kakor smo vam ga	mi	oznanili, naj bo zavržen!
Nasprotno: ko so uvideli, da je bil	meni	zaupan evangelij za neobrezane, kakor
pogani, - in ko so spoznali milost, ki	mi	je bila dana, so Jakob, Kéfa in Janez,
Janez, ki veljajo za stebre, podali	meni	in Bárnabu desnico v znamenje vzajemnosti;
Nič hudega	mi	niste prizadeli.
zagotovim, da bi si takrat oči izdrli in	mi	jih dali, ko bi bilo mogoče.
Povejte	mi	, vi ki hočete biti pod postavo:
	Meni	pa Bog ne daj, da bi se hvalil, razen
Za naprej naj	mi	nihče ne povzroča nevšečnosti, jaz
slišali za delovanje božje milosti, ki	mi	je bila dana v vaše odrešenje.
Kakor sem prej na kratko zapisal,	mi	je bila po razodetju razkrita skrivnost.
sem postal po daru božje milosti, ki	mi	je bila dana po delovanju njegove moči.
	Meni	, najmanjšemu izmed vseh svetih, je
Molíte tudi zame, da bi	mi	bilo dano, ko bom odpiral usta, da
ste vsi z menoj deležni milosti, ki	mi	je bila dana, tako v mojih verigah
Zakaj Bog	mi	je priča, kako rad imam vas vse v ljubezni
To	mi	je v veselje in mi tudi bo v veselje.
To mi je v veselje in	mi	tudi bo v veselje.
rešitev, ker boste zame molili in ker	mi	bo pomagal Duh Jezusa Kristusa.
Za zdaj se	mi	je zdelo potrebno, da pošljem k vam
sobojevnika, ki ste ga vi poslali, da bi	mi	stregel v moji potrebi.
	Meni	ni odveč, vam pa je v prid, da vam
Tega ne pravim, ker bi	mi	česa manjkalo, saj sem se navadil biti
Vse premorem v njem, ki	mi	daje moč.
A kljub temu je bilo lepo, da ste	mi	priskočili na pomoč v moji stiski.
Pa tudi v Tesaloníko ste	mi	dvakrat poslali, kar sem potreboval.
sem dobil od Epafrodíta to, kar ste	mi	poslali v blago dišeč vonj, v prijetno
Postal sem njen služabnik po načrtu, ki	mi	ga je Bog določil, da vam oznanim polnost
tudi trudim in bojujem z močjo, ki	mi	jo on daje in ki močno deluje v meni.
O vsem, kako gre	meni	, vam bo poročal Tíhik, ljubljeni brat,
sodelovali z menoj za božje kraljestvo in	mi	bili v tolažbo.
Boga, in ta evangelij je bil zaupan	meni	.
našemu Gospodu Jezusu Kristusu, ki	mi	je dal moč.
in sem prepričan, da more zaklad, ki	mi	ga je zaupal, obvarovati do tistega
Sicer pa ti bolj veš, koliko dobrega	mi	je storil v Efezu.
zame pripravljen venec pravice, ki	mi	ga bo dal tisti dan Gospod, pravični
Pa ne le	meni	, marveč vsem, ki z ljubeznijo pričakujejo
Potrudi se in hitro pridi k	meni	!
Vzemi Marka in ga pripelji s seboj, ker	mi	je zelo koristen za službo.
Ko prideš,	mi	prinesi popotni plašč, ki sem ga pustil
Kovač Aleksander	mi	je prizadejal veliko hudega.
K	meni	pa je stopil Gospod in mi dal moč,
K meni pa je stopil Gospod in	mi	dal moč, da sem oznanjevanje dopolnil
v oznanjevanju, ki je bilo zaupano	meni	na povelje Boga, našega odrešenika
ali Tíhika, skušaj čimprej priti k	meni	v Nikópolo.
koristen, zdaj pa je koristen tebi in	meni	.
ga bil rad zadržal pri sebi, da bi	mi	stregel namesto tebe, ko sem vklenjen
sužnja, kot brata, nadvse dragega najprej	meni	, še koliko bolj pa tebi, bodisi kot
Da ti ne omenim, da	mi	dolguješ celó sam sebe.
Dà, brat, napravi	mi	to uslugo v Gospodu: požívi mi srce
napravi mi to uslugo v Gospodu: požívi	mi	srce v Kristusu!
Obenem pa	mi	tudi pripravi stanovanje, ker upam,
»Jaz mu bom oče in on	mi	bo sin.«
»Glej, jaz in otroci, ki	mi	jih je dal Bog.«
in darovanja nisi hotel, a telo si	mi	pripravil.
Saj bi	mi	zmanjkalo časa, če bi hotel pripovedovati
Kaj	mi	more storiti človek!«
Pokaži	mi	svojo vero brez del in jaz ti iz svojih
Tako	mi	je dal vedeti tudi naš Gospod Jezus
pisal o našem vzajemnem zveličanju, se	mi	je zdelo potrebno, da vas še prej opomnim
Tedaj	mi	je rekel eden izmed starešin:
In glej, prikazal se	mi	je bel konj in tisti, ki ga je jezdil,
In glej, prikazal se	mi	je črn konj, in tisti, ki ga je jezdil,
In glej, prikazal se	mi	je konj mrtvaško blede barve.
Zatem se	mi	je prikazala velika množica, ki jè
spregovoril nekdo izmed starešin in	mi	rekel:
On pa	mi	je rekel:
Glas, ki sem ga bil slišal iz nebes,	mi	je spet spregovoril in rekel:
Stopil sem k angelu in mu rekel, naj	mi	dá knjižico.
In rekel	mi	je:
Tedaj	mi	je bilo rečeno:
Tedaj	mi	je bila dana trstika, nekakšen rováš,
Angel pa	mi	je rekel:
Rekel	mi	je še:
In rekel	mi	je:
Rekel	mi	je še:
Pa	mi	je rekel:
Nato	mi	je rekel:
podedoval in jaz bom njemu Bog, on pa	meni	sin.
napolnjenih s sedmimi poslednjimi šibami, in	mi	je spregovoril:
v duhu na veliko in visoko goro ter	mi	pokazal sveto mesto Jeruzalem, ki je
Nato	mi	je pokazal reko žive vode, bleščečo
Nato	mi	je rekel:
videl, sem padel pred noge angelu, ki	mi	je bil vse to razkazal, da bi ga molil.
Toda rekel	mi	je:
Potem	mi	je rekel:
Niti nocoj, ko je sveta noč,	mi	ne daš miru, barbar slovanski. -
Umrla	mi	je.
Pisala	mi	je, da je težko, da je oče samo tih,
Ko sem prišel mimo, je stopila k	meni	in me poklicala, tako narahlo, kakor
Zdelo se	mi	je, da se iz tistih ozkih, posinelih
Samo malo jih je prelistala in	mi	jih dala nazaj.
Še	mi	je rekla:
Otrnila je solzo,	mi	dala roko in šla.
Potem	mi	je odštel zadnjih šest lir, ki so bile
Vsi jazzi, vse muzike se	mi	smejejo, se mi rogajo, se mi krohočejo,
jazzi, vse muzike se mi smejejo, se	mi	rogajo, se mi krohočejo, mi grozijo:
muzike se mi smejejo, se mi rogajo, se	mi	krohočejo, mi grozijo:
smejejo, se mi rogajo, se mi krohočejo,	mi	grozijo:
Osemnajst let	mi	je dajala kruha.
- Rekli so	mi	, Neda, da si poljubila tujca, sinu
In še so	mi	rekli, da si mu dala vse, kakor si
rekli, da si mu dala vse, kakor si dala	meni	vse v noči vrhu sinjih, skalnatih planin.
Si prišel, porečejo in stisnili	mi	bodo roko.
Potem	mi	bodo dali kruha in strehe in vsi bomo
Vso moč in vso kri so	mi	izpili zidovi.
bo vsem enak, delež kruha in smeha,	meni	in tebi.
Dobro	mi	je, mrmra sam pri sebi, Najdù je človek
Bratje, jim je rekel, dali so	mi	pest denarja.
Iz usmiljenja so	mi	ga dali, ne po pravici, razumete.
Tudi duša tvoja je lepa, verjemi	mi	, črna deklica, lepo je tvoje srce in
Hej, ti črna deklica, pleši, in potem	mi	daj vse, kakor mi je dala Neda vse
deklica, pleši, in potem mi daj vse, kakor	mi	je dala Neda vse na vrhu skalnatih
- Neda, zakaj se	mi	smeješ, zakaj te ne morem pozabiti,
pot, da bom povedal vse, bratje so	mi	rekli, da naj pozabim, jaz pa ne bom
- Česa	mi	manjka, si pravi, ko potuje tako lačen
Roke	mi	visijo ob izsušenem telesu, kakor prestreljene.
Rane na zapestjih, ki so	mi	jih na dolgi vožnji prizadejali težki
Roke so	mi	omrtvele od verig.
Vidiš, samo to	mi	je zaenkrat dodeljeno: štiri sive stene
Roke so	mi	omahnile in oči so mi na široko odprte.
Roke so mi omahnile in oči so	mi	na široko odprte.
K vsem bo prišel, samo k	meni	ga ne bo.
- Sveti večer, pridi, pridi k	meni	in k Liberu, ki je bolan.
Kar usipavajo se	mi	slike pred oči.
- No, pravi in se obrne k	meni	.
Ali ga pričakujete vi	mi	govori jetniški kaplan.
Povejte	mi	, čemu sem tu?
Kaj mislite, da Krist k	meni	ne bo prišel?
Roke	mi	visijo ob telesu kakor prestreljene.
»Če bi	mi	vsaj nekaj lepih besed govoril, bi
naravnost izkristalizirane, tako, da se	mi	zdi, kar se tiče Jelke, odveč tisti
jezik je lep, toda za vso to črnino se	mi	zdi premehak in presvetel.
Da	mi	je zarjo blestečo pogledati
in jaz mislim na slovensko bajko in	mi	je hudó. ...
Mi smo mi, mi smo	mi	mi smo s Krasa doma...
krampov, ob prešinjajočem glasu sirene, ki	mi	prebada srce.
Zakaj menih, ki	mi	bo odprl, poreče: »
In zazdelo se	mi	je, da sivi steber vabi, vabi in težko
Tako	mi	se silno nekam mudi.
Mudi	mi	se.
Ob hrumenju se	mi	odpre nov svet.
Glej, in za mah se	mi	zdi, da rasto po vsem triglavskem skalovju
žuljavo dobro dlan mojo otroško glavo in	mi	je šepetala na uho neskončno dolgo
Samo materina pravljica	mi	je ostala na dnu duše, smrt v snegu
Tvoje zadnje pismo	mi	je vzbudilo tako hrepenenje po domu,
In ravno ti si	mi	dala misel, in kakor si mi ti pisala,
ravno ti si mi dala misel, in kakor si	mi	ti pisala, ravno tako sem ‘Kraško simfonijo’
Hvala mama, ti ne veš, kaj si	mi	dala in kaj mi še zmerom daješ.
mama, ti ne veš, kaj si mi dala in kaj	mi	še zmerom daješ.
mama, preskrbi si potni list in pridi k	meni	.
Ti ne veš, kaj si	mi	dala, mama, - je zlogovala starka.
- Da naj pridem,	mi	piše.
dala misel, prav jaz, uboga starka, ki	mi	že dve leti nihče ni rekel mama, ki
Na otročje	mi	gre, pa v sanje verjamem.
�Veš, moje brinje in moj česmin, težko	mi	je.
Na smrtni postelji	mi	je dejal:
Cerkovništvo pa	mi	malo dá.
�Za nocoj	mi	pošiljaš, Tona, za božičnico.
nisem končal, in povem odkrito, da	mi	je to v življenju v veliko nesrečo;
ne bo spomnilo name in pristopilo k	meni	s svojo ljubeznijo.
Pa naš se	mi	zdi za spoznanje večji.
samo prazne bajte, zahteval bom, da	mi	dajo tudi kos Rejcovega travnika, ki
Od tam	mi	je vstala slika na ta kos zemlje.
Težko	mi	je bilo ob pogledu nanj.
Saj	mi	je žal, da sem prišel.
In stare grehe so	mi	očitali, da sem bil v slovenskem zavodu
Če bi vedel, kako	mi	je, bi še on poslal kako liro.
Ali veste, kaj	mi	je dejal spovednik, ko sem šla k spovedi,
In ko je bilo spovedi konec,	mi	je dal spovednik pokoro, in še kakšno.
Zakaj	meni	pokoro?
�Milki si dala več kakor	meni	!"
�	Meni	še!"
Denarja	mi	bo poslala, saj je zatrdno obljubila.
Žena je mrtvoudna, pa tudi	meni	ne bi delo slabo malo tople juhe, mesa,
muzaš, mrha tatinska, tisto, ki si	mi	ga ravnokar sunil iz lonca!"
�Moje meso, ki	mi	je ravnokar izginilo iz lonca."
�Vrnite	mi	moje meso!"
�Vrnite	mi	ga!"
vedel zame, pa tudi če bi bil vedel, bi	mi	ne mogel kaj prida pomagati, ker je
Kadar se	mi	je posrečilo, da sem kaj našel - kar
na razsodbo, se je Marušič nagnil k	meni	in me poprosil za cigareto.
denarja; oče me je bil prišel obiskat,	mi	dal petdeset lir in tako sem vse tiste
Za spomin, sem mrmral in bilo	mi	je rezko pri duši.
Odkod	meni	takrat tista hudičeva moč, da sem lahko
tovariših z boječim pogledom in zdelo se	mi	je, da jasno in razločno vedo za mojo
več med vrati, je segel pod plašč in	mi	dal številko lista »Il secolo illustrato«.
»Kaj	mi	mogoče preskrbite še kaj?« sem poprosil
V celici	mi	je bilo mučno in prazno.
Prinesel	mi	je Dostojevskega Zločin in kazen.
In prinesel	mi	je Dickensove Pickwickovce.
Priklical	mi	je v misli mučne boje in težke noči.
»Pustite	mi	ga.«
mojo neobrito brado in moje lase, ki	mi	segajo že daleč čez vrat?« si je mislil
ve, da je Tinika v Ljubljani in se	mi	bo smehljal?
dvakrat, trikrat, desetkrat in stvar	mi	je prišla počasi v kri «.
Nečesa	mi	manjka.
stisnjen in čutim silno potrebo, da bi se	mi	nekaj pripetilo.
�Ne govorite	mi	o razbojnikih."
Pobral sem jih, ker sem vedel, da	mi	bodo prav prišle."
�Sveti božji križ, kdo	mi	bo zdaj delal!"
da bi se vrnil na vas, samo denarja	mi	je manjkalo.
položiti, če bi me doma ne čakal mlin, ki	mi	ga je oče zapustil.
Hodil bom od hiše do hiše, jed	mi	bodo dajali kakor psu, in otroci me
je bila kmetica nestrpna, »košaro	mi	boste zadeli.«
Pa	meni	prav za prav ne gre za denar.
Hišo sem imel, porečem, pa	mi	je pogorela, ali pa se je posula, saj
Tako pa se	mi	zdi, če se ne motim, da je eden celo
Delati bom začel, saj	mi	je mlin še ostal«
Kakor	mi	je pravil moj sin, so otroci takihle
če me vpričo vseh ozmerja, in nemara	mi	celo pljune v obraz.
Sesula se je, to se pravi, da so	mi	jo sesuli.
bilo, zdaj si pa seveda prišel, da	mi	zagreniš še te poslednje dni,«
»Res je, ne godi se	mi	slabo,«
rečem, včasih vseeno primem za delo, ker	mi	je dolgčas, da bi ves dan postopal.
To se je	meni	pripetilo.
zmeraj pravil, da imam dobrega sina, pa	mi	niste verjeli.
K	meni	na Polog že ne moreš.
Ne, k	meni	res ne moreva, če hočeva imeti mir.
Saj	mi	ni hudo, je rekla.
»Sin	mi	je prinesel,«
Cigaret	mi	ni nikoli manjkalo.
Ernest	mi	je prinesel iz Trsta, kar so mi bili
Ernest mi je prinesel iz Trsta, kar so	mi	bili prijatelji dolžni.
roke pred denarjem, »samo še eno tako	mi	zini, pa te naženem.
Samo denar, ki je še manjkal,	mi	je dala in navsezadnje še nismo vsega
in rada me je imela, in smilila se	mi	je.
Pa se	mi	je zasmilila.
zlezel do nje, ali pa je ona zlezla k	meni	.
Pomagajte	mi	kovčke spraviti v vežo.«
Le zakaj	mi	nisi pisal?
Njegovi prijatelji so	mi	dali 500 lir podpore.
»Skuhaj	mi	kave,« poreče.
bi v tem času sezidala novo hišo in	mi	jo zdaj poklanja v dar.
»Samo vse moke	mi	nikar ne porabi.
Kos oboda	mi	je z vso silo priletel v čelo, da mi
mi je z vso silo priletel v čelo, da	mi	je desno oko namah zakrila velika podplutba.
me je in odvedla k žlebu, kjer	mi	je skrbno izprala obraz.
strahom počasi dvignila oteklino, ki	mi	je visela čez oko.
Zdi se	mi	, da je naši ljudje niti poznali niso
Tinka se	mi	je nakremžila, si z rožastim predpasnikom
Klečal sem pred oltarjem, pogled pa	mi	je venomer uhajal k obhajilni mizi,
Nji so se dolble jamice v lice,	meni	pa je silila rdečica v glavo.
»Vse se	mi	zdi, da je zijal v Strežkovo.
lase, za roke in okrog pasu, in vse se	mi	zdi, da je v tem boju Tinka rada sodelovala
Tam so	mi	med mnogimi nekoristnimi stvarmi vtepali
ujel in zagradil v malo kotanjo, ko so	mi	mehke roke zakrile oči.
Vse skupaj se	mi	je zdelo za malo in sem se skušal izviti.
krepko in čutil sem, da se privija k	meni	toplo telo majhnega dekleta.
»Bluza	mi	je preozka,« je rekla.
Vse	mi	je preozko, vse me razganja. - - -
tudi tako rujete v šoli, kakor smo se	mi	?
Mama	mi	je sešila.«
Zdaj se tudi	mi	ne kopamo več nagi.«
Poletna tišina je glasno brnela, srce	mi	je burno utripalo in mi sililo v grlo.
brnela, srce mi je burno utripalo in	mi	sililo v grlo.
Povedali pa so,	mi	, da je ni iz hiše in da se skrivoma
Medtem	mi	je umrla mama - in ko sem stopil v
sem povprašal po Tinki in povedali so	mi	, da ne vedo, kje je.
Da pišem,	mi	omeni potem in pravi, da je to lepo
travno bilko; gole, zelene, ki so se	mi	zdele kaj nemarne, in takšne, ki so
Poslednje so se	mi	zdele najbolj zanimive in smešne; spominjale
Za navrh pa so	mi	še roke omrtvile; prsti so mi otekli
pa so mi še roke omrtvile; prsti so	mi	otekli in pomodreli.
Ko so me izpregli, to se pravi, ko	mi	je karabinjer snel lisice, se je izza
pokrajina v primeri z oknom v Kopru, ki	mi	je nudilo samo kos sivega zidu.
Če bi jih potrgali in	mi	jih položili na slamnjačo, bi natančno
Vstopil je ječar Cesare,	mi	položil roko na ramo in skoraj proseče
Ko so	mi	od doma poslali velik kos sira, sem
velik kos sira, sem prosil Cesarja, naj	mi	ga razreže.
Ves kos	mi	je razrezal na drobne kocke.
ter	mi	odtrgali polovico plače.
Pokimal	mi	je in odšel, jaz pa sem spet položil
glavo tesno k mreži in še danes vem, da	mi	je glasno razbijalo srce.
Zdelo se	mi	je, da je trepetal pred usodo, ki ga
Zdelo pa se	mi	je, da je srce vedelo odgovor, a ga
debelim kazalcem bodel vame, kakor bi	mi	jo hotel stlačiti v glavo.
Zdela se	mi	je kar podobna zavaljenemu načelniku
No, zdaj	mi	pa še povejte, zakaj ste se obešali
odtrgal roko od sebe in jo dvigal k	meni	.
sem se spomnil starega kuharja, ki	mi	je osemnajstletniku v goriškem zaporu
Segel je v žep in	mi	položil v naročje kos sira.
Šele takrat sem videl, da	mi	je prinesel tudi dve zlati pomaranči,
korakom in strahopetno lažjo; plašč	mi	vihra v pomladanskem vetru, vzravnam
Ta usodna navada	mi	je ostala iz jetniških dni.
