O'beseda, označena besedila z lemami
to ena tistih podob, ki so izdelane | tako | , da ti oči sledijo, medtem ko se premikaš. |
da vsakogar ves čas opazujejo; bodi | tako | ali drugače, priključili so se lahko |
Varneje je bilo | tako | , čeprav je bil, kot je dobro vedel, |
Tako | popolnoma so obvladovala vso okoliško | |
Tja | si lahko prišel samo po uradnih opravkih, | |
Ko je | tako | ob tej uri odšel iz Ministrstva, je |
se niso strogo držali, saj so bili | tam | ljudem na voljo razni predmeti, kot |
Moralo je biti približno | tako | , kajti bil je popolnoma prepričan, |
njega se je pordečila in potopil se je | tako | hitro kot bi skozi luknje vanj vdrla |
tega jutra na Ministrstvu, če o neki | tako | nedoločeni stvari lahko rečeš, da se |
O'Brien, član Ožje partije, ki je imel | tako | važen in oddaljen položaj, da si je |
videl O'Briena morda desetkrat v prav | toliko | letih. |
Med publiko je | tu | in tam završalo. |
Med publiko je tu in | tam | završalo. |
svojih tujih plačnikov; morda celo - | tako | se je včasih šepetalo - v kakšnem skrivališču |
doktrine Partije - napad, ki je bil | tako | pretiran in perverzen, da ga je lahko |
In | tako | v nekem trenutku Winstonovo sovraštvo |
je, da bo skočil s površja ekrana, | tako | , da so se nekateri ljudje v prvi vrsti |
polnim moči in skrivnostnega miru ter | tako | velikanskim, da je skoraj zakril ekran. |
da, vedel je - da misli O'Brien prav | tako | kot on. |
ugasnil in O'Brienov obraz je bil prav | tako | nedoumljiv kakor obrazi vseh drugih. |
Miselna policija bi ga prav | tako | dobila. |
Velikim bratom,« je bilo napisano vsevprek s | tako | velikimi črkami, da so bile čitljive |
Kot po vsem poslopju je tudi | tu | dišalo po kuhanem zelju, a prevladoval |
neprijetnim občutkom, saj je bil fantov glas | tako | hudoben, da vse skupaj ni bilo igra. |
»Pa sta res | tako | hrupna,« je rekla. |
to pomeni, vedel je samo, da se bo | tako | ali drugače uresničilo. |
Tu | so zadnje novice - | |
je strgani plakat še vedno plapolal | sem | ter tja v vetru in beseda Angsoc se |
strgani plakat še vedno plapolal sem ter | tja | v vetru in beseda Angsoc se je sunkoma |
Tudi | tam | so bile z majhnimi, jasnimi črkami |
Moral je biti, | tako | je mislil, deset ali enajst let star, |
bili sta spodaj zato, ker je bil on | tu | zgoraj. |
od zajcev popasen travnik, s krtino | tu | in tam, po katerem je vodila steza. |
zajcev popasen travnik, s krtino tu in | tam | , po katerem je vodila steza. |
Ob | sem | pa tja prekinjeni živi meji na nasprotni |
Ob sem pa | tja | prekinjeni živi meji na nasprotni strani |
Tako | popolnoma mu je izpraznil pljuča, da | |
Ena, na primer, se v tistih časih ni | tako | imenovala: imenovali so jo Anglija |
njegovimi nogami in mu jih nazadnje | tako | utrudilo, da se je začel cmeriti in |
» | Takole | je že bolje, tovariš.« |
» | Takole | , tovariši!« |
» | Takole | bi vas rada videla napraviti.« |
» | Takole | je bolje, tovariš, to je veliko bolje,« |
Tu | je bilo treba samo zamenjati prvotno | |
Tako | je bilo mogoče dokumentirano dokazati, | |
nobeni zvezi s stvarnim svetom, niti | toliko | ne, kot je z resnico povezana neposredna |
Statistike so bile v prvotni verziji ravno | toliko | izmišljene kot v prečiščeni verziji. |
In | tako | je bilo z vsemi vrstami zapisanih podatkov, |
čeprav jih je vsak dan videval hoditi | sem | in tja po hodniku ali se pačiti med |
jih je vsak dan videval hoditi sem in | tja | po hodniku ali se pačiti med Dvominutnim sovraštvom. |
razprave in od otroškega abecednika | tja | do slovarja Novoreka. |
Tu | so sestavljali cenene časnike, v katerih | |
rutina, a vanj so bile vključene tudi | tako | težke in zamotane naloge, pri katerih |
Tako | premetenega dela ne bi nikoli zaupali | |
Tu | pa tam so se nekateri, ki so jih imeli | |
Tu pa | tam | so se nekateri, ki so jih imeli že |
ko bo ponaredek pozabljen, bo živel | tako | avtentično in na podlagi prav takšnih |
» | Tamle | pod telekranom je še miza,« je rekel |
Toliko | , da je omenil Novorek, že se mu je | |
»Ti misliš, če smem | tako | reči, da je naša poglavitna naloga |
» | Tu | gre samo za vprašanje samodiscipline, |
pravem pomenu, marveč glasovi, izraženi | tako | nezavedno kot gosje gaganje. |
partijski voditelji so se navadno zbirali | tam | , dokler niso z njimi dokončno pomedli. |
leti ali desetletji včasih zahajal | tja | . |
»Kaj pa imaš | tam | , stari?« |
prostovoljne prispevke, ki so bili | tako | številni, da si je bilo težko vse |
»A, | tako | - hočem reči, da kaže pravega duha, |
polomljene kovinske mize in stoli, nameščeni | tako | tesno skupaj, da si moral sedeti s |
hrošču, ki je metal nezaupljive poglede | sem | ter tja. |
je metal nezaupljive poglede sem ter | tja | . |
začasno utihnil, se je znova oglasil | tako | glasno kot prej. |
Mali, hroščem podobni možje, ki | tako | urno skakljajo po labirintskih hodnikih |
naključju pred dvema dnevoma sedela | tako | blizu njega. |
in ugotovila, da lahko sliši dvakrat | toliko | kot z ušesom na ključavnici.« |
Tam | je ob zidu stala postelja in na mizi | |
Ne | toliko | ljubezen kot erotika je bila sovražnik, |
tako, zdelo pa se je naravno, da mora | tako | biti. |
dokler ni odkril, da se za njim skriva | tako | malo, kot je sploh mogoče. |
Toliko | , da se je je dotaknil, se je zdelo, | |
Ležala je | tam | z zaprtimi očmi in se ni ne upirala |
Tako | se je predstava nadaljevala, redno | |
Zakaj mora biti zmeraj | tako | ? |
Čistost jim je bila skoraj | tako | globoko vrezana kot lojalnost Partiji. |
zavedal, koliko je tvegal, ko je prišel | sem | . |
opravil tisto, zaradi česar je prišel | sem | -! |
Šminko je imela | tako | na debelo namazano na obraz, da je |
glas kričal umazane besede, je bila | tako | močna kot prej. |
Ko je prišel | tja | , je zagledal množico dvestotih ali |
gnetle okrog stojnic na uličnem trgu s | tako | žalostnimi obrazi, kot bi bile obsojene |
»pred slavno Revolucijo, London ni bil | tako | lepo mesto, kot ga poznamo danes.« |
propadanje, umazana mesta, kjer so se gnetli | sem | ter tja nezadostno hranjeni ljudje |
umazana mesta, kjer so se gnetli sem ter | tja | nezadostno hranjeni ljudje v preluknjanih |
je bila pred Revolucijo tristo - in | tako | dalje. |
so jo igrali, se je menjala in ravno | tako | tudi ton glasbe. |
Tam | pod kostanjevim drevesom izdala si | |
na sestanek nekam v Sibirijo ter se | tam | posvetovali s člani evrazijskega glavnega |
lastnih prepričanjih, nekaj, kar te je | tako | prepričevalo, da si domala zanikal |
loputnila vrata in zazdelo se je, da so | tako | ostro odrezala vonj, kot bi bil le |
Med kamenjem po tlaku so | tu | pa tam ležale mlake umazane vode. |
Med kamenjem po tlaku so tu pa | tam | ležale mlake umazane vode. |
videli na takem kraju, če nisi imel | tam | kakšnega določenega opravka. |
»Kaj počneš | tu | ?« |
In | tako | naprej in tako naprej. |
In tako naprej in | tako | naprej. |
» | Tamle | nad glavo.« |
Ko je prišel | tja | , je videl, da je človeška roka, odrezana |
Razen ob krvavem štrclju je bila roka | tako | zelo bela, da je spominjala na kos |
spuščala navzdol, imel je občutek, da je | tu | nekoč že bil in da je nekje blizu glavna |
In v majhni knjigarni, nedaleč od | tod | , si je kupil peresnik in stekleničko |
» | Tu | v Londonu velika množica ljudi nikdar, |
nekaj odvetnikov, pa duhovnikov in | tako | naprej - gospodarji vse zemlje.« |
»Jadral je | sem | pa tja po pločniku in po nesreči sem |
»Jadral je sem pa | tja | po pločniku in po nesreči sem butnil |
noge same od sebe pripeljale nazaj | sem | . |
kar ga je na njem privlačilo, ni bila | toliko | lepota kot vzdušje, ki se je zdelo, |
da je pohištvo še vedno razporejeno | tako | , kot bi bilo, če bi v sobi kdo prebival. |
»Živela sva | tukaj | vse do ženine smrti,« je na pol opravičujoče |
Svetilko je držal visoko dvignjeno, da bi | tako | razsvetlil vso sobo, in v topli, močni |
»No, | tamle | v kotu je lepa sklepna mizica.« |
Knjige so izbrskali in uničili prav | tako | temeljito v revnih predmestjih kot |
» | Tako | je, zraven sodne palače.« |
spominjam več, vem pa, da se konča | Tukaj | je sveča, da ti posveti spat, tu je |
Tukaj je sveča, da ti posveti spat, | tu | je sekira, da ti preseka vrat.« |
lahko spodaj in kadar so prišli do | Tu | je sekira, da ti preseka vrat , so |
Tam | je bil muzej, ki so ga rabili za propagandne | |
»čeprav se ne spominjam, da bi bila | tam | kje polja.« |
zvonove izgubljenega Londona, ki pa so | tu | ali drugje še vedno obstajali, prikriti |
Resna norost je bila, da se je vrnil | sem | po tistem, ko je kupil dnevnik, ne |
Morala mu je slediti | sem | , kajti ni bilo verjetno, da bi se po |
odhitel v Občinski center in ostal | tam | , dokler ne bi zaprli, da bi si tako |
Nedvomno nekateri storijo | tako | . |
In | tako | je zmeraj, je pomislil, pri vseh dozdevno |
Njen obraz je | tako | prebledel, da je bil mlečno bele barve, |