»Poglejte, gospod, saj kruha	mi	res ne manjka,«
se je okrenil k	meni	in potresel precejšnjo vrečo, ki je
je očitno ni našla, se je okrenila k	meni	, sklenila roke in skoraj proseče rekla:
Kruh, ki ga je	meni	rezalo življenje, je bil najrazličnejših
zdaj te moram pa še zvezati, drugače	mi	med potjo smukneš v kakšen grm po granato,«
teh besedah se nasmehnejo in zdi se	mi	, da je v tistem smehu skrito neko veliko
	Meni	pa bo treba luknjo šele napraviti,«
Zdi se	mi	, da se mi bo nekaj strašnega zgodilo.
Zdi se mi, da se	mi	bo nekaj strašnega zgodilo.
Da bom umrl ali kaj takega, pa se	mi	ne zgodi nič.
»In zakaj	mi	ne gledaš v oči?«
In zakaj	mi	nikdar ne pogledaš v oči?
»Mama, zakaj pa	mi	nimamo očeta?« je naposled vendarle
»Že zopet	mi	ne dajo miru,« se je potožil Marjanci.
Daj	mi	mir!« je zastokal Venc in skušal izviti
stopil v bajto k sestri Pavli in ji	meni	nič tebi nič poklonil svojo pravkar
»Ti, zakaj pa je	meni	tako usojeno?«
sorodnikih, o vremenu ali o čemerkoli, toda	meni	ni bilo do razgovora.
svojim zamolklim glasom, in zdelo se	mi	je čudno, da ni užaljen ob tem vprašanju,
rekel Tinci in stopil k brivcu, kar se	mi	tudi ne pripeti vsak dan.
je pogovarjal s Čonhom in Čonhovko,	mi	pa smo brskali po knjigah in poslušali
»Ta	mi	pa res ne bo delal preglavic!«
»Veš, tako nekam namigavala	mi	je, naj pridem na kosilo.
Še v glavo	mi	ne pade, da bi sedla z njo za mizo.
»Daj	mi	še enega!« je rekel Štefuc in udaril
»Zdaj se	mi	boš še na glavo postavljal,« je zaklel
�O moj bog, odpusti	mi	!
Kraljica nebeška, prizanesi	mi	!" je strastno šepetal in grebel izpod
�Pa da ga	mi	ne vseješ, malič!"
�O moj bog, odpusti	mi	.
Saj vem, da grešim, toda odpusti	mi	!" je šepetal in stegnil svoje žuljave
�Toda zdaj se	mi	skidaj.
�Sanjalo se	mi	je, veš ..." se je okrenil k ženi.
Pojdi, pojdi in hitro zapri vrata, da	mi	otrok še prisadi ne dobi."
In zakaj se	mi	ne bi prikazal?
»	Meni	se nikamor ne mudi!
Res je, da so	mi	povedali, kako zelo se je teta spremenila,
»Vse je, kakor je bilo,«	mi	je zadovoljno dopovedoval spomin.
neusmiljeno štorkljala za mano, »da	mi	vse pokaže in vse pove«.
sam zvok besede, ki jo je vzdihnila,	mi	ni bil všeč.
»Povedali so	mi	.«
Zadnje čase ga večkrat gledam in zdi se	mi	, da je res orlu podoben.
toda hkrati oster in živ, probojen, da	mi	je bilo skoraj neprijetno gledati vanj.
Kar žal	mi	je bilo, da sem njegovo podobo obesila
»Še zdaj, ko ga takole gledam, se	mi	zdi, da bo najprej zganil veke ter
Sam	mi	je povedal, kako prepričan je bil,
pokazala kup brošur na polici, »se	mi	zdi, da sem tudi sama tako mislila.
Zagomazelo	mi	je po životu in teta je to opazila.
prekrižala roke, in ko sem jo pogledal, se	mi	je v zadregi nasmehnila.
Ni	mi	zaupal.
Kasneje	mi	je sam povedal.
To	mi	že lahko verjameš!« je rekla in me
»No, kakor sem rekla, Obrekar	mi	takrat ni zaupal.
In da	mi	boš držal jezik! sem mu zažugal.
Pri srcu	mi	je bilo vedno bolj mirno in dobro.
nekaj trenutkov se je vse, o čemer	mi	je govorila teta, odmaknilo in razpršilo
Pravzaprav sem samo glasno mislil in bilo	mi	je neprijetno, ker se je teta oglasila.
Včasih	mi	ni všeč, če mi ljudje gledajo v srce.
	Meni	je bilo tako čudno, da me je nekaj
In zdi se	mi	, da je bil vesel, ker je tako lepo
sem pogledala te zverine; zazdelo se	mi	je, da se res bojijo.
Kakor da	mi	nihče ne more skriviti lasu.
Sicer sem razločno slišala, kako	mi	je bilo srce, a vendar sem trdno gledala
»Samo ena?« sem vprašal, ker se	mi	je v tem napadu zdelo nekaj nepremišljenega,
Kasneje sem izvedela; Boris	mi	je povedal, ko se je vrnil po osvoboditvi.
Toda ni se izmuznil sam; prav včeraj	mi	je povedal, da ga je Obrekar sunkovito
In kakor	mi	je Boris povedal, je še v istem hipu
Potem pa	mi	je vrgel titovko in mi rekel, naj naberem
Potem pa mi je vrgel titovko in	mi	rekel, naj naberem peska in naj posujem
Drejc je bil mrtev, stric pa	mi	je rekel, da ni nič in da naj se nikar
Teta se	mi	je nasmehnila.
Podoreharjevega Naca so prijeli, in ta	mi	je kasneje vse povedal.
brala Zapiske iz mrtvega doma, pa se	mi	zdi, da sem bila sama v Sibiriji; tolikokrat
Včasih sedim v izbi, gledam ga in slike	mi	kar migotajo pred očmi.
Tudi če bi	mi	povedali, da je bilo drugače, bi ne
tukajle odložil svoj oprtnik, bi se	mi	ne zdelo prav nič čudnega in prav nič
Zdaj se	mi	ta hiša ni zdela tako strašno majhna,
Razkazal	mi	je pogorelo hišo.
»Si ga?« je radostno vzkliknil in	mi	pogledal v dušo.
»Če se	mi	krava popravi,« reče zaskrbljeno, si
Klopotec	mi	daj! -
Klopotec	mi	daj! -
»Baba je znorela, boga	mi	!«
»Pa	mi	povej, zakaj tebi krava ne crkne?
Kaj pa	meni	, a?«
»Bog	mi	daj zasluženi počitek!« je vzdihnila
»Da se	mi	ne boš pogrnil po tleh!« se oglasi
»To je nalašč storil, da	mi	ne bi bilo nerodno,« pomisli Trohovka.
»Táko, da se	mi	hrbtenica ne sesuje na kup.«
»Je, boga	mi	!«
»Prišla si, boga	mi	!« navdušeno pozdravlja Travnikarjev
Vi	mi	ne verjamete?
»Ne verjamete	mi	!
Nič	mi	ne verjamete!
»O, Moj Jezus, saj	mi	boste bajto zabili v zemljo!« stoka
»Ta pa je hudič, boga	mi	!« se navduši Travnikarjev stric.
»Boga	mi	!« vzklikne stric, naglo vrže svojo
»Boga	mi	, pa si spet doma!«
»Nikdar	mi	ne pove, kod hodi,« reče z rahlim očitkom.
	Mi	?« besno in užaljeno vpije Dragarica
»Da	mi	kdo potisne nož med rebra v tej partizanski
»Boga	mi	!« ironično zagrmi Sova.
»Boga	mi	!« zagrmi Sova in mu z obema rokama
»Boga	mi	!« navdušeno ponovi Giusto, stopi korak
	Mi	... mi smo zmeraj pomagali siromakom
»In vendar se	mi	včasih zdi, da ni umrl ...«
»Mislim, boga	mi	!« ponosno zagrmi Sova, nagne še kozarček
»Švabov	mi	pa res ne boste gledali!
Očka Orel	mi	je povedal ... da je vaša sama stopila
»Boga	mi	!« rahlo zaživi Sova.
»	Meni	ni treba,« mračno zamrmra Tone.
»Pa smo jih le užugali, boga	mi	! ...
»Daj	meni	!«
»In še za papir, boga	mi	!« jezno zagrmi vanj in ga začne pehati
Zaslužil je, boga	mi	!«
»Jasno, boga	mi	!« se hrupno razveseli Sova.
»Divji so, a še mene se bojijo; nikdar	mi	ne pogledajo v oči,« počasi reče Obrekarica
»Govoril bi z njim, pa se	mi	izmika.«
»Saj	mi	nič ni,« posmrkuje Obrekarica in jezno
»Boga	mi	!
»Še zdaj	mi	kar vre po piskru!«
»Rad bi bil tu ... z vami... če	mi	zaupate ...
Ko sem bil zadnjič na javki, sta	mi	rekla, da bodo prišli tudi v našo grapo.«
»In, boga	mi	, vse bomo raztreskali!« je rekel stric
Vidiš,	meni	nič ne manjka.
»	Meni	ne zaupate!«
»Naša brigada - udarna brigada, boga	mi	!«
»Jasno, boga	mi	!« se razkošati Sova, da bi prikril
»Boga	mi	!« vzklikne Sova in plane na noge.
»Boga	mi	!
»In da ste	mi	v petih dneh vsi nazaj!«
»In da ste	mi	jutri zjutraj vsi na javki!«
»Boga	mi	!
»Boga	mi	, Stane, Tržačani se že tri dni bijejo
v mesto naši jurišni bataljoni, le	mi	se ne premaknemo nikamor!
»Ej, boga	mi	!« vzdihne z olajšanjem.
»Saj	mi	je večkrat rekel, da bom na svoji zemlji
oznanil, in kamen mučnega pričakovanja se	mi	je odvalil s srca.
zakaj še danes, po tridesetih letih, se	mi	njegovo živalsko geslo tako gnusi,
Srce se	mi	je krčilo v tesnobi, zavest, ki še
spomin odprl svojo debelo knjigo, ter	mi	pokazal mračno podobo, kjer sem spet
izrekel umazano primero do konca, nato pa	mi	je s plazom grobih in umazanih psovk
Roke so	mi	kar padle ob telesu. »
obrvi in preklel svoj vestni spomin, ki	mi	v najbolj trudnih urah vrača davno
	Meni	je bilo sedemnajst, njemu kakih petdeset
allora!« je ukazovalno zahropel in	mi	pokazal ležišče.
Tedaj se je obrnil k	meni	, se zvito nasmehnil in rekel, naj sanjam
sem celo Melinski laz, kjer naj bi se	mi	v sanjah kazal, in ves dan sem trepetal,
ves dan sem trepetal, kaj bo, če se	mi	ne bo prikazal.
sporazumeta tudi brez besed, kakor smo se	mi	v bosenskih gozdovih.
samo takšni ljudje, kakršni smo bili	mi	... samo takšni ljudje, nemara sploh
In še roke in noge so	mi	zvezali ter me postavili k steni, da
živim pod italijanskim soncem, ki naj	mi	kar dobro prekuha surove možgane: tako
zaprtega v Rimu, Petra nekje na Srbskem ...	mi	pa smo se jih ogibali, kakor bi bili
In kar verjemi	mi	, da so mi bili za petami, a še mar
In kar verjemi mi, da so	mi	bili za petami, a še mar mi ni bilo
mi, da so mi bili za petami, a še mar	mi	ni bilo teh prašičev umazanih, vojaških
vedela, nič nisem videla ... kakor bi	mi	pamet oslepela ...«
In bog	mi	ne bo nikdar odpustil, ker sem to tudi
»Le kaj bi	mi	ti svinjal po stopničkah.
Država pa,	meni	nič, tebi nič, mu daje denar in ga
Moj Jezus	mi	je povedal, da so ga poslali v Kalabrijo.
»Kaj to	meni	mar!« je puhnil Okrogličar.
Moj Jezus	mi	je povedal.
ne bodo ugnali v kozji rog, pa naj	mi	še stokrat pišejo, da bodo prišli z
»Nič	mi	ne stokaj!
Ne štej	mi	tega v greh, ampak videti si kar precej
Saj	mi	ne boš zameril, kaj? ...
Ti, pravim, tak in tak se	mi	vidiš in amen!
Zamešalo se	mi	je.
govor ti gre pa res do živega,« so se	mi	nasmehnili prijatelji.
je umrl Hotejčev Matic, toda ni se	mi	zdelo vredno, da bi govoril o tej smrti.
in nato začelo počasi drseti proti	meni	.
so z nadčloveškim naporom, kakor bi	mi	skozi prirojeno nejasnost hotele jasno
Rožo	mi	bo dala.«
Že zdavnaj	mi	nisi poslala niti krajcarja, zato sem
krajcarja, zato sem pričakovala, da	mi	boš nekega lepega dne sama prinesla,
»No,	mi	je pa manjkalo!« je Pepa zmignila z
»Tudi	meni	se tako vidi,« je prikimala Zagričarica.
Kar na vsem lepem je podivjal in bi	mi	skoraj otroka ubil!«
»Matic, da	mi	ne boš nikdar več udaril!«
Pa	mi	zdaj povej, kako boš strgal palico,
pa ga je bil že za mano ga je bil in	mi	ga je pihal že za vrat je ...«
»Tilčica	mi	je rekla, da mi bo dala sončnico,«
»Tilčica mi je rekla, da	mi	bo dala sončnico,«
»In nikar se	mi	ne oščajaj po vasi!« mu je zažugal
»Daj	mi	nož!« je rekla.
Nekam zamišljen se	mi	zdiš.«
»Same neumnosti	mi	rojijo po glavi!« je pomislil pob in
na Travni in se zamaknem po dolini,	mi	vse zaživi pred očmi.
Recimo: kosim v Vrbju pa	mi	prepelica zaprhuta izpred kose.
Vsak pameten človek bi se	mi	smejal, če bi mu to rekel.
	Meni	je bilo
pa je samo zmignil z rameni, češ to	mi	ni prav nič mar.
»Vidiš, to vprašanje	mi	še ni prišlo na um ...
Vidiš, zdi se	mi	, da so ženske sploh trdnejše, kar se
Da se	mi	prisadi! ...’
‘Janez	mi	je rekel,’ je začudeno povedal Ravničar.
‘Rekel	mi	je, kaj bi rekla Oti, če bi se recimo
»Povej	mi	, ali si že kdaj premišljal, kaj bi
Učitelj	mi	je bil posodil slovensko slovnico Antona
Oče	mi	seveda ni hotel dati denarja, da bi
Vidiš, in zdi se	mi	, da mlad človek mora sanjati, pa čeprav
»In zakaj si	mi	izpulil iz rok in vrgel v peč?«
Sleherni šum	mi	je butnil naravnost v ušesa, ki so
Zaprl sem oči, srce in vse telo pa	mi	je prepojilo tako močno čustvo mirne
»Hrepenenje	mi	je vsa blodna leta kazalo pot.
Spoznala me je in skočila k	meni	s tako srečnim vzklikom, kakršnega
Stisnila	mi	je obe roki, zahlipala in z raztrganimi
Oh, saj	mi	ne boš verjel!
Porečeš	mi	, da sem stara trapa.
Ti	mi	kar reci, saj sem res!
Tedaj pa	mi	je nekaj zašepetalo:
Toda odleglo	mi	je.
ne vemo, kaj vse smo doživeli, - se	mi	je počasi iztrgalo iz grla.
Toda tega	mi	nikar ne štej v greh!
bila na stežaj odprta, pa vendar so	mi	v nos udarili petrolejski hlapi.
In lahko	mi	verjameš, da so bile stiske res hude,
Upam, da se	mi	je srce odprlo in da zdaj slišim ...
številčnica me je vdano gledala in	mi	spokojno kimala, kakor bi mi hotela
gledala in mi spokojno kimala, kakor bi	mi	hotela reči:
Teta	mi	je z bliskovito naglico postregla z
- Trapa stara, le kako da	mi	to ni prišlo na misel! -
na robu gozda in se počasi obrne k	meni	.
In glej, da se	mi	ne izgubiš ...
- Hočem reči, da se	mi	ne izgubiš potem ... kasneje ... v življenju,
- Saj vem, da se ne boš, - pravi in	mi	strese roko.
Vprašanje je tako težko, da	mi	glava žalostno omahne.
- Saj se ne bojim, -	mi	stisne roko.
- Ne samo	meni	! -
in ste se skrivaj učili slovenščine,	mi	je ravnatelj povedal, da si pisal zelo
‘In ne samo lepo, tudi pametno piše,’	mi	je rekel.
In še	mi	je rekel:
odločno in skoraj nestrpno oglasi oče ter	mi	krepko stisne roko.
Takrat	mi	je bilo dvajset let, zdaj sem v petintridesetem!
besede so me zgrabile kakor klešče in	mi	začele lomiti čeljusti.
Bila sva res stara prijatelja, pa	mi	je samo mrko pokimal in takoj pograbil
Nisem se več oziral vanj, ker	mi	je bilo žalostno in mučno pri srcu.
	Meni	pa je ta hip prišlo na misel, da šteje
nečesa spomnil, ker žveči hitreje in	mi	z
očmi daje vedeti, da	mi	bo nekaj povedal.
V ušesih	mi	zašumi in vso dvorano zalije neka čudna,
Zdi se	mi	, da ne slišim prav dobro.
Tedaj	mi	seže naproti bela ženska roka.
pa sem vendar pravkar izvedel, da so	mi	ubili očeta, ki sem nanj čakal dolgih
V grlu me stisne, srce	mi	začne razganjati tako težka in napeta
Nekdo	mi	prihaja naproti z druge strani.
Zdi se	mi	zelo znan, a se ne
spet čepi v zasedi za mojim srcem,	mi	ostro šepeta:
»Komaj pred petimi dnevi,	meni	pa se zdi, da je od takrat minilo najmanj
vprašal teto, ki bo celo vesela, da	mi	bo lahko vse povedala, vse, od začetka
Saj	mi	bo jutri teta vse povedala?«
Ta spomin	mi	je bil še zdaj nekoliko neprijeten.
Ni	mi	bilo treba več misliti, kakšna je,
In ta obraz	mi	je tako znan, kakor bi se še včeraj
sem se namršil, ker	mi	ni bilo prijetno misliti o svojih skritih
sem pritajene stoke in vzdihe, v nos	mi	je udaril vonj, ki mi je bil znan,
vzdihe, v nos mi je udaril vonj, ki	mi	je bil znan, v srcu pa sem začutil
Jezus	mi	je za pričo, Jezušček!
Tako grdobijo	mi	očitaš, v resnici pa me je Ludvik poslal.
pozdravi botrčka,’	mi	je rekel, ‘in prosi ga, naj mi nikar
botrčka,’ mi je rekel, ‘in prosi ga, naj	mi	nikar ne zameri, če sam ne pridem po
- Torej si bil le namenjen k	meni	?
Da, Andrejček moj, če	mi	verjameš ali ne -
Napravi	mi	še to veselje! -
ko sem jo silil in silil,	mi	je takole rekla:
Vidiš, pa se	mi	je grenko nasmehnila in rekla:
Sam dobro veš, da	mi	res ni rešitve.
Vsi zdravniki	mi	ne morejo podaljšati življenja niti
Rajnki župnik Čar	mi	je to rekel.
‘Podzemljič,’ je rekel, ‘ti si	mi	res Podzemljič.
Pravi velikan si	mi	, neroden pa tudi, kakor bi bil prišel
in od koder koli naj bom,’ pravim, ‘	meni	je prav, da sem takšen, kakršen sem.
Samo postelja	mi	je nekoliko prekratka in žena se včasih
- Ti si	mi	sama živa kri! -
- In če bi hotel, da bi	mi	nekaj zaleglo, bi moral pozobati vse,
da se	mi	prisadi! ...
Mudi se	mi	.
na Banjško planoto, in tista misel	mi	je bila neprijetna.
In tisti spomin	mi	je bil neprijeten.
mojo glavo na svoje visoke prsi in	mi	z golo roko segla po hrbtu.
Zagomazelo	mi	je po vsem telesu.
Bilo	mi	je neprijetno in rad bi se bil odmaknil,
bilo sram, ker sem vedel, da bi se	mi	Brika smejala.
Počakal sem, da	mi	je pobrala vse češnje izza srajce.
- Sedemnajst, -	mi	je takoj ušlo z jezika.
Mudi se	mi	, - sem rekel in stegnil roko po svojem
nisem maral, ker sem se bal, da bi se	mi	Brika še bolj smejala.
Bilo	mi	je nerodno in zoprno, a vrniti se jih
‘Ti si	mi	sama živa kri!
Takoj	mi	je bilo popolnoma jasno, da češenj
Ali naj mar povem, da	mi	jih je dala mlada Brika?
Čeprav zdaj ni pela, se	mi	je vseeno zdelo, da slišim, kako brnijo
sunkovito sem se pognal kvišku, da se	mi	je zavrtelo v glavi.
Stisnil jih je k sebi in zdelo se	mi	je, da so dolgo stali nepremično.