Njene oči so se zastrmele v njegove s | tako | rotečim izrazom, da je bil bolj podoben |
besedami je odšla v isto smer kot prej | tako | urno, ko bi ji res nič ne bilo. |
upreti želji, da bi se prepričal, ali so | tam | res tiste besede. |
Mislil je, da je ravno | tako | neumna kot vse druge, da je njena glava |
nobenega razloga ni bilo, da bi šel | tja | . |
Olajšanje, da jo spet vidi, je bilo | tako | veliko, da se ni mogel upreti in jo |
moževi zunanjosti je namigovalo, da bo | toliko | pozoren do svojega udobja, da bo izbral |
» | Tam | je polno telekranov.« |
Winston je vedel, da so | tu | , vendar jih je videl le v presledkih. |
»Jaz pridem | tja | po drugi poti.« |
Prav | tako | ni nihče vedel, kaj se zgodi z njimi, |
svetlobo, ter stopal v mlake zlata | tam | , kjer se je grmovje razdelilo. |
imel nobenih težav in dekle je bilo | tako | očitno izkušeno, da je bil manj preplašen, |
Pod nogami je bilo | tako | na gosto zvončnic, da je bilo nemogoče |
» | Tu | sva,« je rekla. |
In vendar ni imel | toliko | poguma, da bi se ji približal. |
» | Tu | sva na varnem.« |
» | Tu | sva na varnem?« |
»Povrhu sem | tu | že bila.« |
nelagodja, čeprav je vedel, da sta | tu | varna, če sta sploh kje lahko varna. |
s stezo, ki teče po njem in krtino | tu | pa tam. |
stezo, ki teče po njem in krtino tu pa | tam | . |
»Kaj ni | tu | nekje blizu potok?« |
»Res je, potok je | tu | .« |
njegova roka, povsod se je upiralo | toliko | kot voda. |
»Ne | tu | ,« je zašepetala. |
Hitro, s pokljanjem vejic | tu | pa tam, sta stopala po poti nazaj na |
Hitro, s pokljanjem vejic tu pa | tam | , sta stopala po poti nazaj na jaso. |
Skoraj | tako | hitro, kot si je bil predstavljal, |
III » | Sem | lahko prideva še enkrat,« je rekla |
je bilo dobro, kadar si bil enkrat | tam | , a priti do njega je bilo zelo nevarno. |
razgovor v presledkih, ki je švigal | sem | ter tja kot signali svetilnika, nenadoma |
v presledkih, ki je švigal sem ter | tja | kot signali svetilnika, nenadoma otrpnil |
In | tako | je Winston en večer tedensko preživel |
Ljudje, ki so | tam | delali, so mu dali vzdevek Kvantaška |
Tam | je ostala eno leto in pomagala pripravljati | |
»Dekleta pa zmeraj veljajo za | tako | nedolžne.« |
»No, | tu | je vsekakor ena, ki ni.« |
hoče Partija oropati užitkov, prav | tako | naravno, kakor da se jim ti želiš izmuzniti. |
Razen | tam | , kjer se je dotikala njenega zasebnega |
Takole | se je izrazila: | |
»Oni ne morejo prenesti, da | tako | čutiš.« |
Družina je | tako | postala podaljšek Miselne policije. |
»Nujno jo morava odložiti za | tako | dolgo, kot moreva.« |
»Toda tokrat moraš iti | tja | po drugačni poti.« |
Ravno | tako | ni bil videti presenečen ali ni postal |
pogledal v daljavo in govoril na splošno s | tako | rahločutnim izrazom, da je bilo videti, |
predpasnikom, zavezanim okrog pasu, štorkljala | sem | in tja med škafom in vrvjo za perilo |
zavezanim okrog pasu, štorkljala sem in | tja | med škafom in vrvjo za perilo ter razobešala |
Toda ženska je pela | tako | ubrano, da se je strašna neumnost spremenila |
si bilo moč zamisliti, da bi lahko | sem | hodila več kot nekaj tednov, ne da |
Tam | je prežala nate v prihodnosti, tik | |
nate v prihodnosti, tik pred smrtjo | tako | gotovo, kot stoji 99 pred 100. |
tako, kakršno jo je včasih videl nositi | sem | in tja po Ministrstvu. |
kakršno jo je včasih videl nositi sem in | tja | po Ministrstvu. |
»Poglej | sem | .« |
»In | tu | je hlebec kruha - pravega belega kruha, |
»In | tu | je konzerva mleka - ampak poglej!« |
» | Tu | je nekaj, na kar sem res ponosna!« |
»Cela kila je | tu | ,« je rekla. |
ženska z rdečimi rokami še vedno hodila | sem | in tja med škafom in vrvjo. |
rdečimi rokami še vedno hodila sem in | tja | med škafom in vrvjo. |
zaloga perila neizčrpna, da bi ostala | tu | tisoče let in obešala plenice ter prepevala |
odpravili, nekaj običajnega, da ležiš | takole | v postelji, v hladu poletnega večera, |
» | Tam | spodaj je luknja.« |
dragi, ne bova imela teh umazanih mrcin | tu | notri.« |
»In ko prideva drugič | sem | , bom prinesla nekaj malte in jo pošteno |
Vonj, ki se je dvigal iz posode, je bil | tako | močan in vznemirljiv, da sta zaprla |
»Pa slika | tamle | čez -« je pokimala k litografiji na |
Šla je | tja | , da bi jo pogledala. |
» | Tule | je zverina pomolila ven nos,« je rekla |
»Vsekakor pa vem, da se konča | Tukaj | je sveča, da ti posveti spat, tu je |
Tukaj je sveča, da ti posveti spat, | tu | je sekira, da ti preseka vrat!« |
»Bile so | tako | kisle, da te je skominalo, če si jih |
bila v njem, pa vendar je bilo skoraj | tako | prozorno kot zrak. |
in Winston, kadar sta lahko prišla | tja | , ležala drug ob drugem na odgrnjeni |
Vedeti, da je še | tam | , nedotaknjena, je bilo skoraj toliko |
še tam, nedotaknjena, je bilo skoraj | toliko | kot biti v njej. |
dejstvo, da jima grozi smrt, zdelo | tako | otipljivo kot postelja, na kateri sta |
Priti | tja | je bilo težko in nevarno, soba sama |
Ravno | tako | je v njem vzbudila nekakšno zavist, |
Verjela je na primer, ker so se | tako | učili v šoli, da je Partija izumila |
dokumentacijo in o nesramnih ponaredkih, ki jih | tam | opravlja. |
katerih ni besed, kakor ta kos stekla | tu | .« |
»Lahko bi zasejal nekaj dvomov | tu | pa tam, če bi se ga upal komu pokazati.« |
»Lahko bi zasejal nekaj dvomov tu pa | tam | , če bi se ga upal komu pokazati.« |
predstavljam majhne kali odpora, ki poganjajo | tu | in tam - majhne skupine ljudi, ki se |
majhne kali odpora, ki poganjajo tu in | tam | - majhne skupine ljudi, ki se povezujejo |
»Če bi me kdaj želeli videti, | tu | me lahko najdete,« mu je bil rekel |
dobiti največji obrok; a naj mu je še | toliko | dajala, vedno je zahteval še več. |
Begunka v čolnu je ravno | tako | zakrila otroka z rokami, ki ga niso |
najbolje, če bi kratko in malo odšla od | tod | , preden bo prepozno, in bi se nikdar |
če odbijem priznanje, te bodo ravno | tako | ustrelili.« |
Winstonu je srce | tako | divje udarjalo, da je dvomil, ali bo |
Že sploh priti | sem | je bilo neprevidno dejanje, priti skupaj |
služabniki v belih suknjičih, ki so hiteli | sem | ter tja - vse to je plašilo. |
belih suknjičih, ki so hiteli sem ter | tja | - vse to je plašilo. |
Čeprav je imel dobro pretvezo za prihod | sem | , ga je pri vsakem koraku preganjal |
Kljub vsej paniki je Winstona | tako | vrglo nazaj, da ni mogel držati jezika. |
»Prišla sva | sem | , ker -« |
»Prinesi pijačo | sem | , Martin.« |
»Ne bi smela priti | sem | skupaj in oditi bosta morala ločeno.« |
potem pa vstal in začel počasi korakati | sem | ter tja, ko bi stoje lahko bolje mislil. |
vstal in začel počasi korakati sem ter | tja | , ko bi stoje lahko bolje mislil. |
Sprehajal se je dalje | sem | ter tja po mehki preprogi. |
Sprehajal se je dalje sem ter | tja | po mehki preprogi. |
Naj je še | tako | resno mislil, na njem ni bilo nič tiste |
in njegov robato oblikovani obraz, | tako | grd in vendar tako omikan, je bilo |
oblikovani obraz, tako grd in vendar | tako | omikan, je bilo nemogoče verjeti, da |
»Miselna policija jih lovi in uničuje skoraj | tako | hitro, kot jih lahko delamo.« |
Prav | tako | tudi vsi drugi v Ministrstvu. |
govornik preklopil z ene linije na drugo | tako | rekoč sredi stavka, ne le brez premora, |
moštvo Ministrstva je napravilo ravno | tako | . |
jih je zložil v dovolj čedne kupe in | tako | dobil prostor za delo. |
superdržave stalno v vojni in so se | tako | vojskovale preteklih petindvajset let. |
Vsekakor je vsaka od treh superdržav | tako | razsežna, da lahko skoraj vse surovine, |
ozemlja, nadzirati več delovne sile in | tako | dalje, uporabljeni prav tako kot premog |
Meje Evrazije plavajo | sem | ter tja med Kongoškim bazenom in severno |
Meje Evrazije plavajo sem ter | tja | med Kongoškim bazenom in severno Sredozemsko obalo; |
prinašajo s seboj stroji, še vedno | tu | . |
naučila sama misliti, in ko bi bili že | tako | daleč, bi prej ali slej spoznali, da |
konfliktu s težnjo po mehanizaciji, ki je | tako | rekoč nagonsko zavladala po skoraj |
Prav | tako | ni bila zadovoljiva rešitev obdržati |
do vojaške šibkosti in ker je bilo | tako | povzročeno pomanjkanje očitno nepotrebno, |
Tu | ni važna morala množic, katerih stališče | |
Tako | noben član Ožje partije ne omahuje | |
pod vodo, ali pa letalo, ki bi bilo | tako | neodvisno od svoje baze kot plavajoča |
pomenilo konec organizirane družbe in | tako | tudi njihove lastne oblasti. |
hkrati izstrelili in učinek bi bil | tako | uničujoč, da bi bilo maščevanje nemogoče. |
Tu | je potrebno ponoviti, kar smo povedali | |
da ni dnevne ure, ko bi ne koračila | sem | in tja med škafom in vrvjo ter si izmenično |
dnevne ure, ko bi ne koračila sem in | tja | med škafom in vrvjo ter si izmenično |
» | Tako | bo najboljše.« |
Cilj Visokih je ostati | tam | , kjer so. |
Tako | se skozi vso zgodovino boj, ki je v | |
ampak so šele upali, da bo v kratkem | tako | . |
zadnji člen v miselni verigi, ki sega | tja | do suženjskih uporov v antiki, je bil |