Z bridkostjo, ki	mi	je lomila čeljusti, sem si očital,
ker nisem mame pospremil do groba,	mi	je bilo vendar prav, da sem lahko ostal
	mi	je v brneči tišini udaril na uho moj
- Oče	mi	je rekel, da bi ostal za varuha.
No, pa sem ostal, -	mi	je prijazno pokimal sosed in se nato
Stopil sem od okna in oba sta se	mi	umaknila.
Čeprav sem imel Trnarja zelo rad,	mi	ni bilo všeč, ker je ostal pri meni.
Zdaj je prav dobro čutil, da	mi	ni do družbe in do pogovora.
Če bi kaj rad, pa pokliči, -	mi	je prijazno pokimal in nato počasi
- Povej ti prej	meni	, zakaj toliko govoriš?
delal ... in kadar sem sedel k njej,	mi	je jezik otrpnil, ker mi je v glavi
sedel k njej, mi je jezik otrpnil, ker	mi	je v glavi kljuvala samo ena misel:
Smejali so se	mi	.
Najbolj neprijetno	mi	je bilo prav zaradi Zagomilčarjevega,
Zdelo se	mi	je, da sem samemu sebi in vsem drugim
‘Seveda	mi	je hudo,’ sem priznal.
‘	Meni	tudi,’ je bruhnila v jok.
že kar dobre, - je rekla, stopila k	meni	in mi potiskala košarico v naročje.
dobre, - je rekla, stopila k meni in	mi	potiskala košarico v naročje.
Kar k srcu	mi	je prirasla.
Srce	mi	je burno utripalo, ker se me je spet
sem ji prikimal, zakaj prav tisti hip	mi	je prišlo v pamet, da bi se nemara
Mama	mi	je umrla.
ali je bil to resnični očitek, ali	mi	je hotel samo povedati, da so izvedeli
z narejeno nedolžnostjo, ki pa se	mi	ni posrečila.
Karabinjerja sta	mi	hitro nataknila lisice na zapestje
rokama se je držala za kite in zdelo se	mi	je, da je stopala po prstih.
	Meni	je bilo devetnajst, njej dvanajst let.
je vztrepetala in se pritisnila k	meni	.
potna in drhteča, ali pa se je samo	meni	zdelo, da drhti.
Bilo	mi	je zelo neprijetno: prvič, ker sem
predme in razširila roke, kakor bi	mi	branila naprej.
lase s čela in dodala mirno, kakor bi	mi	povedala vsakdanjo novico:
Takrat	mi	je bilo komaj sedem let.
Ta podoba	mi	je ostala v spominu in z njo tudi občutek
Stopila je k	meni	, se spet obrnila h grobu in vprašala:
Nato	mi	je pogledala v oči in živo vprašala:
Trapše	mi	pravi.
Takšen sem: lasje so se	mi	zredčili, trzavi nos se mi je umiril,
lasje so se mi zredčili, trzavi nos se	mi	je umiril, obrvi so bolj košate, tudi
da sem sredi mladosti: vsako jutro	mi	pade nov dan v naročje, razgrnem ga
mislih ozmerjal stare podnice, ki so	mi	cvrkale pod nogami, se spustil po stopnicah
Začutil sem, kako se	mi	je zemlja izmaknila izpod nog, postajal
nekam lahak in vrtoglav, kakor bi se	mi	bližala omedlevica, a vendar sem jasno
Hladna sapa	mi	je udarila v lica.
Bilo	mi	je malce žal.
je vdano in enakomerno utripalo ter	mi	dobrohotno prigovarjalo:
Pred očmi so	mi	zdaj začele migotati podobe iz davnih
	Meni	ne daje mleka!
Nič	mi	ne daje! -
Bal sem se ga, a hkrati se	mi	je tako smilil, da mi je šlo na jok.
ga, a hkrati se mi je tako smilil, da	mi	je šlo na jok.
- Kar poberi se	mi	!
srcih je bilo praznično in svetlo, in	meni	se je celo zdelo, da v zraku pojejo
Ded se je hudo namršil, a tudi	meni	je bilo zelo neprijetno pri duši.
Bila je mrtvoudna, a se	mi	ni prav nič smilila, ker je bila nemarna,
je bila nemarna, sitna in, kakor se	mi	je zdelo, tudi zelo zlobna starka.
njene mrtve roke in noge - ki so se	meni	tako studile, da se jih ne bi dotaknil
rasla trava iz mene; hudič podivjani bi	mi	skakal po glavi, dokler me ne bi živo
»bukovška lakota«, stopila na prag ter	mi	na velikanskem mesarskem nožu ponujala
Tudi	meni	sili podobna beseda na jezik pa jo
pomeni »Poberi se!«, toda zdela se	mi	je tako skrivnostna in tako polna neke
Moja otroška živa domišljija	mi	je v hipu pričarala podobo kadetove
z Justino in s starim Vojnacem, kar	mi	je bilo všeč.
	Meni	se je naravnost gabila, toda držala
Otepal sem se in se otepal, dokler	mi	ni nekega dne rekla, da mi bo za plačilo
otepal, dokler mi ni nekega dne rekla, da	mi	bo za plačilo posodila lepo knjigo,
sem začel listati po njej, toda Katra	mi	jo je potegnila iz rok, se postavila
da ji bom moral za vsako knjigo, ki	mi	jo bo posodila, desetkrat nesti košaro
- Ali	mi	boš nesel ga jerbas mi? ...
- Ali mi boš nesel ga jerbas	mi	? ...
- Nanca, reci mu pobu mu, naj	mi	ga pomaga nesti mi! ...
mu pobu mu, naj mi ga pomaga nesti	mi	! ...
‘Črno ženo’	mi	boš posodila.
- Pa da	mi	ne boš krempljev lizal mi, ko boš bral
- Pa da mi ne boš krempljev lizal	mi	, ko boš bral boš! ... -
obljuba popolnoma odveč, ker so se	mi	njene knjige tako gabile, da sem jih
saj sva vendar oba dobro vedela, da	mi	jo bo posodila.
držala zelo strogo, gledala je predse in	mi	nekajkrat strogo zabičala:
temu sem ujel nekaj grdih besed, ki so	mi	bile znane.
Vedel sem, da	mi	ne bi dala odgovora, zato sem molčal.
je kadet pregrešil, toda kljub temu	mi	je bilo hudo za njim.
To se	mi	je zdelo čudno, zato sem priostril
so zazvenela stekla v oknu in kako	mi	je v prsih tolklo srce.
Kmalu je odprla vrata in	mi	zaklicala s stopnic:
Prava kadetka si	mi	! ...
- Poberi se	mi	pod odejo in drži kljun! ...
Pri teh besedah so	mi	čeljusti kar odrevenele.
kamni v rokah - in debeli kuhar se	mi	je zasmilil v dno srca.
Nič več se	mi	ni zdela sicer mogočna, a domača, kakršna
- Nekaj toplote	mi	boš pa še privoščil, kaj? ...
- Ali	mi	je daš dve pesti? ...
- Daj	mi	nož!
samega strahu in povesil oči, kajti vest	mi	je takoj povedala, da gledam nekaj
- Sv. Neža	mi	bo torej odprla vrata ...
trdo udaril po vratih župnišča, da	mi	je župnik kmalu odprl.
Strahotno se	mi	je upiralo, a odbiti se nisem upal.
Posadila me je za pogrnjeno mizo,	mi	nalila veliko skodelo bele kave s smetano
veliko skodelo bele kave s smetano in	mi	odrezala otep belega kruha.
Vse se	mi	je skoraj gabilo, a vendar sem se premagal
Potegnila	mi	je kruh iz rok in mi ga sama nadrobila
Potegnila mi je kruh iz rok in	mi	ga sama nadrobila v kavo.
- Saj se	mi	je kar zdelo, da bi bilo to še prepametno
takoj sprejel povabilo, in zdelo se	mi	je, da je celo nekoliko zrasel in se
Še danes	mi	je uganka, zakaj je niso položili
jih je imela položene na prsih, so se	mi	zdele še žive; gledal sem vanje in
podobi gorečega srca, in ta podoba	mi	je še danes všeč.
Zora	mi	je ušla.
prikazala koščena tetina roka z obtolčenim,	meni	dobro znanim modrim lončkom, nato šele
Teta se	mi	je zasmilila.
»Samo mimogrede	mi	je prišlo na misel, da je v latinščini
Zdelo se	mi	je imenitno, da sodim med može, in
vseh dni konec, - je rekla mama in	mi	dala v naročje jokajočo Kadetko.
Še isti hip se	mi	je pamet
vrbami... skratka, dobro se spominjam, kako	mi	je v mrkih, trpkih urah vabljivo razgrinjalo
pretiravalo, vsekakor z dobrim namenom, da bi	mi	krepilo telo in bodrilo duha, čemu
Da, zdi se	mi	, da mali narodi bolj ali vsaj drugače
se je obrnila k	meni	, »prav kar se države in domovine tiče.
država, pa ... no, kako bi rekla... dobro se	mi	zdi, da jo imamo, češ zdaj smo na svojem
se je obrnil k	meni	, »postaral sem se, spametoval se pa
Stric je stopil na suho,	mi	pomežiknil ter mi nato tako preprosto
je stopil na suho, mi pomežiknil ter	mi	nato tako preprosto stresel roko, kakor
Ana se smeje	meni	, jaz pa njej.«
»Smiliš se	mi	, da boš vedel.«
se je obrnil k	meni	, »malce se mu je zmešalo, češ saj pravijo:
	mi	je pomežiknil, ko je teta izginila
se je obrnil k	meni	, »kdaj si bil v Leobnu?«
	mi	je požugal.
plešastega strica, zakaj nima las, in stric	mi	je živo in nadrobno razložil, kako
zakrohotal, me potrepljal po glavi ter	mi	dal novo desetico.
»Ne, v Leobnu	mi	ni padel tram na glavo, v Judenburgu
Torej,« se je obrnil k	meni	,
	mi	je rekel stric.
»	Meni	se zdi, da je vsaki kuri všeč, če si
»Kakor	mi	je kljun zrasel.
Zdaj	mi	nemara ne boste več tako zaupali.
nasmehom ter si brisala roko ob bok, da bi	mi	jo stisnila.
Odbor	mi	daje podporo, dokler se moj Lahček
Zdaj živim na drugi strani, pa	mi	je zelo od rok.
se	mi	je rahlo nasmehnil in šel.
pri goli misli, da bi se to vprašal,	mi	je bilo v hipu vse tako jasno, da mi
mi je bilo v hipu vse tako jasno, da	mi	je zastal korak.
Spreletel me je strah, kolena so	mi	klecnila, in v strahu, da bi mi Silvija
so mi klecnila, in v strahu, da bi	mi	Silvija ne zdrknila z vratu, sem jo
»Skoraj bi	mi	spodrsnilo...«
pripovedovanja, popolnoma jasno pa	mi	je bilo prav v trenutku, ko je Kadetka
smehljajem pregrnila sploh vse, kar sta	mi	prej pripovedovala teta in stric.
nisem in nisem mogel najti, kakor bi	mi	pamet oslepela.
v naročje ter ji prigovarjala, naj	mi	pove, kaj bi rekel očka, če bi mu povedala,
je namršila obrvi, iztegnila roko in	mi	strogo požugala s kazalčkom:
se je nasmehnila - in tisti nasmeh	mi	je odvalil kamen s srca.
Le kako je mogoče, da	mi	prej to ni šinilo v glavo!
»Takoj	mi	vstani in se umakni s prepiha!«
se je Kadetka proseče obrnila k	meni	.
»Volčja grapa	mi	je tako zoprna,«
stisnila k sebi in jo poljubila ter	mi	jo spet posadila za vrat.
je rekla in	mi	hudomušno poblisnila izpod obrvi.
Zašumelo	mi	je v glavi in zamajal sem se, kakor
glavi in zamajal sem se, kakor bi se	mi	zemlja zazibala pod nogami.
se je šele na Presličevem brdu ter	mi	s pogledom ukazala, naj pokličem.
In vendar	mi	je bilo laže pri srcu.
Pobožal sem Silvijo, ki	mi	je položila na rame utrujeno glavico.
»In zakaj	mi	niste takoj povedali?«
Teta je sedla k	meni	.
izginila za grmovjem, se je nagnila in	mi	zašepetala na uho:
Vest se	mi	je spet oglasila, češ da sem pravzaprav
se je Kadetka obrnila k	meni	.
sem nejevoljno zapredel, ker	mi	ni bilo do razgovora.
Če bi to napisal, bi	mi	lahko rekli, da sem Gina
Saj se	mi	že zdaj zdi, da je tam padel.
O, saj se	mi	že blede!«
»A tudi, če bi si lahko zamislil, bi	mi	bilo strašno žal.
Zdi se	mi	, da je to ena poglavitnih lastnosti
In prav tisto srečanje se	mi	je najgloblje vtisnilo v spomin.
»Tovariš Peter te išče,«	mi	je rekel.
»Aha,« sem se domislil, »dal	mi	bo navodilo za Slovenskega poročevalca.
Pri srcu	mi	je bilo tesno, žalostno in bridko,
Zdelo se	mi	je, da nisem več v današnjem času,
Boga	mi	!«
Če za hudiča ne moreš reči stric, pa	mi	reci stricon, ali stricun ali stricuh!«
Boga	mi	!« komaj zadržuje smeh Travnikarjev
»Boga	mi	!«
»Boga	mi	!
Boga	mi	!« dvigne stric palico in požuga.
»Boga	mi	!
Uš, boga	mi	!
»Boga	mi	!
Boga	mi	!
Boga	mi	!
Vsak trenutek	mi	lahko stopi pred oči.
Skoraj bi se	mi	bil zavalil pod podplate!« je grmel
»	Meni	smrt še na misel ne pride.
»Če	mi	bo dolgčas, ga bom že podkuril!« je
In poberi se	mi	zdaj v tolminske hribe!«
To	mi	je povedala dekanova kuharica, njej
»Daj	mi	že mir s tem hudičem!« je zagrmel.
»Strela hudičeva, zdaj	mi	bodo že vidre poganjale strah v kosti!«
»Tvoja Julka	mi	je figo mar!«
»Aha, to so hudičevi rogovi, ki si	mi	jih ti izpulil,« je rekel župnik.
»Takih prekelj	mi	ne manjka.
»Ampak, da	mi	poveste po pravici in po resnici!«
»No, pa	mi	jo vrnite,« je rekel kovač in se pripognil.
njihova sirena tako grozovito tulila, da	mi	je ledenela kri.
	Meni	pa je bilo še posebej hudo, ker sem
rad in da je ponosen nanje, zato se	mi	je tisto jutro prav posebno zasmilil.
je bolj tiho zašepetal in	mi	pred obrazom pomigal s svojimi dolgimi
»Ugonobil	mi	jih bo!
Bilo	mi	je tako težko pri srcu, da sem kar
	mi	je požugal in me obrnil proti trgovini.
- Ugonobil	mi	jih bo!
še toliko sram, da je povedal samo	meni	.
- Ne skakaj	mi	v besedo, ker še nisem končal! - sem
»Ti zdaj	meni	rajši povej, kaj naj bi na to rekel?
In ta konec je bil spet žalosten in	meni	nerazumljiv.
Nenadoma pa se	mi	je zazdelo, da se prvi maje.
bova,« je mirno povedal Ravničar, ki se	mi	je zdel popolnoma spremenjen.
»Zato se	mi	pa mudi.«
Srce	mi	je divje utripalo, v sencih mi je butalo.
Srce mi je divje utripalo, v sencih	mi	je butalo.
sem si kožo nad obrvjo in čez oko se	mi	je ulila kri.
Čutil sem kri, ki	mi	je polzela po licu, v duši pa sta mi
mi je polzela po licu, v duši pa sta	mi	vrela jeza in strah.
potipal po žepih, izvlekel robec in	mi	ga vrgel na posinele roke.
	Meni	se je zdela zelo strma, zelo dolga
moje papirje, mlajši pa je stopil k	meni	, da bi mi odklenil lisice.
papirje, mlajši pa je stopil k meni, da bi	mi	odklenil lisice.
Zdelo se	mi	je, da bi bilo v njej prostora najmanj
Srce	mi	je burno utripalo, v glavi mi je neznosno
Srce mi je burno utripalo, v glavi	mi	je neznosno šumelo in bil sem strašno
Roka se	mi	je tresla in komaj sem spravil iz sebe:
Bila je vsa bleda in slabotna, a se	mi	je smehljala, celo hudomušno se mi
mi je smehljala, celo hudomušno se	mi	je smehljala, kar je bilo sladki med
Čutil sem, kako se	mi	na čelu zbirajo znojne kaplje, a se
sanje in v razna znamenja, a zdi se	mi	, da sami niste nič bolj možati.
je nova bolečina in moj lastni glas	mi	je zašepetal:
verjel, tako sveto verjel, kakor bi	mi	jih zašepetala mama.
Kamen se	mi	je kar odvalil s srca in počasi sem
Stisne me v grlu in kolena se	mi	zašibijo.
tepki in se pognati do prve veje, pa	mi	smrt ne more do živega.
Srce	mi	divje utriplje, noge se mi tresejo,
Srce mi divje utriplje, noge se	mi	tresejo, v komolcih me lomi krč in
Od strahu in obupa	mi	solze teko po licih, toda plezam naprej
Zgrabi me strašna groza, dih	mi	zastane, padam in padam ...
svoji čumnati, oče me je stresal in	mi	ljubeznivo prigovarjal:
mož, čeprav sem tedaj začutil, kako se	mi	tresejo noge.
Zdel se	mi	je zelo grd; stara, zarjavela kosa
Bilo	mi	je neznansko žal, ker ga voda ni odnesla.
mrmraje ponavljal napev tuje popevke, ki	mi	je bila ostala v ušesih, in se pogosto
A glej, moj glas se	mi	je zdel nekam čuden, globok in krhek,
In tedaj se	mi	je zazdelo, da slišim, kako za črnimi
glasu; poskakuje kakor rahla ptica in se	mi	prav po ptičje rahlo posmehuje:
hrepenenja in rodovitne tesnobe, zato se	mi	ni dalo domov.
zagledal svojo mater, ki	mi	je nagajivo požugala in se nasmehnila
Ta podoba se	mi	je zazdela nekako pretirana, zato se
»Tantadruj, samo trije zvonci	mi	še manjkajo,«
»Ko se znoči, se	mi	nehajte potepati!
Vsi k	meni	spat!
»Tantadruj, župnik	mi	je povedal.«
»Da	mi	nikdar in nikjer več ne stopite na
»Pustite jih nocoj	meni	, da se pogrejejo in prespijo!«
vsaka beseda sploh odveč, a vendar	mi	razburkana duša ne da, da ne bi povedal
je srebrno zasvetlikal, kakor bi se	mi	hotel bodrilno nasmehniti:
»V glavo	mi	šine, pa napišem ...
Saj tudi	meni	ni zmeraj.
A danes	mi	je!...
nekam zaprl in v miru pisal, a ne da bi	mi	kdo ves dan ‘kajpakal’ po glavi!...
doline, pod črnim smrekovim gozdom,	mi	je kar všeč.
In tudi ime	mi	je všeč.
Ker	mi	ni všeč.
Saj ne smem reči, da	mi	je zoprn, samo všeč mi ni.
smem reči, da mi je zoprn, samo všeč	mi	ni.
A to	mi	ni všeč.
In manj in manj	mi	je všeč.
»Ni	mi	všeč, ni mi všeč!« je nehote zmajal
»Ni mi všeč, ni	mi	všeč!« je nehote zmajal Peter Majcen.
je nemara res siromak in trpin, a ni	mi	všeč!...
je ni nikdar iskal tam, češ tja se	mi	je
imajo zdaj druge skrbi, he‐he, gremo pa	mi	, he‐he, da jih malce pobezamo in pogrejemo,
- Zato	mi	je pa tudi odleglo, - je rekel Temnikar.
Ta	mi	je dala dva.
Res je, da	mi	nista podobna.
Za poba	mi	gre.
»Strela nebeška, kaj pa	mi	je šinilo v glavo?...
Res ne vem, kaj	mi	je šinilo v glavo!
»	Meni	to ni bilo prav všeč.
»Strela hudičeva, ali	mi	je res ušlo?«
»Dajte, recite ji, naj	mi	prinese lonec vode!«
In	mi	smo navadni ljudje in ... in neuki ljudje
V tem ozračju bo nekaj, kar	mi	ne prija...«
»In ta	mi	je povedal,« je pokazala na moža, »da
»In ti	mi	nisi povedal, da je padel!«
Ker	mi	je kmet rekel, naj zavijem na desno,
Toda povej	mi	, kako to, da prej nisi slišal trobente?
In zakaj si	mi	rekel, naj ne hodim tja?
No, pa saj zdaj tudi	meni	ni nič hudega,« je pomislil Peter Majcen.