Prav | tako | je bilo očitno, katera vrsta ljudi |
Tako | imenovana »odprava privatne lastnine,« | |
Ali je premagana od zunaj, ali vlada | tako | neuspešno, da to izzove množice k uporu, |
Tako | ni nobene rasne diskriminacije, pa | |
seli iz ene plasti v drugo, a samo | toliko | , kolikor je potrebno, da slabiče izključijo |
Vladajoča skupina je na oblasti | tako | dolgo, dokler lahko imenuje svoje naslednike. |
marveč vsaka ekscentričnost, naj je še | tako | majhna, vsaka sprememba navad, živčno |
Nasprotno, popolna pravovernost zahteva | tako | popolno nadzorstvo nad lastnim duhovnim |
Tu | je ključna beseda črnobel. | |
Tako | zgodovino vedno znova pišejo. | |
jo opravlja Ministrstvo resnice, je | tako | potrebna za trdnost režima, kot zatiranje |
kontrolo nad vsemi dokumenti in prav | tako | popolno kontrolo nad zavestjo svojih |
članov Partije, gotovo pa vsi, ki so | tako | inteligentni kot pravoverni. |
priklicati nazaj iz pozabljenega za natanko | tako | dolgo, kot je potrebno, zanikati obstoj |
dvomišljenja človek to vednost briše; in | tako | dalje v nedogled, z lažjo vedno en |
mogla - in bo po tem, kar vemo, mogla | tako | ravnati še na tisoče let - ustaviti |
preprosto neprestano gorje, ki vihra | sem | ter tja nad njihovimi telesi kakor |
neprestano gorje, ki vihra sem ter | tja | nad njihovimi telesi kakor valovanje |
ideologija je prepolna protislovij celo | tam | , kjer zanje ni praktičnega razloga. |
Tu | smo v osrčju skrivnosti. | |
Ženska je neutrudno korakala | sem | ter tja, si mašila in spet praznila |
Ženska je neutrudno korakala sem ter | tja | , si mašila in spet praznila usta, zapela |
Ženska | tam | spodaj ni imela duha, imela je samo |
isto, v Evraziji ali Eastaziji tako kot | tu | . |
zgradili, njemu, Winstonu Smithu, ravno | tako | tuj, kot mu je svet Partije? |
»Ostanita natanko | tam | , kjer sta.« |
» | Tukaj | je sveča, da ti posveti spat, tu je |
»Tukaj je sveča, da ti posveti spat, | tu | je sekira, da ti preseka vrat!« |
strahotna, smrtna bolečina, ki je ves čas | tam | , a se ji še ne moreš prepustiti, kajti |
Bolečina je bila | tam | vse od takrat, ko so ga stlačili v |
zdaj nekaj požgečkalo po nogah - da je | tam | precejšen kos skorje. |
Preden so ga privedli | sem | , so ga peljali na neki drug kraj, ki |
Ni vedel, kako dolgo je bil | tam | , vsekakor nekaj ur; brez ure in dnevne |
Nekateri pijanci so bili | tako | divji, da so jih zaporniki le združeno |
ampak tisti buzaranti so me posadili | tja | .« |
» | Tako | je bolje,« je rekla in se z zaprtimi |
ali tri ure, odkar so ga pripeljali | sem | . |
ki se mu bodo zgodile, predvideval | tako | živo, da mu je srce hitro udarjalo |
mu megleno dozdevalo, da mora biti | tu | nekje tudi izhod, in nato začel hoditi |
nekje tudi izhod, in nato začel hoditi | sem | ter tja po celici. |
izhod, in nato začel hoditi sem ter | tja | po celici. |
»Zakaj si | tu | ?« |
»Nobene razlike med dnevom in nočjo ni | tukaj | .« |
»Ti | tukaj | !« je rekel. |
»Zakaj si | tu | notri?« |
»Odnesel jo bom s petimi leti, ne misliš | tako | ?« |
debela marogasta lica so bila zdolaj | tako | polna, da si moral verjeti, da ima |
polna, da si moral verjeti, da ima | tam | zatlačene majhne zaloge hrane. |
izmučeni, lobanji podobni obraz je bil | tako | živ v njegovem duhu, kot bi ga imel |
»Ni me treba peljati | tja | !« |
Možev obraz, že | tako | zelo bled, je spremenil barvo, čeprav |
Kos kruha je še ležal | tam | , kamor ga je spustil mož brez brade. |
Tam | nekje ali drugod je trpela, mogoče | |
To ga je | tako | pretreslo, da mu je pregnalo vso |
Nič na svetu ni | tako | strašno kot telesna bolečina. |
Kako dolgo je bil | tam | spodaj, ni vedel. |
protislovja, dokler ni začel jokati | tako | od sramu kot od živčne izčrpanosti. |
ti,« je rekel O'Brien, »da se bova | tukaj | srečala, če kdaj.« |
Val bolečine je uplahnil skoraj | tako | hitro, kot je prišel. |
In če je bilo | tako | , potem bo tudi pozabil, kako je zanikal, |
»To je tisto, kar te je pripeljalo | sem | .« |
» | Tu | si, ker nisi uspel v ponižnosti, v |
pulz, položil uho na prsni koš, potrkal | tu | pa tam; potem je pokimal O'Brienu. |
položil uho na prsni koš, potrkal tu pa | tam | ; potem je pokimal O'Brienu. |
Vedel je, da so prsti še | tam | , in še vedno štirje. |
Ob pogledu na težki, razorani obraz, | tako | grd in tako inteligenten, je občutil |
težki, razorani obraz, tako grd in | tako | inteligenten, je občutil silno ganjenost |
Morda si človek ne želi biti | toliko | ljubljen kot razumljen. |
»Ali veš, koliko časa si že | tu | ?« |
»Naj ti povem, zakaj smo te pripeljali | sem | ?« |
Winston, da nihče, ki ga pripeljemo | sem | , nikdar ne pride iz naših rok neozdravljen?« |
»Še enkrat, zakaj | tako | ?« |
»Vsa priznanja, ki so izjavljena | tu | , so resnična.« |
»Razveljavljen boš | tako | v preteklosti kot tudi v prihodnosti.« |
»Ker te | tako | ali tako nameravamo do kraja uničiti, |
»Ker te tako ali | tako | nameravamo do kraja uničiti, tako da |
obstajala zmotna misel, pa naj bo še | tako | tajna in nemočna.« |
miline polno postavo, ki je hodila | sem | ter tja, v njegovo zorno polje in zunaj |
polno postavo, ki je hodila sem ter | tja | , v njegovo zorno polje in zunaj njegovega |
Winston, da se boš rešil, pa če se nam še | tako | popolnoma vdaš.« |
»Kar se zgodi s teboj | tukaj | , je za zmeraj.« |
A | tu | in tam so bile velike zaplate praznine, |
A tu in | tam | so bile velike zaplate praznine, kot |
» | Tu | je pet prstov.« |
absolutna resnica in ko je bilo dva in dva | tako | zlahka tri kot pet, če je bilo to tisto, |
»Redkokdaj sem videl koga, ki bi se nam | tako | hitro predal.« |
»Ko si ležal | tu | ,« je rekel O'Brien, »si se pogosto |
zakaj Ministrstvo ljubezni porablja | toliko | časa in skrbi zate.« |
lažmi in surovostmi jih Partija drži | tam | . |
»Posameznik ima samo | toliko | oblasti, kolikor neha biti posameznik.« |
» | Tako | mora biti, kajti vsak človek je obsojen |
dvignil v sedečo lego, pa se mu je le | toliko | posrečilo, da si je boleče zvil telo. |
»Zemlja je stara | toliko | kot mi, nič starejša.« |
mastodontov in ogromnih plazilcev, ki so | tu | živeli že davno, preden je bilo kaj |
»Mar misliš, da nimamo | toliko | moči, da bi napravili dvojni sistem |
»No, pa | tu | sva zašla,« je dodal v drugačnem tonu. |
»Krivoverec, sovražnik ljudstva, bo vedno | tu | , da ga bomo lahko premagali in spet |
»Vedno bomo imeli | tu | krivoverca, izročenega nam na milost |
Tu | pa tam so bile pod umazanijo rdeče | |
Tu pa | tam | so bile pod umazanijo rdeče brazgotine |
ozek kot pri okostnjaku, noge so se mu | tako | posušile, da so bila kolena širša od |
»Glej | sem | !« |
mu je motala po glavi: da mora biti | tu | že dalj časa, kot je mislil. |
Tu | pa tam se je potipal in se skušal prepričati, | |
Tu pa | tam | se je potipal in se skušal prepričati, |
Tako | mora biti: kako bi se lahko nesmrtni | |
proti toku, ki te meče nazaj, če se še | tako | trdo boriš, pa se nato odločiš, da |
Vse je bilo | tako | lahko, razen -! |
Tako | imenovani zakoni narave so neumnost. | |
Neumnost je bila prav | tako | potrebna kot inteligenca in prav tako |
tako potrebna kot inteligenca in prav | tako | težko si jo je bilo pridobiti. |
»nekega dne« ni bil pravi izraz, ravno | tako | mogoče je bilo, da sredi noči: nekoč |
Nenadoma se je zdrznil, | tako | ga je pretresla groza. |
Ves čas moraš vedeti, da je | tu | , toda dokler ni potrebno, ne smeš nikdar |
črnimi brki in z očmi, ki so ti sledile | sem | ter tja, sam od sebe priplaval v njegove |
in z očmi, ki so ti sledile sem ter | tja | , sam od sebe priplaval v njegove misli. |
»Pridi | sem | .« |
pa je bil mnogo metrov pod zemljo, | tako | globoko, kot je mogoče iti. |
jermeni pokončno privezan na stol, | tako | trdno, da ni mogel ničesar premikati, |
»Prav | tako | je s podganami.« |
kitajskem imperiju,« je rekel O'Brien | tako | didaktično kot prej. |
Tu | pa tam ga je to po ves dan skrbelo. | |
Tu pa | tam | ga je to po ves dan skrbelo. |
Vedno, brez izjeme, je urejeno | tako | . |
Tam | je bilo pravo mesto. | |
»Kar se zgodi | tu | , je za zmeraj« , je rekel O'Brien. |
in si čisto pripravljen, da se rešiš | tako | .« |
takoj jima je postalo nadležno sedeti | tam | molče; poleg tega je bilo premrzlo, |
Vsega ga je prevzela želja, ne | toliko | , da bi izginil od Julije, pač pa da |
Predvsem pa bo | tam | toplo. |
Tam | pod kostanjevim drevesom izdala si | |
počena in majhne lesene kocke so bile | tako | slabo izrezljane, da so komaj stale |
Tu | nas bo zanimala končna, izpopolnjena | |
Tako | je, na primer, hitrostni pomenilo »nagel,« | |
današnji pridevniki so se obdržali, | tako | dober, močan, velik, črn, mehak, vendar |
Tako | je, na primer, nemrzel pomenilo »topel,« | |
Vsaj | tam | , kjer sta dve besedi sestavljali naraven |
glagoli so se spregali tako kot pravilni; | tako | se je glagol iti spregal idem, ideš, |