Hm, le zakaj	mi	je kmet rekel, naj ne hodim sem?...
- Si mislil, zverina, da	mi	boš spet vse gumbe potrgal?
Pa	mi	jih ne boš več!
- Samo zdi se	mi	, da od turških časov nisem videl takega
- Vidiš, skoraj bi	mi	, štoru staremu, prišla solza v oči.
In ne hodi	mi	danes več z neba!«
Domov se	mi	mudi.
namignil, da ponoči rada odpira okno, pa	mi	je bilo dovolj.
svojimi pretepi, da sem včasih, ko	mi	je bilo pri delu dolgčas, še sam sebi
Ko pa	mi	je ona umrla, sem nekako na pol umrl
Mudi se	mi	.
No, preden bom napisal do tja, se	mi	bo razodel tudi boj ...«
In všeč	mi	je.
Tudi ta	mi	je všeč.
Sicer pa	mi	to vprašanje niti na misel ni prišlo.
»Še kravi ima več povedati kakor	meni	!«
- Saj bom, samo to	mi	še povej, kdo so tiste razcapane sirote
- Ti, Zaplatarjev, da	mi	ne rečeš več mati! -
- Smiliš se	mi	, ker si res sirota, - je tiho rekla
- Da	mi	glavo odsekaš ti.
Ko	mi	boš odsekal glavo, boš odrešen tudi
požgano in znova prekrito hišo, da se	mi	je utrnila prispodoba o rdeči strehi
Razbije	mi	okvir novele.
Poglavitno je to, ker	mi	zasenči Temnikarja.
giblje več v mejah tistega sveta, ki je	meni	razumljiv in ki bi ga nekako še znal
Požgali so	mi	dom, pokončali so mi ženo, sina, hčer!...
Požgali so mi dom, pokončali so	mi	ženo, sina, hčer!...
»Potrpi, da se	mi	nabere sapa!«
In zakaj	mi	je rekel, naj ne hodim v Tihi dol?...
»Tako torej, vidva	mi	trobita?«
»In že kar dolgo	mi	trobita!« je šaljivo nadaljeval Peter
»Pokaži	mi	no, to mojo trobento!«
»Ali res tako bridko doni ali samo	meni	tako bridko odmeva?« se je vprašal
»A tudi o njej se	mi	ne bo nič razjasnilo.
Seveda, pravi	mi	, naj grem domov in sedem k mizi.
Tako prijazno se	mi	je smehljala s pobočja.«
Če bi bil odšel s teto, bi	mi	povedala, kako je pravzaprav z mladim
je na njej res kaj skrivnostnega, bi	mi	teta povedala...
»Ne, ne, nikamor se	mi	ne mudi!« ga je prekinil Peter Majcen
Jaz bom sirota, ko	mi	bo še očka umrl.«
ker me je potegnila iz hiše, da so se	mi	na tej poti razodele strahote, ki prej
»Samo malce še potrpi, da se	mi	nabere sapa in da se katere spomnim.«
- Hudič	mi	bo lahko nagajal! - je rekel in jo
Ko	mi	je Tilčka umrla, je tiščala za mano.
»Nočem ga srečati, da	mi	ne bo spet ‘kajpakal’ po glavi!«
Odrezali so	mi	jezik.
Vrezali so	mi	zvezdo.
Blažičeva teta	mi	je povedala, da pišete povesti.
	Meni	se je zdela soseda pusta.
To se	mi	je zdelo tako lepo, da sem včasih pogledal
A	meni	se je takrat zdelo še bolj čudovito,
Smehljal sem se in hkrati	mi	je šlo na jok in nemara bi se bil res
»Toda povej ti	meni	, zakaj pa jeze ne hladiš?
se kot struna in prišpičil ušesa, da	mi	ne bi ušla niti besedica.
Ustrašil sem se in bilo	mi	je tako nerodno, da bi se bil najrajši
»Počakaj, da se voda pomiri!«	mi	je strogo rekel in pokazal v tolmun.
tiste komaj vidne mrenice vznemirjenja,	mi	je ukazal:
V potok nisem rad pljuval, ker se	mi	je zdelo grdo.
dolg curek svoje rjave sline, da se	mi	je kar zagabilo.
skriva v tem!« je odločno rekel in	mi	pomolil pod nos svojo ostudno kepo
Obrnil se je k	meni	, me spet predirno pogledal z modrino
ringaraja, se ozirajo v cvetoče veje in	mi	veselo vzklikajo:
Zresnijo se in	mi	potem preprosto povedo:
nasmehnem, »kosi zobljejo ob zori, kadar	mi	še sladko spimo.
Lepega popoldneva prihrumita k	meni	moja in mi zmagoslavno pokažeta klopotec.
popoldneva prihrumita k meni moja in	mi	zmagoslavno pokažeta klopotec.
»Poglej, očka!«	mi	hlastno razlagata otroka.
Ker se	mi	to ne posreči, vstanem od mize in si
In bojim se, da	mi	otroka sploh ne verjameta.
Zdaj	mi	ne kaže drugega, kakor da pridem s
Bila je vsa bleda in slabotna, a se	mi	je smehljala, celo hudomušno se mi
mi je smehljala, celo hudomušno se	mi	je smehljala, kar je bilo sladki med
»Glej, da	mi	ne padeš!« me je opomnila mama.
»Nima,« sem priznal, in bilo	mi	je žal, ker klopotanje mami ni bilo
nisi ti kriv,« se je nasmehnila in	mi	z roko segla v kuštrave lase.
Čutil sem, kako se	mi	na čelu zbirajo znojne kaplje, a se
sanje in v razna znamenja, a zdi se	mi	, da sami niste nič bolj možati.
je nova bolečina in moj lastni glas	mi	je strogo zašepetal:
verjel, tako sveto verjel, kakor bi	mi	jih zašepetala mama.
Kamen se	mi	je odvalil s srca in počasi sem se
Stisne me v grlu in kolena se	mi	zašibijo.
Srce	mi	divje utriplje, noge se mi tresejo,
Srce mi divje utriplje, noge se	mi	tresejo, v rokah me lomi krč in bolj
Od strahu in obupa	mi	solze teko po licih, toda plezam naprej
Zgrabi me strašna groza, dih	mi	zastane, padam in padam ...
robu postelje, oče me je stresal in	mi	ljubeznivo prigovarjal:
mož, čeprav sem tedaj začutil, kako se	mi	tresejo noge.
Zdel se	mi	je zelo grd in oduren, čeprav je bil
Bilo	mi	je neznansko žal, ker ni padel v reko,
A še na misel	mi	ni prišlo, da bi ga šel iskat ter ga
Na pragu pa	mi	noga nekako nehote zastane.
»	Mi	se še nismo,« je rekel Matiček.
Kaj pa	mi	vemo?
»V živo si me zadel, lub si	mi	odkrehnil.
Deset let si bom lizal rano, preden se	mi	zarase.«
»Prav na korenino	mi	je legel.«
»Hudo	mi	je, ker ne morem do njive,« je rekel
»Saj nisem rekel, da	mi	ni všeč.«
»Žal	mi	je, da gresta.«
»Dela	mi	torej ne bo zmanjkalo!«
»Pa glej, da	mi	ne pohodiš niti ene žitne bilke.«
Sicer bi	mi	ga kdo v pisarni še zamenjal.«
»Tako kot	meni	.
Odleglo	mi	bo, če grem na zrak.
»Stric	mi	je umrl!
Zdi se	mi	, da se mi sanja!«
Zdi se mi, da se	mi	sanja!«
»Vsaj to se	mi	zdi nespodbitno.«
Naj	mi	kdo pove, zakaj je tako!
»Dajte	mi	kozarec vina!«
Daj	mi	mir!«
spoji z več deli molekule B, potem se	mi	zdi, da se mora ta molekula razdeliti
»Saj tudi	meni	ni vroče,« je rekel Pécuchet in zadrgetal.
»Na, zdaj	mi	je odnesel gate!«
Zdi se	mi	, da bi znal obrniti plod.«
»Prav zanima me, kaj neki bi	mi	državljan Jeufroy povedal o vesoljnem
»Verjemite	mi	, da se ji boste še priklanjali!
»Zdi se	mi	, da vse,« je odgovoril Bouvard.
»Nehaj	mi	trobiti o francoskem narodu, saj ni
Raje	mi	razloži, kako to, da je Robespierrova
In če že tako jemlješ stvar,	mi	povej, kdo se je na skrivaj sestal
Prestolonaslednikova smrt se	mi	zdi sumljiva.
Ta njegova skrb za Hebrejce	mi	gre že na živce!«
»	Meni	pa se zdi himeričen,« je naposled rekel
»Zapoj	mi	kaj, kot si kdaj zvečer zapela in ti
»Čisto	meni	podobno,« je pomislila.
»Namenjeno	mi	je bilo, da bom igralec, ne pa da takole
»	Meni	tudi,« je pripominjal Pécuchet.
ustvarjalci retorike, poetike in estetike se	mi	zdijo bedaki.«
»Zdi se	mi	,« je rekel Pécuchet, »da bomo kmalu
»To	mi	pa ustreza,« je rekel Bouvard in se
»Ti si	mi	pa zoprn!«
»Vse se	mi	upira.
»Daj	mi	mir!
tistega trenutka, ko sem te spoznala, se	mi	zdiš lep kot princ.
Samo da se vrneš k	meni	.«
Daj	mi	deset soldov, da plačam vozniku za
»Kmalu	mi	jih boš lahko vrnil.
»No, potem pa	mi	to dokaži!«
trmast, in če bi me ljubila, bi se	mi	tudi vdala!«
»Da se	mi	pri teh letih zgodi kaj tako žalostnega!«
»Le zakaj	mi	je to naredila?«
Naj	mi	kdo razloži, zakaj je tako!«
»Se	mi	je kar zdelo,« je rekel zdravnik.
»Ta bedak	mi	gre že na živce!
»Saj se	mi	je zdelo!« je vzkliknil Pécuchet.
»Dobro se	mi	zdi, da sem ga zabil,« je rekel Pécuchet.
»Dovolj	mi	je tega!
Slavni cogito	mi	gre na živce.
»Vaš sistem se	mi	zdi popolnoma nemoralen.
»Česa	mi	ne poveste!
To	mi	je ostalo po očetu!«
»Razložite	mi	Trojico,« je rekel Bouvard.
»Smilite se	mi	, prav zares se mi smilite!«
»Smilite se mi, prav zares se	mi	smilite!«
»Priznaj, da bi se	mi	purpur zelo lepo podal!«
»No, pa	mi	to razložite!«
Medtem ko sem ga oštevala,	mi	je pokazal zadnjico!«
Povejte	mi	, znamenje česa je poroka?«
	Meni	se zdi smešno. -
Grof	mi	je dal le petindvajset frankov za prve
»Hudo	mi	je zaradi otrok.
»Se	mi	kar zdi,« je rekla ženska.
»Prevroče	mi	je.«
»Dajte	mi	že mir!«
Sicer pa se	mi	zdi, da je kazenski zakonik iracionalno
	Meni	ne pomeni čisto nič.«
»Haussmann	mi	ne da spati.«
Prav tako, se	mi	zdi, pa tudi jaz sam.
Zahvaljujem se vsem, ki so	mi	pri tem pomagali, še posebej svojim
Kdaj so se	mi	zadnjič takole tresla kolena?
tedaj, pred petimi leti v bolnici, ko so	mi	povedali, da se mi bo življenje v nekaj
v bolnici, ko so mi povedali, da se	mi	bo življenje v nekaj letih izteklo,
So	mi	takšne izkušnje res potrebne, ali bi
narod pa tudi ni kazalo smisla, ker	mi	je bilo že nekaj let jasno, da se z
Recimo nove izkušnje, ki	mi	bodo pomagale živeti v stvarnosti tega
Njihova šibkost se	mi	je zdela pravzaprav njihova moč, prav
Denar terja razum, za razum pa se	mi	že nekaj časa zdi, da ni razvit za
Zdelo se	mi	je, da jih potrebujem in da tudi oni
dve leti, največ tri, dovolj, da bi	mi	pomenil enega glavnih življenjskih
Bilo	mi	je tako neizrekljivo hudo, ona je šla
ostalo je moralo ostati doma, pošiljali	mi	bodo sproti.
Puhovka, darilo ZRMK,	mi	je dala malo več občutka varnosti -
pregovarjanj in prosjačenj, jasno, niso	mi	zaupali, na koncu je zalegla Tofova
Seveda	mi	je pomagalo tudi toliko posameznikov.
Nikoli prej tudi še nisem čutil, koliko	mi	pomeni, kako rad ga imam.
kaj če so samo na to čakali; lahko	mi	vzamejo potni list.
Pomagaj	mi	najti boljšo.
sem se bal skočiti v morje - zdelo se	mi	je, da bom kar utonil.
Zdelo se	mi	je, da uhajam čutnosti socialističnokatoliške
Opoldne, ko	mi	je bilo sveta dovolj, sem zalegel v
To	mi	je dalo dovolj hrane za vse tiste dolge
Naredil sem si svobodo, ali	mi	bo sedaj žrtev zanjo vzela to svobodo,
Iščem probleme, ker so	mi	potrebni njihovi darovi.
Po nekaj dneh sem opazil, da se	mi	je obraz močno spačil.
Ko sem se gledal v ogledalo, se	mi	je zdelo, da sta se očesi premaknili,
Včasih	mi	je uspelo, drugič bi najraje brcal
Da bi si dopovedal, da se	mi	ne mudi, da ni pomembno, kam grem,
Ničesar niso razumeli, hoteli so	mi	vse dati zastonj, celo denar in steklenico
razumeti. Zagrabil sem za motiko in bilo	mi	je lepo.
malica šele zvečer, napolnili pa so	mi	tako vrečo paradižnika, da sem komaj
sem zapeljal v kuhinjo in vprašal, če	mi	lahko dajo, kar nameravajo vreči v
Hrana sploh ni bila za smeti,	meni	se je zdela prvovrstna, morda tudi
Če bi se	mi	na poti čez Črno Goro proti Beogradu
Zanimivo se	mi	zdi, da so me ljudje kot po nekem pravilu
podobnim obrazom neprijazne prodajalke, ki	mi	je malomarno postregla burek in neko
da bodo organizirali ljudsko rajanje	meni	in mojemu biciklu na čast.
hitro vživel v svojo vlogo, čeprav se	mi	je vse skupaj zdelo dovolj trapasto,
tako zelo spominjalo na naše, da se	mi	je ojužilo in sem brate ob polnih mizah
taisto gručo biciklistov, za katere	mi	je še zdaj žal, da so se za to priložnost
Nabasali so	mi	tudi kuhanih jajc, pečenih kurjih bedrc,
stolpnice, tako neukročenih barv kot bi se	mi	prikazovale pod vplivom norih gob.
odkrivanju teh manipulacij, ampak to	mi	ne daje rešitve za sebe.
pač samo dve kolesi, ne štirih in da	mi	po tej logiki pripada vsaj petdeset
Zdelo se	mi	je, da ne bo lahko.
Gospodar	mi	je ves čas izkazoval slovesno pozornost
Zjutraj so	mi	zavili trdo kuhana jajca, kruh in sir,
Postalo	mi	je jasno, zakaj turška vojska v naših
nazaj, dokler je še čas, preden se	mi	bo zmešalo od sonca, hehetajočih se
Res	mi	je bilo dovolj osamljenega moškega.
Istanbul	mi	je bil torej edini resni cilj na poti.
v razvoju navduševale, zdele so se	mi	tako eksotične, užival sem jih kot
Tokrat na kolesu, pa sta se	mi	revščina in nered uprla.
Manjkalo	mi	je moči za sprejemanje življenja, kakršno
Lahko pa, da se	mi	poznajo tudi že leta, staranje je tudi
Kolena so se	mi	še rahlo tresla, obraz je bil ena sama
Smejalo se	mi	je in smejalo.
Morda je v tem nekaj efekta, ki bi	mi	pomagal preživeti ali razumeti in doživljati
Aleksander Veliki, a v tistem trenutku	mi	je prišlo zelo prav, da sem se spomnil,
Cesta Istanbul-Ankara	mi	je razžrla dušo.
katerih se reže ljudje, za katere se	mi	je vse prevečkrat zdelo, da me imajo
polno in svobodno za vsa leta nazaj, ko	mi	to ni šlo, obesil sem se na svoj prešerni
Še vsak, ki je bil tam,	mi	je to potrdil.
Kaj bi se dogajalo, kaj bi	mi	prihajalo na misel, kaj bi čutil.
Uprlo se	mi	je.
Noben problem se	mi	ni zdel nerešljiv, vsaka možna situacija
Če se	mi	je včasih nenadoma mudilo, se mi je
se mi je včasih nenadoma mudilo, se	mi	je predvsem zato, ker sem razpoznal
kakšne pedrske ambicije ali pa ker	mi	je bilo dovolj izlivov ganotja kakšnega
bili predvsem izkušnje z ljudmi, ki so	mi	nekoč toliko pomenili, pa me niso razumeli,
grič in se v meditaciji odprl zvezdam,	mi	je bilo neizrekljivo lepo.
odpustil in jih prosil, da bi tudi oni	meni	.
Ponavadi so se	mi	oči obrnile proti biciklu.
in bo kar šlo, še celo laže, kot so	mi	to prej naslikali moji obrambni mehanizmi.
potresavalo, glava je opletala in pred očmi se	mi	je vrtelo.
Ko se	mi	je stemnilo, sem vedel, da se je najboljše
odmislim nekaj minut po Sofiji, kjer so	mi	vrli fantje pomagali s kombijem najti
pomagali s kombijem najti pot iz mesta, se	mi	je zdelo, da doživljam užitek take
iz mladih dni so bile samo mit, ki	mi	je pomagal, kadar sem čakal zobozdravnika,
samozavest, nisem si zaupal dovolj, ker se	mi	je svet zdel nepremagljiv in neobvladljiv.
to vzrok tistega vnetja v grlu, ki	mi	je ob govorjenju jemalo toliko živčne
Zdelo se	mi	je, da bo vsak hip vžgalo gor od nekod
Kazali so	mi	nekam gor naprej po poti skozi vas.
ob prekrasnem tolmunu, za katerega	mi	ni bilo jasno, od kod se je narisal
Pokazali so	mi	, naj se usedem, potem so mi sezuli
Pokazali so mi, naj se usedem, potem so	mi	sezuli teniske, zavihali trenirko in
noge, nato so jih še dobro zmasirali in	mi	postregli.
zaigrali, zapeli in zaploskali, da so	mi	šli lasje pokonci.
Še bolj verjetno pa, tako se	mi	je zdelo, so pravi Kurdi taki tudi
Od sladkega medu	mi	je kri zavrela, silna energija me je
te plačuje, kdo te pošilja, ne reci	mi	še enkrat, da ne veš, kje si, da nisi
sicer, da se Kurdi puntajo, ampak da so	mi	na meji zatrdili, da je podnevi varno,
Postajalo	mi	je vse bolj vroče.
Vse pore so se	mi	odprle, teklo je z mene, za mano pa
Vljudno in pedantno so	mi	obrazložili, da tod pač že dolgo ni
zanimanje zame in da jim je žal, če	mi	je neudobno.
V roke so	mi	stisnili nekaj naslovov in prosili,
zelo prijazen, drugi tudi, zdelo se	mi	je, da v meni vidita nekaj kot pestro
Ko sem se opravičil,	mi	je na vsak način hotel vsiliti za skoraj
ventilator, kuhalnik in lonec čaja in	mi	dali ključ od sobe, češ da se lahko
arestant nisem več navaden turist, dano	mi	bo morda razumeti več.
Ampak vseeno, ni	mi	dalo miru, obsedal me je občutek, da
Vprašal sem za Mohameda, rekoč da	mi	mora vrniti moj pasoš, ker jaz moram
Ravnokar rekrutirani vojaki so	mi	zatrjevali, da gredo raje na fronto
nad dekadenco prodane raje, in da se	mi	zdi, da je tudi v meni nekaj indijansko
Včasih se	mi	zdi, da pijejo tako ledeno coca colo,
firbce ven in zaklene vrata, potem se	mi	usede nasproti in spremlja vsako mojo
Seveda,	mi	pravijo zjutraj, ko mi razkazujejo
Seveda, mi pravijo zjutraj, ko	mi	razkazujejo ruševine, ni strahu, dokler
Rad bi šel v Evropo, vendar	mi	ne dajo potnega lista, ker nisem služil
Opoldne me je povabil na kosilo, potem	mi	je izročil potni list z besedami:
se bali toliko, da bi to škodovalo	meni	, kakor da bi me njihovi državljani
Lisjak, ki je sicer doma na dopustu,	mi	predlaga, da se naselim v njegovem
ministrstvu za islamsko vodenje so	mi	na zadnji petek pred drugimi javnimi
to, zreti v to gmoto jeznih oči, vse	mi	odpove, čutim samo te tisoče črnih,
Zdaj pač manipulira z vsakim, so	mi	pravili na uho neki študentje.
Nihče	mi	ni znal povedati za primer, ko bi prešuštnico
za tranzitni vizum čez Afganistan so	mi	seveda zavrnili.
Občutek imam, kot da bi	mi	nekaj ležalo na srcu, kot nekakšna
metrov od ceste, narejen iz zemlje, noge	mi	vise čez obzorje, glava se izgublja
vztrajam na njivi, zakurijo ogenj in	mi	obljubijo stražo.
Zasmilijo se	mi	kinkajoči ob svojih palicah, zato grem
Zrak je odišavljen z	meni	neznanimi vonjavami, ki stopnjujejo
Kazali so	mi	slike padlih tovarišev in izražali
prebavil, to sem vedel; še potem, ko so	mi	pol ure nazaj udarili izstopni žig
nisem vrnil z jogginga z občutkom, da	mi	je žal, da sem šel.
pritiskati, dneve in dneve, ne da bi se	mi	karkoli dogajalo.
Tako se	mi	je pač včasih zazdelo, ker so se doživljanja
spet me je bilo tako strah, spet se	mi	je vse skupaj zdelo trapasto, spet
sonce, ki je še pravkar grozilo, da	mi	bo zažgalo oči, je zdrknilo za nazobčane
prijatelji, ki se zanimajo za heretiko, pa so	mi	povedali, da so ti ljudje po vsej verjetnosti
kretnjo spretno zvil cigareto hašiša in	mi	jo podal.
pristopile, ko sem lezel gor k njim, in ko	mi	je spodrsnilo, so se gromko zasmejale
spodrsnilo, so se gromko zasmejale in	mi	ponudile roke.
dobrovoljno kimali, nekajkrat pa so	mi	potipali tudi čelo, kot bi mi želeli
pa so mi potipali tudi čelo, kot bi	mi	želeli izmeriti temperaturo.
samo globoko vdihavanje prane da se	mi	zdi premalo...
Prisotnost takega otroka, kot so	mi	zatrjevali, nikogar ne moti in v takem
glave, vendar oblast je oblast, to so	mi	na teh mojih potovanjih že večkrat
začel z našimi partizanskimi, ki so se	mi	zdele dovolj udarne, da jim vzamem
Takoj	mi	je postalo jasno, da so me sem pripeljali
Vendar	mi	tako kot tudi Kalašem ni bilo dolgčas.
pašnikov in verjetno še česa, kar pa	meni	ni bilo dano razumeti.
Večkrat so	mi	razlagali in vneto mahali z rokami
začarani od nečesa, česar jaz ne poznam in	mi	ni dostopno, kakor njim ni dostopna
razcvetene marjetice oziroma lotosi so	mi	še posebej ostali v spominu.
kalaške odnose do stvarnosti, takoj	mi	je povedal, da ne razume dosti več
se držal za robove skal, noge so se	mi	tresle, energija je pošla, takrat sem
Zabubljen sem v skrbi in probleme, ki se	mi	v moji lenobni dremavosti zdijo večji,
prepad, da se prebude vitalne sile in	mi	je zraven dano doživeti tudi nekaj
znajo biti tako gostoljubni, kolikokrat	mi	je bilo že nerodno, ker nisem imel
Res se	mi	ni bilo treba truditi, da sem zavriskal
V žilah	mi	je brbotala vroča reka, meso in mišice
Podobno se	mi	je zgodilo pred leti v Afriki pri plemenu
pubertete in je ona prišla že v leta,	mi	je ob obiskih nalila kozarček likerja,
bogaboječa pa skromna in dobra, včasih se	mi	zdi, da je pod krščanskim verovanjem
Tisto noč	mi	je spet pripovedovala pravljico in
Spet	mi	je naslikala pred oči vilo, lepo, prijazno
Potem je teta Manca izginila in vila	mi	je govorila:
In počasi spoznaval, kaj	mi	je, pred čim bežim, česa doma ne morem
Moj odziv na razmere v svetu se	mi	zdi brez potrebe po nadaljni razlagi
Najraje bi	mi	vse, z biciklom vred zaplenili.
Opoldne so	mi	prinesli porcijo riža in skodelico
Učitelja sem prosil, da	mi	je prevedel osnovne patanske izraze.
Prosim, prinesite	mi	cement, glino in vodo ... in hvala lepa.
pokazati moč svojih nožnih mišic, ki	mi	jih je razvil bicikel.
Naslednje dni	mi	je šla bolj od rok šola.
eksperiment, ki naj bi dal izkušenj	meni	in njim.
Zelo dobro pa	mi	je delo, ko sem neko noč ob knjigi
Obenem	mi	tudi oni niso ostali dolžni.
Ponujali so	mi	star šotor, v katerem naj bi spal sam.
dobra viseča mreža je prišla zelo prav,	meni	za spanje, otrokom za gugalnico.
Vsako jutro se jih je nagnetlo noter k	meni	, da je vse pokalo, smrkavih in umazanih,
vljudno zaprosil za afganistansko vizo,	mi	je še bolj vljudni uradnik odgovoril,
Treking z mudžahedini bi	mi	pomenil več kot vsa turistična Himalaja.
Povedali so	mi	, da jih zalagajo s hašišem in hrano
simpatičnimi korenjaki sem imel občutek, da se	mi	ne more nič pripetiti.
sem si različne filme, take, ki so	mi	sprožali adrenalin, recimo moje stare
Uspelo	mi	je, da so noge hodile same od sebe,
Nimulah	mi	je razlagal, v čem se razlikujejo,
Zakaj je tako,	mi	niso razlagali, samo muzali so se.
Če bi	mi	katerakoli partija dala orožje, bi
Nimulah	mi	je kasneje razložil, da so se moji
zmešalo in zato ne morem govoriti, vendar	mi	je takoj, ko so me pripeljali v šotor,
Samo hlače naj	mi	slečejo, pa mi bodo dokazali, da nisem
Samo hlače naj mi slečejo, pa	mi	bodo dokazali, da nisem musliman in
dober z nami, bomo tudi mi s teboj, so	mi	zaupali po kaki uri nadlegovanja.
Velik kos hašiša, ki so	mi	ga poklonili v znak poštene kupčije
Nimaš sreče, tale igra danes ni dobra,	mi	je kot častnemu gostu, ki mu je bilo
Svetovali so	mi	, da moram, če hočem tja, nazaj po serpentini
tistem trenutku sem čutil, kako se	mi	je telo napelo od navdušenja.
Vendar	mi	ni bilo nič pretežko.
Dva ali trije džipi, za katere	mi	ni bilo jasno, kako so prišli čez vse
Ta divja lepota okoli mene	mi	je načrpala dovolj adrenalina.
zajel srečo trenutka in zarjovel, kar	mi	je duša dala.
Ampak istočasno	mi	tudi hudičevo odlega.
Pokukati skozi znanje, ki	mi	ga je dala družba, tako enostransko
Seveda se	mi	je razvil ego.
čudovito lep, kaj je z menoj, ko se	mi	kaže tako paranoičen?
betonom frustracij in kontrolo razuma, ki	mi	dopoveduje, da se je krohotati, razen
Obvezali so krvaveči komolec,	mi	pokladali mrzle obkladke na koleno,
na vprašanja uslužnih ljudi, ki so	mi	želeli na vsak način odsvetovati nadaljevanje
Moril me je občutek, da	mi	ljudje že tako dolgo in tako pogosto
skromnosti, in se pri tem tolažil, da	mi	bo oboje prišlo še kako prav, ko se
Čisto zaupali	mi	niso, čaj so pa le plačali.
obraz, je bilo vse v redu, če pa se	mi	je spotegnil, so se začele širiti negativne
Sledili so	mi	, tam na slabem kolovozu jim je bilo
konec in sem bil prisiljen beračiti, se	mi	je zdelo lažje vzbuditi simpatije pri
Ko sem jih navduševal, da bi	mi	prinesli od doma kos kruha, so se v
me je šokiral prizor s fantičem, ki	mi	je onemoglemu v viseči mreži, lačnemu
odgovoril tako, da je pobral kamen in	mi	ga pokazal, češ kar tole žri.
Prvi nasmeh jim je ozaljšal lica, ko	mi	je ušel prdec.
z menoj, čeprav mnogokrat tudi oni	meni	niso ravno dišali.
in sredi noči osvobodijo kak džip,	mi	bo ostala v spominu po pravem festivalu,
festivalu, ki so ga vrli vaščani priredili	meni	v čast.
prišel strahovito utrujen, tako da	mi	je bilo slabo, noge so fantazirale,
barve zlatega žita in šelesteče koruze	mi	je vlil v žile novih moči.
Stiskali so	mi	roke in me objemali, kot se po njihovem
privlekli bicikel in visečo mrežo in	mi	postlali v najboljši sobi.
Navečerjal sem se, da se	mi	še danes kolca.
prej, preden ga bo zamedel sneg, so	mi	bicikel preobložili z jabolki.
Ob podobni priložnosti	mi	je mlad delavec vladne firme, ki je
Islamabadu in da je njegova dolžnost, da	mi	kako pomaga, če ne morem več jesti,
naravi sem občutljiv, v večje veselje	mi	je dajanje kot jemanje.
samo kakšno bolgarsko značko, ki so	mi	jih v svoji značkomaniji, ki že nekaj
nenadoma spet spremenili, ali pa se je	meni	samo tako zdelo.
običajno odvrnejo, da nimajo mleka..., so	mi	govorili Chitralci.
Res, v Gilgitu so se	mi	večkrat tako režali in posmehovali,
Nekdo	mi	je dejal, da je za vse kriva moja zunanjost.
sem se potem spustil v vas, za povrh	mi	je po klancu navzdol še spustila zadnja
navzdol še spustila zadnja guma, zato se	mi	ni bilo treba truditi s pačenjem, vsak
treba truditi s pačenjem, vsak defekt	mi	poglobi vaginalno gubo med očmi, da
Zdelo se	mi	je, da se niso nič bolj režali.
Bilo	mi	je žal, tako hitro potovanje skozi
Zdelo se	mi	je, da sem dosegel zadnjo mejo eksistence.
župana, da bi mu izročil pisma, ki so	mi	jih dali ljudje iz spodnje vasi - tradicija
režo, so jih skušale zaloputniti, to se	mi	je že nekajkrat zgodilo.
moškim in žensko v pakistanskem islamu	mi	je bil že nekaj mesecev trn v peti.
Bilo	mi	je zelo neudobno, v njihovih očeh sem
sem odprl svojo medicinsko škatlo, ki	mi	jo za vsako potovanje tako skrbno pripravi
Ni	mi	šlo od rok.
nekaj grmičev indijske konoplje, in	mi	pokazal, kako naj posmukam listje,
Živalski svet se	mi	je predstavil predvsem z orli in sokoli.
Trpel sem, obračalo se	mi	je, jokal bi rad, da bi se znebil teh
katerekoli so že avtoritete, ki so	mi	dopustile možnost spustiti se v tole
Kako sem se pobral,	mi	še danes ni povsem jasno.
izkazal za popolnoma nesposobnega, da bi	mi	kakorkoli še lahko pomagal.
Bilo pa je čudovito, zdelo se	mi	je čudežno.
nemoči v vsakdanjem življenju, kadar se	mi	zdi, da nečesa ne zmorem, da ne bo
Da, ta tipka v	meni	je kanal, popkovina, ki me veže z realnostjo,
potokom in dvema jezercema take barve, da	mi	je vzelo sapo.
In takrat	mi	je bilo jasno:
skrivnost okusnosti njegovih jabolk, se	mi	je ta odkrila šele, ko sem eno dobil
je kaj, se je na široko zasmejal in	mi	stisnil roko kot medved.
Po krajšem opazovanju Hunze, se	mi	zdi, da ni večje razlike, razen te,
Nekoč so	mi	sprogramirani možgani delavke s tekočega
Pomembno se	mi	zdi vedeti, da se v svojih akcijah
Eden od konfliktov tega sveta, se	mi	zdi, je na tem zadnjem nivoju, med
najemnikov in zemljiških baronov, so	mi	zatrjevali, da ni.
nekoga, ki je zmagal svet in sebe, pa	mi	je nenadoma prišel pred oči Jan.
doživljam več kot gor v hribih, kjer se	mi	je kazal predvsem kot človek, kot sin
strahopetno pocmeril v ta dnevnik,	mi	je spet malo laže.
Ne da se	mi	dol s teh hribov.
Zdelo se	mi	je, kot v pospešenem filmu, na katerega
Starejši zakonski par, ki se	mi	je od vseh zdel najbolj simpatičen,
Odpor	mi	je dal energije in to sem izkoristil,
Družba	mi	je sprogramirala mozeg, da bi se ji
Ni se	mi	treba ozirati na očitke vesti za dejanja
* Ko sem jih zagledal, so	mi	šli lasje pokonci.
razlike ne vem, o tem nas v šoli, vsaj	meni	se zdi, niso učili.
Takoj	mi	je bilo jasno, od kod tisto srbenje
Svetovali so	mi	, naj prekinem brezplodno potovanje,
marmornatimi ploščadmi, templji in še nečem,	mi	je vzelo sapo in mi jo jemlje ob spominu
templji in še nečem, mi je vzelo sapo in	mi	jo jemlje ob spominu še zdaj, ko tole
Za trenutek se	mi	je zdelo, da je preveč, da bi najrajši
pravzaprav eni redkih ljudi, ki se	mi	niso masovno režali, ko sem prišel
Delo v bolnišnici	mi	je bilo kot Alicina pustolovščina v
dolge drčalnice iz tibetanske vasi, se	mi	je povsem nepričakovano uprlo.
Na živce	mi	gredo ti tanki ciganski hudiči, to
Indijci so	mi	tako tuji.
Dovolj	mi	je pobijanja po tem indijskem svetu,
privlači me predvsem tisto, kar se	mi	je upiralo kot iluzija doma.
A	mi	lahko daš nekaj za spomin, se je začelo
Kar ti	mi	daj uro in prstan, sem ga stisnil ob
Malomarno je šel mimo in	mi	pomignil za seboj.
Sikhi so strmeli za menoj, nekateri so	mi	komaj opazno prikimavali, drugi so
Po dolini Gangesa sem gonil, kot bi	mi	bili za petami vsi hudiči.
Mudilo se	mi	je ven iz Indije, spet nazaj med Tibetance.
zavitega v svojo visečo mrežo, včasih se	mi	je zdelo, da me hodijo kropit.
Čez čas so	mi	prinesli pol litra nekakšnega žganja.
Sredi noči	mi	je bilo nekoč vsega zadosti.
koncu sem se začel odpravljati, čeprav	mi	niti malo ni dišalo, v tisto megleno,
Bilo	mi	je tako žal, da ne moremo priti skupaj,
Predvsem pa so se	mi	v prenapetostih studili indijski višji
budističnega naroda, tibetanski se	mi	je spet zdel najbolj topel, svetel
želel sem ujeti tiste izraze, drugače	mi	ne bi nihče verjel.
Tresel sem se od pohlepa, da	mi	ne bi kaj ušlo.
Kasneje so	mi	ves material ukradli.
kako bi se temu sploh lahko reklo, da	mi	spet ni bilo nič jasno.
To, kar sem doživljal, se	mi	je zdelo tako neverjetno, da sem nekajkrat
vsak način bi rad našel koga, ki bi	mi	potrdil, da je vse samo navadna otročarija,
	Meni	pa je šlo tako na živce ker nisem mogel
Molijo,	mi	je rekla švedska nuna, ki živi med
je za hip ustavil ob meni, potem ko	mi	je prej že nekajkrat prijazno pokimal.
No, tudi o tem ne vem nič, zdi pa se	mi	, da to ni to.
sem stal tam in gledal množico, se	mi	je začelo dogajati kup stvari, ki jih
Potem	mi	je iz prsi udarilo ganotje.
sklenila dlani pred čudovitim obrazom, da	mi	je vzelo sapo.
Drugič	mi	je pripovedovala o tem, kako verjame
Tretjič	mi	je predlagala, da mi pogleda v dlani.
Tretjič mi je predlagala, da	mi	pogleda v dlani.
Brala	mi	je, da se bom nekje v daljni deželi
problemi, ki me bodo čistili in po tem da	mi	bo lepše.
vedel, ali je bilo vse skupaj res ali se	mi	je samo zdelo.
Ko sem končno ostal sam, so	mi	na zunanjih stenah sončnega templja
V Puriju so	mi	potrdili, da jih je šest tako tudi
Imel je vesele, odkrite oči, ki so	mi	za razliko od toliko drugih, ki so
da je njegova ribiška vas, pokazal	mi	bo, kako žive.
nas, vzemi tole sobo, je predlagal in	mi	pokazal zaprašeno, razvlečeno in od
Obraz se	mi	je sprijel v eno samo stisnjeno packo.
z rojem Indijcev na kolesih, ki so	mi	bili kar naprej za hrbtom.
mene počasi začel pobirati, nič več se	mi	ni tako mudilo, niti ljubilo ali sploh
Fantek	mi	je potem ponudil kužka, pobožal sem
Hary	mi	je kasneje povedal, da parkelj pomeni
pritisk v sencih vse bolj naraščal in so	mi	zatekle tudi bezgavke, kar je očiten
V farmaciji so	mi	dali dvakrat po dve vrsti ameriških
Ta	mi	je dal vrečko nečesa, še najbolj podobnega
vsake toliko premaknil za pol metra, da	mi	novi izmečki niso bili v napoto in
»Sedaj	mi	je srce mirno in gnev utišan.«
ljudi, ker so se vsi zarotili proti	meni	, vsi so mi sovražni.
se vsi zarotili proti meni, vsi so	mi	sovražni.
Bolj ko se	mi	bodo zoperstavljali, bolj jih bom kaznoval!,
Takoj, ko sem ga vtaknil pod ustnico, se	mi	je zavrtelo v želodcu in glavi, pobegnil
precej iz sebe, zgledal sem tak, da	mi	je vse zadovoljno kimalo ali zmajevalo
občutljivi in sveti deželi, kadar so	mi	zrasli čez glavo, in mu pojasnim, da
nisem poznal tistih v Sudanu, ko so	mi	večkrat zapovedali zviti našo jugoslovansko
Indije, zapravil nisem niti pare, tako so	mi	narekovali moji finančni fondi, vse
Toliko so	mi	pomagali, sedaj pa spet ta rastoča
senči razum, da ne vidi čisto, pači	mi	te indijske ljudi in jih riše groteskno
sami pravijo percepcija stvarnosti, in	mi	je zaradi svoje mistike tisočletnih
bolj zaznaval njegovo debelost, ki	mi	je ob vseh teh shujšanih na ulici dala
vedel sem, da ni vse vedno tako, kot se	mi	zdi in kot vidim.
Samozavest razsojanja so	mi	v Indiji vzele izkušnje stalnega menjavanja
	Meni	so se ob takih priložnostih vsiljevale
Ni	mi	bilo jasno ali gre pri indijskih množicah,
Ampak	meni	je voda kri zemlje, če se le da, skušam
vzpetini, preden sem ugotovil, da so	mi	blokirali zavore.
Tudi če so prišli od bicikla potem k	meni	in sem jim z roko pomignil, češ naj
Po ulicah pa se jih drgne toliko, da	mi	ni bilo jasno, kako se lahko srečujejo,
Tako se	mi	je zdelo, ko sem po tednih na prostrani
najlepše prostore, tako krasne, da se	mi	je večkrat zdelo škoda spati.
Tudi oni	meni	niso bili videti dosti boljše pameti,
Ni	mi	pa jasno, zakaj je večina glav obrnjenih
Ni	mi	tudi jasno, kako jih ne moti spati
Eden	mi	je ponudil v bananov list zavite ostanke
list zavite ostanke večerje, drugi	mi	je dal strip v angleščini.
prikolesaril z rezervno, originalna se	mi	je zlomila v pakistanskih hribih.
Ves dinamičen, podjeten in simpatičen	mi	je natresel polno naročje pošte, knjig
Ampak nebeška volja je bila taka, da	mi	bosta tisti marec in tisti Bombay ostala
Kri	mi	je šinila v glavo, vse vitalne sile
Sposodil sem si stanovanje, ki	mi	ga je za to priložnost ponudila naša
Ampak ta zavest	mi	ni dosti pomagala, na filmih so bili
obljubljajoč sto dolarjev vsakomur, ki bi	mi	pomagal priti na sled.
da bi ga izsledili, ampak tam so se	mi	samo še enkrat nasmejali.
naenkrat potegnil iz žepa, povedal, da so	mi	prav take ukradli in ga, strmeč mu
Tako se	mi	zdi odgovorno do sebe in drugih.
V glavi je mir, spet	mi	je lažje.