skladu z zahtevami po večji jasnosti; | tako | je bil prihodnjik glagola biti okrepljen |
je bil lahkoti izgovorjave pripisan | tako | velik pomen, pa bo pojasnjeno kasneje |
Tako | dobljeni amalgam se je lahko rabil | |
in starmisliti sodi mednje, ni bila | toliko | izraziti določen pomen kot uničiti |
ki so imele nekoč krivoverski pomen, | sem | in tja obdržali zavoljo prikladnosti, |
imele nekoč krivoverski pomen, sem in | tja | obdržali zavoljo prikladnosti, vendar |
Knijižod, Telegramski oddelek Teleod in | tako | dalje. |
Nanaša se na nekaj malone | tako | zlahka prepoznavnega in na nekaj s |
zlahka prepoznavnega in na nekaj s | tako | omejenim namenom kot stol ali miza. |
In prav je bilo | tako | , kajti zlasti za politične namene so |
biti zmožen izstreliti pravilna mnenja | tako | avtomatično, kot brzostrelka izstreli |
mnenj, razen na prav nizki ravni, | tako | rekoč ni bilo mogoče. |
pisali, toda odlomki iz literature so | tu | pa tam preživeli, nepopolno cenzurirani, |
toda odlomki iz literature so tu pa | tam | preživeli, nepopolno cenzurirani, in |
velik del literature iz preteklosti že | tako | preoblikovan. |
Razne pisatelje, | tako | Shakespeara, Miltona, Swifta, Byrona, |
Potem je bila | tu | še velika množina uporabne literature |
so bili v sprevodu domačini, in prav | tako | sijajni so se mi zdeli Tračani. |
Tu | naju je od daleč zagledal Kefalov sin | |
» | Tam | prihaja za vama. |
z nama spoprimeta - ali pa ostaneta | tu | !« |
Tu | je posegel Adeimant v pogovor: | |
» | Tako | je,« |
Zato se bomo po večerji odpravili | tja | in si ga ogledali. |
Tam | se bomo srečali s številnimi mladimi | |
Tu | je rekel Glavkon: | |
2. Odšli smo domov k Polemarhu; | tam | smo naleteli na Lizijo in Evtidema, |
se rad pomudi pri teh mladih ljudeh | tu | in prihajaj k nam kot svojim vdanim |
In | tako | bi rad tudi tebe vprašal za mnenje |
tebe vprašal za mnenje - kajti ti si | tam | , kjer pesniki govorijo o ’pragu smrti‘ |
na mnoge, ki se ne počutijo slabo, | tako | se je nekoč namerilo, da sem bil ravno |
bi bila tudi starost znosno breme; | tako | pa sta za te ljudi, dragi Sokrat, starost |
premoženja; kajti bogati si znajo najti - | tako | pravijo - mnogotere tolažbe.« |
In v tem imajo tudi prav, vendar ne | tako | zelo, kakor mislijo. |
človek v revščini starost težko prenaša, | tako | nespametni, tudi če je bogat, ni pomirjen |
kakor jaz - je podedoval približno | tako | veliko premoženje, kakor je zdaj moje, |
Moj oče Lizanias ga je zmanjšal | tako | , da ni bilo niti tako veliko, kakor |
ga je zmanjšal tako, da ni bilo niti | tako | veliko, kakor je zdajšnje moje. |
svoja dela in očetje svoje otroke, | tako | petičniki visijo na svojem denarju, |
starostna slabost ali pa to zdaj izvira od | tod | , ker je zdaj človek onstranskim stvarem |
» | Tako | je,« |
Saj je | tako | rekel?« |
zahteva nazaj, vrniti; in vendar je | tako | prevzeta stvar tudi dolžnostna obveznost, |
» | Tako | je.« |
» | Tako | tudi čevljarstvo?« |
denarja pri nakupu ali prodaji konja; | tu | je seveda vsekakor poznavalec konj |
» | Tako | se mi zdi.« |
» | Tako | se zdi.« |
» | Tako | se mi zdi.« |
Nisi | tako | mislil?« |
»Da, | tako | je! |
dober in to tudi dejansko je; kdor se | tako | samo zdi, ne da bi tudi bil, ta se |
» | Tako | je dobro povedano.« |
»Prav | tako | zgubijo psi zaradi prizadete škode |
» | Tako | se zdi.« |
»Prav | tako | dobrota ne prizadeva škode, temveč |
proti vsakomur, ki bo trdil, da je | tako | dejal Simonid ali Bias ali Pitak ali |
» | Tako | je.« |
»Le kako sta mogla | tako | neumno in tako dolgo čenčati, Sokrat! |
»Le kako sta mogla tako neumno in | tako | dolgo čenčati, Sokrat! |
bolj divji, sem ga prvi pogledal in | tako | sem mu bil zdaj sposoben odgovoriti. |
raziskavi zašla v zmoto, jaz in tale | tu | , potem vedi, da tega nisva storila |
»Potemtakem hočeš kljub temu | tako | storiti in mi dati za odgovor to, kar |
»Je že | tu | !« |
svoj nauk Glavkonu in drugim, ki so | tu | !« |
In to je moj dragi, tisto - | tako | trdim -, kar je v vseh državah enako, |
» | Tako | je.« |
»Kaj | tu | trdiš?« |
vladarjev ukaz, Polemarh, je pravično, | tako | trdi Trazimah.« |
»Prav | tako | trdi, dragi Kleitofon, da je pravično, |
»O ne, | tako | pa ni bilo rečeno,« |
»če Trazimah to zdaj | tako | formulira, mu dajva veljati.« |
14. »In | tako | mi povej, Trazimah,« |
»Vsekakor sem | tako | mislil, ker si vendar priznal, da vladajoči |
da sem namenoma postavljal vprašanja | tako | , da bi te v pogovoru prelisičil?« |