Bata	mi	je dala vedeti, da ni tako narobe,
se kdo dotaknil bicikla, ali da bi	mi	dal napačen odgovor, preveč je bilo
Najbolj sladki so od vseh na svetu,	mi	je rekla italijanska nuna, ki je veliko
živečih tu vsaj tristo zahodnjakov, ki se	meni	niso zdeli zadrogirani, niti zmedeni,
popotnikov, ki pridejo v Pondicherry,	mi	je pripovedovala, da se jih poloti
ašramovih gostiščih za vsak žep, kjer	mi	nikakor ni uspelo najti tako uravnovešeno
žarečih oči se je tako razburil, da	mi	je postalo nerodno, češ da ga nočejo
Matri Mandir	mi	je vzel sapo, ampak ljudje, sedeči
Kaj pa je duhovnosti, ali	mi	jo lahko pokažeš? je rekel drugi.
Od pisanega življenja se	mi	je kar mešalo.
Sploh pa se	mi	je zdelo zanimivo hoditi po Arunachali.
Zdelo se	mi	je, kot da sem na sveže zaljubljen,
spet prebil neko zaporo v sebi, ki	mi	običajno tja brani, ker se tja običajno
potem, ko sem prišel z Arunachale, se	mi	je zdelo, da sem deležen nekega čudnega
Ljudje, ki so	mi	šli s tistim svojim nezadržanim buljenjem
Njihova neambicioznost se	mi	je zdela odraz njihovega življenja
Zdelo se	mi	je, da so podobni nam, kadar pridemo
Zdelo se	mi	je, da so prepojeni z neko božjo percepcijo
Razmišljal sem, da bi	mi	bilo dano iti z njimi, če bi se spustil
Indija	mi	ni bila več nevarna.
počistil in na novo zgradil vso deželo,	mi	to sedaj na koncu ni bilo več treba.
znotraj tega, kar je v meni in to se	mi	ni zdelo nič več tako krvoskrunsko.
Oprostite	mi	, prosim, ljudje.
pogovor, in če so buljili vame, se	mi	je to zdelo lepše, kot če bi oprezali
deklic, tako čudoviti in prekrasni, da	mi	je jemalo sapo.
kot predstavnik Splošne plovbe, ki	mi	je obljubila, da me bo spravila čez
Preden pa smo izpluli,	mi	je tri popolnoma nekoristne dni vzela
Niso	mi	hoteli izdati dovoljenja, da lahko
Nič	mi	ni bilo jasno, dokler mi niso dali
Nič mi ni bilo jasno, dokler	mi	niso dali vedeti, da želijo od mene
goniti kolo nazaj gor do Kalkute, se	mi	je zdelo, bi me to psihofizično resno
Barka	mi	je predstavljala nekakšno maternico
Kljub vsemu temu premoženju	mi	singapurske oblasti niso dovolile ostati
ameriških seveda, ni zaleglo, da bi	mi	dovolili za prečkanje dežele več kot
mene, ki sem se pretegoval, kolikor	mi	je duša dala, ni delal.
samoiniciativno zbrali tisoč petsto batov in	mi	jih izročili kot pomoč in v znak simpatije.
Takoj	mi	je bil všeč.
Potem, ko	mi	je kar tam ponudil na razpolago prostore
Ni nevarno, če veš kaj delaš,	mi	je odgovoril prejšnji dan nek star
Romana in Zvone sta	mi	po slu iz Surath Thanija takoj poslala
petsto batov, hrano in duhovnost pa so	mi	ponudili v budističnem templju.
pa nisem odnesel kaj dosti, zdi se	mi	, da tudi večina menihov ne odnese veliko.
če je vse to res, ampak tako so se	mi	pritoževali.
Bolj ali manj direktno so	mi	vsi dali vedeti, da mi ne zaupajo.
direktno so mi vsi dali vedeti, da	mi	ne zaupajo.
Tisti, ki bi	mi	lahko posvetili z zeleno lučjo, pa
Po enomesečnem poskušanju	mi	je bilo vsega zadosti.
Zdelo se	mi	je, da nas grdo gleda, tako sem se
in zvaljal novo kroglico, namenjeno	meni	.
Od globoke čezmerne ventilacije se	mi	je najprej malo zavrtelo, potem je
na kaj se skoncentrirati, začelo se	mi	je dremati.
Obračalo se	mi	je zaradi tistih oči, bledlo se mi
mi je zaradi tistih oči, bledlo se	mi	je in bruhal sem zaradi njih.
zadnjič prišel ven, namenjen domov, ker	mi	je bilo vsega zadosti, mi je sledila,
domov, ker mi je bilo vsega zadosti,	mi	je sledila, čeprav tokrat zastonj,
Ob pogledu na ženske	mi	je zastajala sapa.
tako relativno vprašanje, kot koliko	mi	živimo bolj udobno in kvalitetno od
Tajci iz podolja so	mi	govorili, da se v takih nočeh dogaja
poskušala spraviti na tla, vendar se	mi	je vse to zdel del igre.
Mrzlim meglam po hribih navkljub	mi	je bilo takoj vroče.
Ukazal	mi	je v tabor za ovinkom.
neudobno sem malical z njimi, potem	mi	je šef pomignil v svoj šotor.
Od popitega in nerazumljivega so se	mi	tresle noge in z njimi preko mopeda
najmanj dve leti, in vprašanje, če	mi	bodo tajske oblasti spremenile status
Dejali so	mi	, da bo to mogoče le, če bom dovolj
bo spremenil v počitniško letovišče,	mi	je zatrdil vojak.
Khmer Kromi v taborišču Site 2 so	mi	zatrjevali, da jih vietnamski begunci,
Dali so	mi	kopijo pisma, naslovljenega na Reagana,
šel res čez tista minska polja, če bi	mi	kdo to prepovedal...
srečal več prostovoljcev, za katere se	mi	zdi, da zasledujejo ta ideal.
Taborišče se	mi	je zdelo kot kopija tistih nemških
njegovi konstrukciji nekaj manjka,	mi	se moramo učiti po svojih poteh, ne
Med delom v begunskem taborišču, so	mi	bili dani pogoji za opazovanje ne samo
prepoznaval sile, ki me vodijo tudi tako, da	mi	ustvarjajo vseh sort iluzije.
opazovanju kako funkcioniram, zdelo se	mi	je da se grem neke vrste ashram, samostan.
čutil tako ogroženega kot doma, saj	mi	ni bilo potrebno nositi maske.
To se	mi	zdi koristno za vse, ki se skušajo
počutim, kdaj imam največ energije, kdaj	mi	je najlepše?
Moja identiteta ni samo tista, ki	mi	jo je sprogramirala ta družba, niti
* * * Zdelo se	mi	je, da se kampučijski begunci psihično
Življenjske zgodbe, ki so se	mi	razkrile v kampih, so grozne, kot si
* * Funkcionarji COERR so	mi	ponudili, da bi čas izkoristil za nekaj
begunstva in sploh zadeti bistveno, kar se	mi	zdi, da sem se v teh letih klatenja
Učiteljica Sharon se je spet sprostila in	mi	ponudila kozarec mrzle vode.
Povedali so	mi	, da Tajske podaljšanje moje turistične
Vmes so	mi	redno prinašali jesti; ženska me je
jesti; ženska me je vsakič vprašala, če	mi	je dobro, kako se počutim in kaj bi
Kaj zaboga se	mi	stalno nekaj napoveduje!?
* * * Ko so	mi	koleno otipali prav vsi možje, žene
Preden so postlali, so	mi	dali 12 pisem.
Purvato Merdeja, eden od bratov,	mi	je koleno zmasiral s smrdečo tekočino
Postlali so	mi	na podstrešju tiste tipično sedlaste
Če želiš bolje spoznati Batake,	mi	je svetoval gostitelj, potem kupi cigarete
Grozno se	mi	je zdelo dejstvo, da ljudje vedo tako
na naš način prvemu za mizo, kjer so	mi	odstopili prostor, je le‐ta rekel ‘tenk‐ju’
je in me tako mahnil po rami, da so	mi	oči padle na peclje.
Potem	mi	je ponudil roko.
Kar slina	mi	teče od sadizma, naslajajočega se v
Ko sem krpal pod neko streho, so	mi	prinesli vročo vodo in piškote.
se čisto drugi občutki, usta so se	mi	vihala do ušes.
Nikamor se	mi	ni mudilo, zato sem vendar prišel.
Res, zdi se	mi	, da ti ljudje žive kot na vikendu.
Prišlo	mi	je na misel, da bi vodil sem najbolj
Pogosto so se	mi	rogali, ko sem hotel potrebo po dotiku
mehko sproščenega gor in dol, udje so	mi	odpadali, morda sem za hip zaspal,
pod vulkanom, kjer domujejo bogovi,	mi	je pomežiknil in pomigal z uhljem.
Morda so	mi	sladko informacijo v zavest poslali
bila nedelja, vsaj tako praznično se	mi	je zdelo.
tisoč ljudi z vseh kontinentov, ki so	mi	na biciklu dajali podoben občutek,
Raztogotilo me je, besno	mi	je vsekalo v možgane, da ni mogoče
brez vsakega napora; nekaj energije	mi	je vzelo le, da sem pest, veselo usmerjeno
Stopil	mi	je pred kolo!
kot da ne vem, da je hrup namenjen	meni	.
Zdelo se	mi	je, da vse teče za mano, zaropotalo
Vendar	mi	je takoj odleglo, saj o incidentu niso
Prav nič težko	mi	ni bilo oprostiti.
je sedla nazaj pred Dinastijo na TV,	meni	pa se je na stranišču skozi od rje
teras na okrogle zgodilo nekaj, kar	mi	je vzelo sapo.
Terasa	mi	je po vznemirjajočem vzponu skozi evolucijo
vsega skupaj malo bal, nek zdravnik	mi	je prerokoval, da si zaradi leta dolgega
Pri srcu pa	mi	je bilo tako lepo, celo telo je bilo
prekrvavljeno, toplo in voljno, duša	mi	je godla in pela.
Take stvari so se	mi	dogajale samo v Indiji.
stojišču, nenehno stiskal kolena, da	mi	od stresov ne bi ušlo v hlače in sosedje
betelovo listje je še ostalo isto, so	mi	rekli.
Pojdi po severni strani, so	mi	rekli.
vhodom v svetišče smo se sezuli, lase so	mi	pokrili z robcem, potem smo posedli
Potem se	mi	zdi, da so se pogovarjali čisto vsakdanje
sonca, nekaj pesti arašidov, podarili so	mi	nekaj pomaranč, banan, jabolk in snedel
Kar luštno se	mi	je vrtelo, ko sem premišljeval, kako
V tradicijo, se	mi	zdi, verjame tudi večina mladih Balijcev,
spojitve z bogovi v večno blaženost, so	mi	zatrjevali.
Petelina sta se zaganjala, da	mi	je tonilo v morje, da je perje letelo
strmoglavil v luknjo na cesti, ki se	mi	je pod pravkar poslovljeno luno zdela
njim pripadnik vaške straže, ki sta	mi	obljubljala prazno celico v zaporu,
obljubljala prazno celico v zaporu, se	mi	ni dalo nikamor.
Prosim, dajte	mi	no mir...
odskočil, segel za pas, potegnil pištolo in	mi	jo vso tresočo sunkovito pomolil pod
Psa vidim, se	mi	je zadrl čisto od blizu v obraz.
mogel več sedeti na biciklu, vrtelo se	mi	je.
od zlatenice že tako zdelana, da so	mi	dohtarji odsvetovali jemanje preventivnega
Razložil	mi	je na dolgo in široko, kaj vse je prišlo
groteskni, skoraj psihotični, zdi se	mi	da izražajo očitni strah pred nadnaravnim.
Kar zadeva nabožne vsebine pa se	mi	zdi, da uspevajo predvsem kipi s tempeljskih
Potem	mi	je podal kosmato roko in enostavno
Za Bruna	mi	je že v Ljubljani povedala Breda, rekoč
Zvečer	mi	je Bruno predstavil še ostalo posadko.
Pripovedovali so	mi	o njihovi črni magiji.
	Meni	se je zdelo vse skupaj hecno, zato
No, pokažite	mi	, samo nekaj, pa bom verjel, me je napihovalo.
	Meni	predstavlja nekaj takšnega kot tisti
se kot bebec osuplo spraševal, kaj	mi	je, kaj se dogaja, kako je tole mogoče,
Pobrali so	mi	ves denar, odvetnik si ga je razdelil
nek moj odnos do sveta in sebe, ki	mi	je dal toliko lepega, kot še ničesar
biti zastonj, po njegovem načrtu pa bi	mi	v desetih dneh pobral ves denar.
Seveda	mi	je takoj spravil za vrat svoje policijske
Ko sem izvedel, da imam cirozo,	mi	je prišlo najprej na misel, da bi se
gobavci nekam, kamor nihče noče - pa so	mi	povedali, da to pač ne bo mogoče, ker
centralnoafriškega cesarja Bokasso, ki se	mi	je nekaj let nazaj tako zameril s svojo
Ves svet in jaz v njem vse se	mi	je predstavilo na nov način.
Najbolj enostavno premikanje	mi	je govorilo o popolnosti telesa in
dostopen zastonj, o novi občutljivosti, ki	mi	bo nova kvaliteta življenja.
Po tistem so	mi	pravili, da sem drugačen od drugih
tako skromno in brezpogojno, da se	mi	je pogled lahko od tal obrnil v nebo,
sveta in sebe in to je bilo največ, kar	mi	je bilo z lastnim trudom in ‘božjo
Kot taka se	mi	je predstavila.
opozarjali, da naj se malo civiliziram, pa se	mi	je to običajno zdelo trapasto.
Ni	mi	šlo v glavo, kako lahko na primer pride
kupila, ker trenutno ni lačna, ali pa da	mi	že po treh tednih, kar sva se poznala,
Zgodilo pa se je, da je ona začela dajati	meni	nekaj iz svoje zakladnice.
meni, sem bil, častilec narave, ki	mi	je pomagala preživeti v prej naštetih
Zdelo se	mi	je, da sem na nekakšni vesoljski ladji,
V zavesti pa kot da	mi	je nekaj počilo.
da Gail ni opazila ničesar, vendar	mi	je kasneje, ko sva se o tem pogovarjala,
* * * Dnevi so	mi	tekli kot novorojenčku.
To	mi	je šlo po glavi ves dan.
Vedel sem, da bi to koristilo tudi	meni	.
njihovim večerom ob plesu in petju) so	mi	pokazali debelo palico , češ ali greš
Kljub vsem vplivom srca in duše,	mi	je bilo zadnjo noč jasno - z Gail se
Ko sta z Janom odletela nazaj domov,	mi	je bilo najtežje v življenju.
potem rešujem, da sem lahko vzhičen in	mi	tako ni dolgčas, ali imajo prav moji
se me je ustrašil, prepričan, da se	mi	je zmešalo.
Skozi telo	mi	je šel srh kot bi se mi odprl pogled
Skozi telo mi je šel srh kot bi se	mi	odprl pogled v skrite mehanizme stvarstva.
pripravljati za pot na Novo Gvinejo,	mi	pa smo se v starem avtu odpeljali proti
Zaupajo	mi	, ubilo bi me, če bi se izneveril.
Zadnja kriza	mi	je odprla pot.
* * * Ko	mi	je mož na Lufthansinem šalterju pomignil,
Do zadnjega sem namreč upal, da	mi	ne bo treba odleteti, da se bo kaj
Zjutraj	mi	je bilo jasno.
postajala je malo otročja, zdela se	mi	je čisto preč od veličine dogodka.
je šlo na smeh in tako seveda tudi	meni	.
Zdi se	mi	, kot da so izginili vsi običajni bavbavi,
Ni	mi	jasno, kako se nebo lahko spreminja
sem Melito, jo nežno ujčkal, ko se	mi	je kar naenkrat ojužilo.
Za povrh	mi	tudi čestita, da sem našel svoj prostor
Gail je rekla, da	mi	je hudo, da sem ‘emotional’ verjetno
	Meni	pa se je zdelo, da sem tak, ker se
Vi	meni	mir, jaz pa vam kos sira na teden,
Res	mi	ni bilo jasno, kako sem mrho uspel
eksplodiral nad svojim gospodarjem, ko	mi	je prepovedal nositi grozdje pod pipo.
odločil umakniti se in zgraditi svoj raj,	mi	je pokazal nek magazin računalniške
V neki skupini so	mi	rekli, da ne smem užiti nobenega sadja,
Tudi to	mi	je bilo dano skusiti.
razredov osnovne šole, v katerih se	mi	je kar naprej, morda enkrat na teden,
To se	mi	verjetno ni samo zdelo, tako kot jaz,
Ni	mi	bilo več treba spati v našem avtomobilu,
boriti z vsemi sortami ljudmi, ki so	mi	hoteli zlesti v avto, od pedrov do
Tako nekako so	mi	svetovali avstralski prijatelji, ampak
Zdelo se	mi	je, kot bi se z bosimi nogami dotaknil
Eden od ogorkov se	mi	je zataknil med prste, s kazalcem sem
Podplate	mi	je nekoč premasiral tudi prijatelj,
Ko	mi	je masiral neko točko, sem krilil kot
In spet nisem vedel, ali se	mi	tako samo zdi ali je res.
Že se	mi	je zdelo, da je vse skupaj popolnoma
Izredno so me tudi razveselili, ko so	mi	povedali, da v vasi živi Slovenec,
problemi in njihova kultura, ki se	meni	zdi vse bolj zanimiva kot duhovni temelj
To se	mi	še nikoli prej, na več kot tisoč predavanjih
Pastor	mi	je pripovedoval, da so dobili video
Tisti, ki so jo sprejeli, so se	mi	zdeli precej boljšega videza.
Kuhala je take jedi, da se	mi	še danes cedijo sline.
Res	mi	ni bilo jasno, kako lahko tako strašno
Verjetno nikoli ne bo zares vedela, kaj	mi	je poslala v teh pesmih.
sem psihofizično spremembo, zdi se	mi	, da sem jo doživel, sedaj se bo videlo,
Hotelo se	mi	je globokega dihanja.
Zadnjič	mi	je taka kontrola pred desetimi leti
Pustil sem vse ven, da	mi	je s svojo grobostjo prepililo grlo.
okoli mene najbolj pogumni Aboridžini,	mi	je že odlegalo.
Verjetno so mislili, da se	mi	je pokazalo kaj groznega.
»Nothing, nothing, oprostite	mi	, prosim oprostite, vse je v redu«,
To je ženski del taborišča,	mi	je prestrašeno šepetala na uho moja
filozofski sprehod s teboj, / na katerem se	mi	lahko pridružiš kjerkoli, / tudi sredi
Saj se	mi	je zdelo, da se šalite, gospod Anželo!
Rajši	mi	povejte, kje stanuje profesor Vran.
Včasih pride k	meni	, da se kaj pogovoriva, zanima ga filozofija.
Na vrtu	mi	pomaga Marija, pravzaprav je vrt njeno
hiši, v nekakšni graščini, verjetno se	mi	je tako zdelo zaradi njegovega lanskega
Zdaj pa	mi	povej, kaj te je prineslo k meni.
Zdaj pa mi povej, kaj te je prineslo k	meni	.
tretjem letniku filozofije... in žal	mi	je, da niste moj profesor.
sem nekaj vaših del, še posebno všeč	mi	je bila knjiga o duši... in ravno ob
Prosim vas, ne smejte se	mi	, saj sam dobro vem, da sem smešen!
Ne verjamem namreč, da bi	mi	lahko pomagal psihiater, upam pa, da
lahko pomagal psihiater, upam pa, da	mi	lahko pomagate vi, ki ste filozof!
Oh, sram me je, ne bi smel... oprostite	mi	, mojster Bruno!
Zdi se, kakor da je prišel k	meni	iz nekih davno minulih, resnejših časov,
predlagam: če želiš, lahko prihajaš k	meni	ob sobotah, tako kot danes, vendar
spominu zapisuješ najine pogovore in	mi	potem, ob priložnosti, zapiske prineseš,
že pomislil, da bi si zapisal, kar	mi	boste povedali.
Zdaj	mi	rajši povej, ali si že izbral temo
pravimo po naše, in si predstavljam, da	mi	iz prihodnosti - recimo z nekakšnim
zagledam posvetilo, napisano z znano	mi	žensko pisavo:à Monsieur Des Cartes...
Slog se	mi	zdi precej čuden, po eni strani preobložen,
Prvih nekaj strani	mi	še ugaja, potem pa vedno bolj viham
besed sklepam, da Wertherja, ki je	meni	tako ljub, ne marate preveč - in se
Tako se	mi	je zazdelo.
Včeraj, ko sva bila v Tivoliju,	mi	je rekla, da sem njen najboljši in
zaupam, mojstru, a to še ne pomeni, da	mi	lahko resnično pomaga.
Nee... toda nenavadno se	mi	zdi, da sem tu z vami, da sem vaš gost...
...in zdaj	mi	je prišlo na misel, da je Wertherju
Prav zdaj se	mi	zdi, da je vse samo sen!
Ko sem jo lani bral za izpit, se	mi	je najbolj vtisnilo v spomin tisto
Kolikokrat	mi	nočni počitek pričara vtis običajnih
to, da nečesa nisem zmožen, ampak se	mi	zazdi, kakor da sploh nisem resničen,
razločevati od spanja, tako da osupnem in	mi	ta osuplost skorajda potrjuje misel,
	Mi	slediš, Janez?
Zdi se	mi	, čeprav sem te komaj spoznal, da ti
človeku zagotavlja tole: karkoli se	mi	v življenju zgodi, sem tu vedno jaz
In se	mi	mimogrede celo nasmehne!
Takrat se	mi	je podrl svet.
se in to je bila ena redkih noči, ko	mi	je dovolila, da sem ostal z njo do
Niso	mi	bile blizu, zelo preprosto.
pobegih vselej spet vrnil k njej, četudi	mi	je parala srce...
Kako naj	mi	pri tem pomaga samozavest, pa če bi
Toda že misel, da bi bil lahko moj,	mi	je težka...
In če bi	mi	to kaj pomagalo!
A kaj	mi	pomaga, če to vem?
edinstveno trpljenje - in čudno: soroden	mi	je ravno v tej edinstvenosti!
berem kakega pesnika iz davnine in	mi	je, kakor da bi videl svoje lastno
vam hvala za pozornost in pomoč, ki	mi	jo dajete, toda ne vem, ali se lahko
Še preden nadaljujeva, pa	mi	povej, kako si se odločil - ostaneš
Neki moj kolega	mi	jih je priporočil, vendar jih doslej
kar nehava s tem, mojster, sicer se	mi	bo Descartes priskutil.
Ah, nihče	mi	ne bo dal ljubezni, radosti, topline
Oh, mojster, daj Bog, da se ne bi	meni	... niti vam... kdaj zgodilo kaj takega!
O, Bog	mi	pomagaj!
Kadar sem buden in kadar sanjam,	mi	polni dušo!
Mojster, povejte	mi	, če veste: ali je Descartes sam kdaj
”Gospod Des Cartes, Vaša pisma	mi	vselej služijo kot protistrup za melanholijo...
Seveda se, a	mi	to ne pomaga prav dosti, tako kot princesi
”Zdi se	mi	, da je pri Željah najpogostejša zmota
Tudi	meni	se zdi, da bom izgubil polovico sebe,
včasih si mislim: no, recimo, da bi	mi	nekega lepega jutra rekla, da se je
drugam, ker se želi poročiti z menoj in	mi	vse življenje ostati zvesta, saj na
če bi dočakal to srečno jutro, ko bi	mi	povedala vse to, mi padla v objem in
srečno jutro, ko bi mi povedala vse to,	mi	padla v objem in mi šepetala besede
povedala vse to, mi padla v objem in	mi	šepetala besede ljubezni, bi bilo potem
zaspan, sem pa malce utrujen, misli	mi	begajo in s težavo poskušam zbrati
poskušam zbrati v sebi vse, kar ste	mi	povedali.
izšel prevod Dnevnika zapeljivca -	mi	ga priporočate?
prejšnjega srečanja, sem ugotovil, da	mi	je mojster Bruno veliko povedal o Karteziju,
Najprej pa moram reči, da se	mi	je ta knjiga zdela zelo čudna glede
Čudno se	mi	zdi, da sta si Sören Kierkegaard in
Kierkegaardov psevdonim, zdi pa se	mi	, da ima neko zvezo s puščavništvom...
spominu svojega razmerja z njo; prenehala	mi	je dišati [...]
V tem hotenju	mi	je Kierkegaard blizu in ga prav dobro
Po drugi strani pa	mi	ni jasen duhovni smisel tega dela,
Zdi se	mi	, da ne.
Zdi se	mi	, kakor da bi bil danes učitelj ti,
Vse bolj se	mi	zdi, da je Kierkegaardov odnos do osebe
Ne, nič	mi	ni povedal.
zadnje čase se nekaj kuja, nič kaj dosti	mi	ne pove... ti pa, če želiš, mi lahko
dosti mi ne pove... ti pa, če želiš,	mi	lahko ob priliki zaupaš, kaj te teži...
sicer pa se strinjam s tabo, tudi	meni	je Kierkegaard mnogo bližji od Hegla,
Teh pri nas ne manjka,	meni	pa so skrajno... kako bi rekel... tuji.
Ne,	meni	je lepo tu, če je vam prav.
Zdi se	mi	, da ima Kierkegaard bolj prav kot Hegel,
moral označiti s prvim izrazom, ki	mi	pride na misel, bi bil moj odgovor:
	Meni	osebno se zdi, da ne povsem - in tega
Iz nekaterih vaših besed se	mi	je zdelo, da ga marate, iz drugih spet,
Zdi se	mi	, da Kierkegaardu to ne bi bilo dovolj,
No,	meni	je vsekakor bližja Spinozova ”umska
Že tako	mi	je dovolj hudo.
tako spraševal in sploh ne bi prišel k	meni	, ampak bi rajši poiskal kakega drugega
	Mi	lahko poiščeš kak odlomek, kjer piše
evidence, iz izkustev, v katerih so	mi	zadevne stvari ali stanja stvari navzoča
	Mi	lahko poveste še enkrat, v katerem
Prosil sem vas, da	mi	še enkrat razložite odnos med egom
Zdi se	mi	, da ta sklep ne sledi nujno iz Husserlove
mojster Bruno, ko se pogovarjava, se	mi	zdi, kakor da sem prestavljen v drug
Žal ne, posodil sem ga Anželu, on pa	mi	vsako leto v zameno pripelje sodček
Skratka, pokojni stric	mi	je omogočil, da sem pred desetimi leti
Sem in zelo	mi	je všeč, prav navdušil me je!
poglavja po vrsti - ampak Hardingov tekst	mi	je bil najbolj všeč.
Skoraj bi lahko rekel, da	mi	je Harding pomagal preživeti Dragin
Saj ste	mi	ga vendar priporočili!
Všeč	mi	je: izviren je, duhovit... predvsem pa
”Popolnoma nobenega časa	mi	ni vzelo, da sem opazil, da ta nič,
puščavniki, še prej mučenci... vendar se	mi	zdi težko uskladljivo oboje: namreč
Bolj vprašljivo se	mi	zdi njegovo sklicevanje na jasnost
blizu, če veter veje od njih proti	meni	.
Mojster, povejte	mi	prosim kaj več o tem!
moja smrt moj absolutni konec - in da	mi	je po njej pravzaprav lahko vseeno:
In ko to uvidim, se	mi	zdi moja smrt manj slaba.“ [prav tam]
Pomembno se	mi	zdi tudi to, da se Parfit ni približal
Namen njegovega razmišljanja	mi	je blizu - sama teorija pa je nepopolna
preteklega jaza - nekega drugega, zdaj	mi	že skoraj tujega jaza.
V splošnem pa	mi	je Parfitovo prepričanje, da za preživetje
ohrani v večnosti) - to prepričanje	mi	je blizu, vsekakor bližje od krščanskega
	Meni	pa je takšna neosebna nesmrtnost še
"Razložite	mi	na primeru."
Razložite	mi	na primeru, mojster!
Ravno v zadnjih nekaj dneh se	mi	je zamisel za knjigo jasneje izoblikovala.
mlajših letih rad krajšal čas (takrat se	mi	je zdelo, da ga imam še dosti) in se
In tako se	mi	je začela porajati zamisel o knjigi,
dokončal, je odvisno tudi od tega, koliko	mi	boš ti pomagal... zdaj mi pomagaš zelo
tega, koliko mi boš ti pomagal... zdaj	mi	pomagaš zelo veliko!
pomagam... razen z zapisovanjem tega, kar	mi	poveste.
No, pomagaš	mi	tudi tako, da mi postavljaš pametna
No, pomagaš mi tudi tako, da	mi	postavljaš pametna vprašanja.
Vprašanj	mi	ne zmanjka, čeprav ne vem, ali so pametna...
Kolikor sem doslej spoznal filozofijo, se	mi	zdi, da so največji filozofi premišljevali
življenja zmeraj malce zmrazi... zdi se	mi	, kakor da bi jih izvrgla zemlja... te
Fizike pa je pri enem izmed profesorjev,	mi	je rekel knjižničar.
Zdi se	mi	, da se ne moreva strinjati s takšnim
Mojster, povejte	mi	še kak primer!
vključil v svojo knjigo, in prišlo	mi	je na misel, da je najstarejši predmet
hiše, knjiga s konca 17. stoletja, ki	mi	jo je nekoč podarila teta.
	Mi	jo boste pokazali, mojster?
Prej, ko je bila še tu,	mi	je bilo težko, ker ni bila več moja,
odšla - minilo je šele nekaj dni - se	mi	pogosto zazdi, da je še vedno tu, ob
zadaj in prijel sem jo za roko, vendar	mi	jo je odtegnila in začela brskati po
miru poslovila od mene; in ta misel	mi	je bila preveč všeč, da bi si jo upal
čutil, da je Draga edina, s katero	mi	je tako domače pri duši, kakor da bi
A, glej jo, tam	mi	maha!
velikem trupu kovinskega ptiča, ki	mi	jo bo ugrabil.
potem pa nisem več zdržal, zazdelo se	mi	je, da maham v prazno, solze so mi
mi je, da maham v prazno, solze so	mi	tekle iz oči in brisal sem si jih z
v kateri ločitev pomeni smrt; ona	mi	jo je priporočila.
novega začetka ne bom zmogel, zazdelo se	mi	je, da nimam dovolj moči zaživeti znova.
vendar sem ravnal kakor otrok; še zdaj	mi	je vse tako jasno, a še nič ne kaže,
očetu kaj takega, kar si danes povedal	meni	?
Zdi pa se	mi	, da so stvari bolj preproste, kot jih
Daj	mi	roko, da vstanem.
stric je oboževal Prousta in prebiral	mi	je odlomke iz Iskanja izgubljenega časa.
Zdi se	mi	, da je ta dodatek v definiciji odveč.
Zdi se	mi	, da sem naletel nanj v Očesu duha,
Mojster, samo to	mi	povejte, kako je sploh mogoča ”brezčasna
Nekaj se	mi	svita, še vedno pa mi ni povsem jasno...
Nekaj se mi svita, še vedno pa	mi	ni povsem jasno...
Lepo ste	mi	razložili... toda vprašal bi vas še nekaj:
Ne smem je pozabiti, dal	mi	jo je prijazen sosed že pred leti,
pomislil, da nisem prvič tu... verjetno se	mi	je to samo zazdelo.
se ustavil - morda ravno zato, ker	mi	je bila povsem nerazumljiva: na renesančnem
Zdi se	mi	, da ga vidim pred seboj kakor v nekakšnih
več premišljeval o tej sliki, zdaj pa	mi	je tako živo vstala pred očmi!
Zdi se	mi	, da Gombrich nekje pravi, da prostor
tam nekje pri paladijevski fasadi,	mi	je prišlo na misel, da je perspektiva
	Mi	slediš?
Zvečer, ko se vrnemo, vas bom prosil, da	mi	to še enkrat razložite na papirju,
Aja... se	mi	že malo sanja...
arhitekturno motiviko, med katerimi	mi	je posebej ostala v spominu neka podolgovata,
O, to	mi	pa ni všeč!
naj bo tisto naslikano mesto, ki ste	mi	ga opisali, sploh renesančno, ko pa
Zazdela se	mi	je bližja našemu današnjemu občutju
prisotnem idealnem mestu - in tudi zato se	mi	zdi slika, ki sem ti jo prej opisal,
videl idealno mesto na sliki, ki ste	mi	jo opisali, če bi ga gledal v ukrivljenem,
Včasih se	mi	zdi, da ga ne poznam dovolj...
hotel sem jo stisniti k sebi, pa se	mi	je izvila iz rok... in ponovil sem: poroči
Še prej bi	mi	odletela v Pariz...
Zdi se	mi	, da so se na beneških lagunah prvi
Ne... pač pa se	mi	je za hip zazdelo, da sem to, vse to
Ko sem bil mlajši, se	mi	je zdela Kristusova luč bliže.
Blazno	mi	je všeč!
Ko gledam te slike, se	mi	res zdi, da zrem drugam...
Prav to se	mi	zdi pri Tintorettu čudovito, ta bližina
Že ves čas pa se	mi	je zdelo, da me na nekaj spominjata...
Zdi se	mi	, da po stopnicah že prihaja večja skupina
Zdaj	mi	je prišel na misel odlomek iz Iskanja izgubljenega časa,
slepeče svetli privid, kakor da bi	mi	hotel reči: "
prepoznal: bile so Benetke, o katerih	mi	vsi moji napori, da bi jih opisal,
spomin, niso nikoli povedali nič, zdaj pa	mi	jih je vrnil občutek, ki sem ga zaznal
tlaka v krstilnici Svetega Marka, in ta	mi	je vrnil tudi vse druge, tistega dne
	Meni	se zdi sprejemljiva Newtonova misel,
Žal	mi	argument še vedno ni povsem jasen.
Mojster,	mi	lahko poveste tak primer, ki bi brez
Zdaj	mi	je Newtonov argument za obstoj absolutnega
Einsteinove knjižice o relativnosti, ki ste	mi	jo zadnjič posodili.
To se	mi	zdi lepo in resnično povedano; Gassendi
absolutnega časa res ni tako jasen, kot se	mi	je sprva zdelo - pa vendar: ali ne
To je res precej čudno, ne zdi pa se	mi	nerazumljivo.
tiče, sem nič kolikokrat dal vedeti, da	mi	velja prostor za nekaj povsem relativnega,
relativnega, prav tako kot čas; da	mi	pomeni neki red koeksistenc, tako kot
korespondence med Leibnizem in Clarkom	mi	ta razlika ni prišla na misel.
No, zdaj pa	mi	ti povej, kaj se ti je zdelo najbolj
ampak... kako naj vam povem... za hip se	mi	je zazdelo, da sem nekje drugje in
tudi o resnici vere - in ravno zato se	mi	zdi to obdobje za teologijo še posebej
pojmovanja odnosa med Bogom in svetom	mi	je bližje Newtonovo stališče, saj si
Mojster,	mi	lahko poveste še enkrat - kaj so enanfiomorfi?
intrinzična lastnost levice, toda ni	mi	povsem jasno: zakaj ne bi za določitev
Še vedno pa	mi	ni jasno, kako lahko v svetcu, v katerem
	Mi	lahko poveste enostavneje?
vzdolž skoraj prosojnega traku, ki	mi	omogoča, da jo vidim z obeh strani,
omogoča, da jo vidim z obeh strani, se	mi	po enem obhodu pokaže obrnjena, s trebuhom
obrnjena, s trebuhom proti levi - ne da bi	mi	bilo treba spremeniti moje gledišče,
	Mi	slediš?
Zdi se	mi	, da spodaj ni zaklenjeno, pozabil sem
Moje duše so	mi	pravile, da se Swedenborgovi angeli
za privid ali domišljijsko videnje,	mi	je bilo dovoljeno videti tudi, kadar
tudi, kadar sem bil povsem buden in so	mi	delovala vsa telesna čutila, to je,
Često	mi	je bilo dovoljeno, da sem se jim pridružil
stanju, v kakršnem so bili oni, se	mi	je zdelo natanko tako, kakor da bi
Anželo, rekel si, da si	mi	nekaj prinesel?
Anželo,	mi	jo res daš?
	Meni	?
...Odlomek se	mi	zdi zanimiv tudi zato, ker nekoliko
pa bi še malce bral pred spanjem -	mi	posodite Nebesa in pekel?
to namreč le mojemu duhu, medtem ko	mi	je telo ostalo na istem mestu.
Zdi se	mi	, da prostora ne moremo omejiti na fizični
prebiral sem jih že v gimnaziji, kupila	mi	jih je mama, ko je ugotovila, da se
navdušil zanje, spominjam se, da se	mi	je tista Avguštinova strast do matere
Silno začudenje se	mi	poraja nad to uganko, strmeča osuplost
Seveda, vesel bom, če	mi	prebereš kak odlomek - ob tem se bom
odlomek - ob tem se bom spominjal, kako	mi	je v mladih letih stric Filip v Parizu
pojmovanju časa kot trojne razsežnosti duše	mi	je prišel na misel odlomek iz sedme
filozofije in imam junija kolokvij,	mi	je pri Kantu še marsikaj nejasno.
Želel bi, na primer, da	mi	pojasnite odnos med apriornostjo in
Všeč	mi	je bila tudi Heglova metafora, da čas
metafora, da čas ni kot struga... zdi se	mi	, da je s tem skušal povedati o času
Da... najbolj pa	mi	je pri Heglu všeč pojmovanje odnosa
odnosa med časom in večnostjo; zdi se	mi	, da se je Hegel tu najbolj približal
zdi se	mi	, da znanost res ne obravnava tistega
zunaj nas, v duhu in naravi, zato se	mi	zdi ostra ločnica med fizikalnim in
razdvojena čustva... da, še najtežje se	mi	zdi ohranjati celovitost pri čustvih:
premišljeval o predmetih... mojster,	mi	lahko poveste še kaj več o teh ”odsenčenjih“?
Tudi	meni	se tako zdi, čeprav sem prepričan,
Prosim, preberi	mi	ga.
”...sonata	mi	je celo potem, ko sem jo slišal od
Ko se	mi	je odkrilo to, kar je v Vinteuilovi
Vinteuilovi sonati najbolj skritega, se	mi	je tisto, kar sem razločil in vzljubil
katero čustvo nima moči, že izmikati in	mi	uhajati.
Ker vsega tistega, kar	mi	je sonata nudila, nisem mogel vzljubiti
Mojster,	mi	lahko poveste kak primer?
Husserlovo časovno perspektivo, všeč pa	mi	je, da si opazil možno posredno zvezo.
	Mi	lahko poveste kak primer?
Einsteinovo knjižico [Einstein (1)], ki ste	mi	jo posodili, pa še poglavje o relativnosti
razumem pojem prostora‐časa, čeprav	mi	je še precej stvari nejasnih...
pa kar vprašaj, zato tudi prihajaš k	meni	, da ti kaj razložim.
Mojster, prosil bi vas, da	mi	čim bolj enostavno razložite Einsteinovo
relativizacijo časa, toda v Einsteinovi knjižici	mi	je še precej stvari nejasnih: na primer
	Meni	je prav, kakor porečete vi, mojster.
našega župnika vprašal, ali vé, zakaj	mi	njegova ekscelenca ne odgovoré, se
njegova ekscelenca ne odgovoré, se	mi	je smejal, kot se mi zdaj smejete vi,
ne odgovoré, se mi je smejal, kot se	mi	zdaj smejete vi, mojster Bruno.
Mojster, ali	mi	lahko na preprost način razložite ”osnovni
knjižici je dokaj obširna, vendar se	mi	ne zdi dovolj jasna.
Sam ne vem... vse to se	mi	zdi zelo težko...
Zdi se	mi	, da sta vajina pogleda le različni
O, kako se	mi	je zavrtelo!
Mojster, žal	mi	je, da imate takšne težave z menoj.
Gledal sem tiste oboke, zazdeli so se	mi	kakor angelova krila in...
ga videl tam zgoraj... res ne vem, kaj	mi	je bilo!
To se	mi	zdi razumljivo, saj je Einstein opustil
Ne vem, zdi se	mi	, da sta vrani...
Tudi	meni	se zdi čudno, da pametni ljudje jemljejo
Kratke zgodovine časa... še posebej	mi	je ostal v spominu primer s skodelico
Mojster,	mi	poveste kak konkreten primer?
misli približale vašim, toda zdi se	mi	, da tega ne zmorem.
vas, mojster, ne zamerite, saj vem, da	mi	hočete dobro.
sopotnik, in tudi če ne bi več prihajal k	meni	, me boš še dolgo spremljal v mislih.
skrivnost: ti, Janez, prav toliko pomagaš	meni	kot jaz tebi.
Že iz porodnišnice	mi	je poslala telegram, da se je rodil
Ne vem, ampak zdi se	mi	, da zrak ni tvoj element.
	Meni	se to zdi lažji del uganke, nisem pa
Vendar, če sklepam iz tega, kar se	mi	zdi, da vem o tebi, bi rekla, da nisi
bil v mladosti vnet za ženske, saj	mi	je že nekaj pravil o tem.
Ker	meni	ni treba ugibati, jaz to vem.
Ne, niste	mi	povedali, ampak jaz vem tudi tisto,
zamerite, ampak tega sploh ne vem, niti	mi	ni znano, kakšne so značilnosti raka,
Anželo, podaj	mi	malce vrč s tvojo kvintesenco...
Zdi se	mi	, da točen datum njegovega rojstva sploh
Prej, ko smo se ukvarjali z znamenji,	mi	je prišlo na misel, da bi mi štirje
Katero vlogo ste	mi	namenili, mojster?
Ime	mi	zveni znano, morda sem ga že kdaj srečal...
Zdaj pa, če ste za to,	mi	začnite pojasnjevati.“
nepredstavljiva, ampak tudi nerazumljiva, vsaj	meni	...
To se	mi	ne zdi logično.
Kaj	mi	boš odgovoril na »kaj je zunaj sveta«?
Njegov namen	mi	je jasen, čeprav mislim, da bi se z
Toda to se	mi	zdi samo odložitev, ne pa prava rešitev
se odlomka iz knjige, iz katere si	mi	bral pred nekaj dnevi, pozno zvečer...
Lepa se	mi	je zdela ta misel o vrtiču, baje izvira
Če praviš (in res se	mi	zdi, da mi hočeš nekaj reči, da bi
Če praviš (in res se mi zdi, da	mi	hočeš nekaj reči, da bi ubežal praznini
če naj gremo naravnost k stvari, se	mi	zdi smešno govoriti, da onkraj neba
Zdaj se	mi	je posvetilo, kaj v matematiki pomeni
Bruno. ...ta sodba se	mi	zdi sicer preostra, saj si je Bruno
že kar nekaj filozofskih knjižic, ki	mi	jih je priporočil.
Pred kratkim	mi	je posodil razpravo O človeškem dostojanstvu
O človeškem dostojanstvu Pica della Mirandola - renesansa	mi	je blizu, tako vesela in svobodna se
je blizu, tako vesela in svobodna se	mi	zdi v primerjavi s stoletji pred njo,
zvečer kaj naokrog, za spremembo k	meni	?
Da, lahko rečem, da	mi	je Giordano Bruno v marsičem zelo blizu...
dejansko, aktualno neskončnost vesolja se	mi	pamet ustavi!
Zdi se	mi	, da res ne.
dušo, srcem... še posebej nedoumljiv	mi	je odnos med resnico in vero.
Ne, toda zdi se	mi	, da imata marsikaj skupnega.
če je vam prav, bi rajši videl, da	mi	še kaj poveste o Giordanu Brunu.
in tudi v tej veri in dvomu	mi	je blizu.
Zdi se	mi	, da Brunov panteizem zanikujejo predvsem
to zapisal Bruno, bi mislil, da ste	mi	prebrali odlomek iz Spinoze.
Spomnil sem se namreč, da	mi	je Marija nekega dne, ko sva se pogovarjala
različnih verah in prepričanjih, se	mi	zdi najpomembnejša ločnica med njimi
Ne vem, ampak zdi se	mi	, kakor da mislite, da tam zgoraj, na
Mojster, povejte	mi	prosim primer.
”	Mi	ga imenujemo notranji stvarnik, ker
Kolikor ste	mi	doslej povedali o Brunu, se mi zdi,
ste mi doslej povedali o Brunu, se	mi	zdi, da nikjer izrecno ne govori o
naše edino življenje... in od takrat	mi	krščanstvo postaja vse bolj tuje, evangeljske
vse bolj tuje, evangeljske podobe se	mi	v duhu oddaljujejo kakor slike iz otroštva,
Hkrati pa	mi	je vse bliže panteizem, filozofski
substanco, atributi in modusi... šment, kako	mi	je v nekaj tednih ta fant zlezel pod
Mojster, čeprav se	mi	že malce svita, kam merite s svojo
Razložite	mi	, prosim, kako so značilnosti tega zamišljenega
In če	mi	vrneš vprašanje: le kako naj vemo,
pri čemer pa ni povsem jasno, vsaj	meni	ne, kaj je v tej tezi vzrok in kaj
Zanimivo... toda zdi se	mi	, da odnos med fasetami in žarki vendar
Precej zapleten se	mi	zdi, vendar prepričljiv v svojem navdušenju
Žal	mi	je, da nisem poslušal vseh predavanj
Seveda	mi	je!
Zdi se	mi	, da je slutil svojo temno usodo že
žaro, obloženo s cvetjem in venci,	mi	ni bila najtežja misel, da je v njej
Težja od pepela	mi	je bila misel, da tistega obličja,
Kaj	mi	polagaš sekiro na korenino, okrutni
in zdaj, ko sem prišel do konca, se	mi	zdi, da se moram znova vrniti na začetek,
predpisane odlomke iz Kritike čistega uma,	mi	je njegov sistem postajal vse bolj
bolj jasen - tu, pri Schellingu, pa se	mi	zdi ravno nasprotno.
namenoma bolj iščoči kot sistematični - in	meni	je pri njiju to še posebno všeč.
četudi ni ne vem kako umetniška, se	mi	vseeno zdi, da je ”večno bistvo“ divjega
O, kako lepo bi bilo	meni	, ko bi bila tu moja Draga!
Od vseh treh razprav	mi	je bila prva - razen nekaj krasnih
Zdi se	mi	, da je tetralog, ki ga vodi filozofski
Vsaj	meni	.
Povejte	mi	, mojster, kdo je pravzaprav ta Bruno?
Ni se	mi	zdelo, da bi imel Schelling v mislih
Najbolj so	mi	bile všeč nekatere misli tu proti koncu
Zdi se	mi	, da vem, kateri odlomek iščeš: tisti,
Nekaj	mi	pravi, da Boga ne moremo enačiti z
katerim Schelling piše o naravi... to	mi	je blizu.
Zdi se	mi	, da ne.
nadaljeval s filozofijo: zanimivo se	mi	zdi, koliko Spinozovih idej je prevzel
Res	mi	je všeč, ampak ni treba...
Zdaj pa	mi	oprostita, gospoda... kmalu se vrnem.
O,	meni	se zdi čudovit!
Janez,	mi	daš prosim knjigo, da najdem odlomek
	Meni	se zdi ravno nasprotno, namreč da govorita
Enkrat	mi	boš to misel zapisal, morda jo kdaj
vse“ [prav tam], potem pa dodaja - daj	mi	malce knjigo, Janez - ”v tem smislu
Zato se	mi	zdi še bolj čudno, da Schelling ravno
Prg 8, 22]; ob branju Vekov se	mi	je zdelo, da je Schelling, čeprav tega
in ponudim ji roko, da se spusti k	meni	. ”
Zdi se	mi	, da bi bilo težko bolje izraziti ”noč
izgubljen v njih - in vse bolj nerešljiv se	mi	zdi problem prehoda: le kako večnost,
sprijaznim z neko drugo mislijo, ki se	mi	zdi neločljiva od prve, namreč da je
Toda	meni	se je ob branju Danzove študije zastavilo
premišljujem o ”filozofski veri“, se	mi	vse bolj zdi, da je njen najgloblji
Zato	mi	dovolite, spoštovani gospodje in gospe,
V tem kontekstu	mi	dovolite še nekaj besed o analogiji
”predmetnostno teorijo“, tem bolj se	mi	zdi, da je Lewisova metafizika posibilij
Vsekakor pa so	mi	blizu Hölderlinovi verzi, s katerimi
teleološke razlage vesolja - toda ni	mi	jasno, ali je panteizem sploh združljiv
Skratka,	meni	se zdi, da smo dandanes glede navidezne
	Meni	se zdi to edina zares racionalna pot
Zdi se	mi	, da ta problem vendarle ni povsem primerljiv
jesenska predavanja na oddelku, če	mi	jih že ponujajo. ...
Le kaj	mi	misli povedati?
Da ne bo več prihajal k	meni	?
Kaj	mi	prinašaš?
Saj ni težko uganiti... zapiske si	mi	prinesel, ker odhajaš.
Od Drage je - piše	mi	, naj pridem.
mojster, danes zjutraj, ko sem se zbudil,	mi	je prišel na misel Wertherjev stavek:
”Tako poln sem vsega, a čustva do nje	mi	vse pogoltnejo, toliko vsega imam,
Če	mi	je tako usojeno, bom prej ali slej
Veliko	mi	pomenijo pogovori s teboj... in zdaj
pomenijo pogovori s teboj... in zdaj si	mi	prinesel še zapiske...
Prinesel	mi	je zapiske.
fant pomagal nama... no, mislim predvsem	meni	.
	Meni	so znani tudi ti vaši pregledi, ki
MAG. ANTON ROP: Znan	mi	je ta intervju.
vas prosil, gospod predsedujoči, da	mi	poveste, ali so izpolnjeni pogoji iz
razrešiti določeno pravno vprašanje,	mi	pa pravimo, ja, treba ga je razrešiti,
prijavil k razpravi ne glede na čas, ki	mi	je na razpolago.
Če ocenjujete, in	meni	je povsem vseeno, naj se drži potem
Poslovnik	mi	pa omogoča, da se kot predlagatelj
vlada odločala o nekem konfliktu, smo	mi	to odgovornost in to odločanje prenesli
Tisto, kar pa se	mi	zdi v tem zakonu najbolj zanimivo,
neke prednostne bonitetne možnosti, se	mi	seveda zdi preveliko pričakovanje.
24. septembra	mi	je direkcija Republike Slovenije za
In res, priložili so	mi	tudi mnenje Triglavskega narodnega parka
Rečeno	mi	je bilo junija meseca, ko se je govorilo
ALOJZ SOK: Malo časa	mi	je še ostalo.
Dovolite	mi	, da na kratko rečem vseeno nekaj besed
Glede na to, da	mi	je ostalo še nekaj sekund, v imenu
Če si	mi	zdi kaj relevantno, se mi zdi pač to,
Če si mi zdi kaj relevantno, se	mi	zdi pač to, če bo zrelost tega političnega
Predvsem pa se	mi	zdi zelo pomembno, da bi se opredelili
To se	mi	zdi zelo pomembno, da bi se v tej točki
Zato se	mi	zdijo vsi tisti termini, ki govorijo
javnih skladov ne pa privatnih, ampak se	mi	zdi nekako ta strah pred tujstvom skregan
S tega vidika se	meni	zdi ta domačiskost, da morajo, recimo
Žal	mi	je, da se predlagatelji v svoji nečimrnosti
Žal	mi	je, da moram to reči.
pa ne, spremenite zakon, da bo tudi	meni	lažje."
Lahko	mi	rečete tudi 300 metrov od Bohinjskega jezera.
Gospod podpredsednik, zahtevam, da se	mi	opraviči!
Res bi prosil, da	mi	pokažete, kje to piše, ker jaz nisem
Sporna se	mi	zdi tudi določba predloga zakona o
Zato se	mi	zdi primerno, da jo upoštevamo.
Vztrajanje na tem tekstu se	mi	zdi - gospod Vučko - bi bilo po mojem
Kolikor	mi	je poznano, se ravno zdaj zaključijo
Torej, ta se	mi	zdi res za lase privlečena.
Pomembno se	mi	zdi poudariti, da predlagani zakon
Žal	mi	je!
Žal pa	mi	je in vesel bom, da vas bom naslednjič
politično elito - pa moram reči odkrito -	mi	je čisto vseeno.
pomena na državni upravni strukturi, se	mi	zdi sprejem predlaganega zakona toliko
podlaga za to razvojni programi, se	mi	zdi, da je ta zakonski predlog lahko
Za tako misel	mi	daje dovolj razlogov tudi 9. člen predlaganega
Zdi se	mi	, da je s tem zakonom vendarle dana
Ta predlog ima veliko tega, kar	mi	je osebno všeč.
za provokacijo - znova tramvaj, se	mi	zdi, da se to tiče vseh Slovencev.
To se	mi	ne zdi nič.
Kljub temu pa se	mi	zdi prav, da se te finančne zadeve
Tukaj se	mi	zdi pomembno definirati stališča.
Zakaj se	mi	zdi ta faktor tako pomemben za definicijo?
Predvsem pa se	mi	zdi zelo vredno premisleka tudi dejstvo,
V tem smislu se	mi	zdi zelo pomembno in pravzaprav najbolj
To se	mi	zdi, da ni dobro, da je škodljivo.
To je bolje, vendar se	mi	zdi nepošteno do tistih otrok, ki niso
Letos so se	mi	najbolj vtisnili v spomin nekateri
fleše, vidim nekaj umetnosti, ki se	mi	je dogajala med pohorskimi smrekami
slovenske subtilnosti in brezobzirnosti, in	mi	hkrati v srce reže ostra bolečina,
to, ampak je ostalo veliko več, kar	mi	ta hip noče v takojšnji spomin, pa
bi mogel opisati, ne samo zato, ker	mi	je dal Kolšek na razpolago stran in
ne po kvaliteti ali čem podobnem, se	mi	odgovor ponuja kar doma.
posebnega pričakovanja, bolj v stilu, kaj	mi	pa bodo še te »ure«, pa vendar, kako
Štejem si v veliko zadoščenje, da	mi	je bila dana priložnost sodelovati
s predsednikom Tonetom Turnškom, ki	mi	je dal vedeti, da zaradi nadaljnjega
bil najbolje informiran: »Junija tudi	meni	poteče pogodba.
Dobro jih poznam in všeč so	mi	kot celota, čeprav nimajo vrhunskih
z dvema desnima čevljema, upam, da	mi	bo to v nadaljevanju prineslo srečo«,
pripravljajo vse skakalne države, se	mi	je nastop nazadnje le iztekel tako,
Vrhunski rezultat se	mi	je nekajkrat izmuznil, bodisi zaradi
sem ga imela v življenju in vedno se	mi	je zdel zelo nepomemben.
je bilo soočiti se s priznanjem, ki	mi	ga je predal predsednik države, ker
Čeprav so	mi	rekli, da »tja« lahko povabim družino
Še enkrat sem opazila, da	mi	od ustanov, prijateljev, družine ni
Zdi se	mi	, da se v naši tradiciji napačno tolmači
Takšna izsiljevanja so	meni	rezala srce iz telesa.
njegovem uradnem obisku v Strasbourgu, se	mi	je zdelo, da imava oba veliko zaupanja
Zdelo se	mi	je, da se oba zelo altruistično boriva
Težko	mi	je bilo tako mirno stati in poslušati
Srce	mi	je začelo biti in težko sem zdržala.
priznanja, saj me je bilo strah, da	mi	bo protokol to prepovedal.
neskončno čudežnim poklicem, pa se	mi	je zdelo, da se bom opogumila in nagovorila
potem pa sem začutila ta trenutek, ki	mi	je bil dan, in spregovorila.
Ni	mi	pa nič rekel, saj analize ni imel.
sploh ni v moji navadi, in odprla se	mi	je na strani: levkemija.
opazila posebne vrste bledico, začela	mi	je pešati splošna življenjska inspiracija,
Tam pa	mi	je zdravnik rekel, da imam le preveč
	Meni	ni znano, da bi bil kdo kadar koli
Ker so	mi	na pregledu na Golniku leta 2001 odkrili
V Nemčiji so	mi	zdravniki povedali, da je možnost najti
Mogoče bi	meni	najbolj ustrezal »gorenjsko‐ciganski
Zdi se	mi	zelo plemenito, da je vsak pripravljen
eden ni prišel na sestanek, drugi pa	mi	je rekel, naj kar naprej igram (ne
Veliko ljudi	mi	je dobronamerno svetovalo, naj poskušam
pozanimal za naravo moje bolezni, kar	mi	je zelo otežilo komuniciranje in pogovarjanje
Ljudje so	mi	že zdavnaj hoteli pomagati, a doslej
ne smejo zapičiti v to, da pomagajo	meni	; možnost je treba dati meni in vsem
pomagajo meni; možnost je treba dati	meni	in vsem drugim.
Vi	mi	podarite življenje.
Zdi se	mi	, da je Ivan Jevtić umetnik iz prejšnih
Ob tej bolezni se	mi	je razvil še boljši pedagoški čut kot
Zdravnik	mi	je svetoval, naj normalno učim še naprej,
Povejte	mi	, kako reagirajo ob vaši bolezni?
Seveda sem bila srečna, da	mi	po dvajsetih taktih ni bilo treba oditi
razložila in jim omogočila, da tudi oni	meni	po koncertu lahko dajo, kar si želijo
Mate Bekavac	mi	je dal te note in mislim, da je imel
Nekako se	mi	je zdelo, da mi je ta pravljica napisana
Nekako se mi je zdelo, da	mi	je ta pravljica napisana na kožo; hotela
vedela, da me je priganjal instinkt; šlo	mi	je kot za življenje in smrt, samo da
moji strani ves čas Mate, mislim, da	mi	to tudi ne bi uspelo.
prave podpore skoraj nikjer, vse to pa	mi	je jemalo dragoceno energijo.
Hvala bogu	mi	spomin ne deluje več tako kot nekoč,
Neki bioenergetik	mi	je povedal, da sem že od rojstva imela
sem nenadoma začutila, kot da bi se	mi	prikazal in razkril Schubert.
metronomom in zapisovala - prikazovale so se	mi	melodije, se prepletale in mi pokazale
so se mi melodije, se prepletale in	mi	pokazale rdečo nit, ki gre skozi veliko
Vse sem že razdala, tudi	mi	ni do tega, da zadržim flavto.
Odkar imam to diagnozo,	mi	je faza umiranja veliko lažja in, lahko
Med igranjem v Leipzigu so	mi	vrele na plan same latinske besede.
Bolezen	mi	je omogočila in me prisilila, da se
Težko	mi	je bilo skrbeti za druge.
Raziskovati sebe in se posvetiti sebi pa	mi	je razkošje in seveda novo obdobje.
Pomaga	mi	gospa Hiti iz Centra Tara v Ljubljani,
Poleg tega pa	mi	neizmerno pomaga gospa Irma iz Bistrice,
čudodelno prenašajo hude tablete, ki	mi	podaljšujejo življenje.
Ta knjiga	mi	je od vseh najbolj pri srcu; najraje
Odprli so	mi	oči, saj sem se s svojo smrtjo popolnoma
kot so drugi ljudje: mislila sem, da	mi	bo potem laže.
presrečna, ker ne mislim več na to, da se	mi	je treba spremeniti.
Napake se	mi	ne zdijo katastrofa, ampak so potrebne
Lepo	mi	je deliti, v vseh smislih besede.
Nekako se	mi	zdi, da sem bila že večkrat tukaj,
Najdragocenejši se	mi	zdi ta trenutek in ne mislim naprej
Čutim jo, čutim, kako	mi	ljudje želijo dobrote in upanje in
Zdi se	mi	važno, da si človek upa živeti, tako
Vse, kar	mi	je bilo danega v življenju, vključno
življenju, vključno z mojo boleznijo, se	mi	zato zdi največji dar, ki sem ga morala
Velika nevarnost, se	mi	zdi, je v denarju, uspehu in moči in
enostavnih pogojih in kulturah, se	mi	zdijo najbolj srečni.
jezik, me je raznežilo in usule so se	mi	solze.
Zdaj pa se	mi	je zdelo, da mi bodo ljudje kot bolni
Zdaj pa se mi je zdelo, da	mi	bodo ljudje kot bolni laže prisluhnili;
Drugo pa je, da ne mislim na to, da bi	mi	moral na pogrebu igrati kak klasični
»Ah, seveda,«	mi	je odvrnil, »sem pozabil, od kod prihajaš.«
Ponudil	mi	je kavo in me spraševal, kaj si mislim
dobil v zadnjem času par pisem, ki	mi	»očitajo« prav to skrunjenje slovenske
to skrunjenje slovenske kulture in	mi	predlagajo samoukinitev v dobro te
Druga stvar je ta ženska ostrina, ki	mi	je, priznam, nekako blizu in ki jo
Kot da bi	mi	nekdo hotel nekaj dopovedati ali dopolniti,
Slovenska politika	mi	je letos nastavila peharčkov, da še
Zadnji	mi	je nastavil peharčke na vseh koncih.
Kar smili se	mi	, tako lepo prosi.
Ime	mi	je znano,« se zdaj spomni Božiček in
spoštovanjem do t. i. izbrisanih - vendar se	mi	to ne zdi tema, ki bi morala biti za
Neko nedeljsko jutro	mi	je iz tiskarne prinesel sveže natisnjeno
Težko	mi	je bilo.
moram stvari pravilno imenovati, ker	mi	to omogoča, da se učinkovito soočim
Zdi se	mi	, da nič od tega.
Zdi se	mi	, da se vračamo nazaj v kolonialno dobo.
vsi verni krščanski ljudje, pomagajte	mi	pridno objokovati tega božjega človeka
zapisal: »Čisto nenadoma in nenadejano	mi	je gospod, medtem ko sem imel v mislih
Dva obraza sta se	mi	konec starega leta zasadila v oči.
Zazdelo se	mi	je, da so v razponu med tema dvema

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Laboratorij za korpus slovenskega jezika

/ZOae3 (2666)

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Laboratorij za korpus slovenskega jezika