»Ali me imaš za | tako | neumnega, da bom dražil leva in Trazimahu |
» | Tako | je.« |
»Nekako | takole | ,« |
korist - in ta potrebuje tretjo in | tako | naprej v neskončnost? |
strokovna spretnost brez napake in graje | tako | dolgo, dokler natanko in popolnoma |
»Prav | tako | je pravi krmar poveljnik pomorščakov |
16. Ko sva v pogovoru prišla do | tod | in je bilo vsem jasno, da se je trditev |
In prav | tako | meniš, da se vladarji v državah, in |
In | tako | temeljito poznaš nauk o pravici in |
Tu | mislim moža, ki si zna pridobiti velike | |
ti v škodo, če se pokažeš uslužnega | tako | številnim poslušalcem. |
ti svoj nauk stlačim v dušo in ti ga | tako | vbijem v glavo?« |
In | tako | se moramo pač zediniti v tem, da vsaka |
kar ji je zaupano in nad čimer vlada, | tako | v državi kakor v zasebnem življenju. |
različno od koristi, ki jo dajejo druge, | tako | daje na primer medicina zdravje, krmarska |
krmarska spretnost varnost na morju in | tako | naprej?« |
»Prav | tako | ni pridobitništvo medicina, če nekomu |
» | Tako | se zdi.« |
prinaša obrtnikom zaslužek, izvira od | tod | , ker souporabljajo pridobitniško spretnost.« |
spremljajoče pridobitništvo zaslužek - in prav | tako | imajo vse druge spretnosti svoje strokovno |
» | Tako | mislim.« |
» | Tako | je zdaj jasno, dragi Trazimah: nobena |
Potemtakem sta | tu | zanje potrebni sila in kazen, če se |
namreč obstajala država dobrih, bi se | tam | prepirali o zavračanju javnih služb, |
» | Tako | je,« |
Potem namreč ne bi bil | tako | dobrodušen, kakor je, in tako naiven.« |
bi bil tako dobrodušen, kakor je, in | tako | naiven.« |
» | Tako | je.« |
» | Tako | je.« |
»Pri zdravnikih je prav | tako | ?« |
» | Tako | se zdi.« |
sebi enakimi in pred sebi nasprotnimi, | tako | si dejal, ali ne?« |
» | Tako | se zdi.« |
Trazimah je v vse to privolil, vsekakor ne | tako | lahko, kakor se to zdaj zdi iz mojega |
ne prikimavaš in odkimavaš, temveč | tako | izvrstno odgovarjaš.« |
Tako | tudi zdaj povej meni na ljubo: ali | |
začela sovražiti ter postala nasprotna | tako | drug drugemu kakor pravičnim?« |
Je | tako | ?« |
ji zapade eden sam, potem ravna prav | tako | , mislim, ker je pač to v njeni naravi. |
nasprotovati, ker se ne želim s temi | tu | spreti.« |
preprečuje, da bi s sabo ravnali prav | tako | krivično kakor s sovražniki, in jim |
In | tako | se lotijo zločinske akcije, ne da bi |
»No | tako | : gledamo samo z očmi, kajne?« |
»Toda z ničemer | tako | dobro kakor z vinorazom, ki je namenjen |
» | Tako | je.« |
Ali bi lahko oči | tako | dobro opravljale svojo nalogo, ko ne |
» | Tako | je.« |
» | Tako | je.« |
» | Tako | je dejanje in nehanje pravične duše |
» | Tako | je.« |
da bi se prejšnje pošteno naužili, | tako | sem se tudi jaz, preden sva se povzpela |
dokler ne poznam bistva pravičnosti, | tako | dolgo skoraj ne morem vedeti, ali je |
prinaša večje koristi kakor pravičnikovo, | tako | vsaj mislijo Trazimah in mnogi drugi. |
Sokrat, o teh stvareh sicer ne mislim | tako | , vendar si ne vem pomagati, ker imam |
Po svoji naravi je, | tako | trdijo, krivično ravnanje dobro, prenašanje |
In | tako | nastanejo zakoni in pogodbe; kar zakon |
Tu | je izvir in bistvo pravičnosti, ki | |
se je spustil v globino in zagledal | tu | med drugimi stvarmi, o katerih pripoveduje |
mesečno poročilo o čredah, je prišel | tja | tudi Giges s prstanom na roki. |
govorili o njem, kakor da ga ne bi bilo | tam | . |
Ko je prišel | tja | , je zapeljal kraljevo ženo, se z njo |
potem gotovo ne bi bil nobeden od njiju | tako | jekleno trden, da bi ostal zvest pravičnosti |
Ko bi pravičnik | tako | ravnal, bi se v ničemer ne razločeval |
vidi možnost, da lahko stori krivico, | tam | jo tudi stori. |
Toliko | torej o tem. | |
Tu | vidimo, da nepravičnik ukrepa kakor | |
recimo, sposoben krmar ali zdravnik; | tako | zna zelo dobro razločevati med izvedljivim |
obdolžen kakega zločina, uporabi silo | tam | , kjer je sila potrebna, pri čemer se |
In | tako | naj živi, ne da bi komu delal krivico, |
In ko se | tako | oba približata cilju in koncu, ta v |
nazadnje po vseh teh mučenjih križali; | tako | bi spoznal, da je nujno ne biti pravičen, |
Kajti nepravičnik hoče v resnici - | tako | pravijo - biti nepravičen, in ne se |
sporih zmaguje nad nasprotniki, postaja | tako | bogat in s tem lahko prijateljem pomaga, |
In | tako | , dragi Sokrat, poskrbijo bogovi in |
Glavkon končal, sem že hotel odgovoriti, | tu | pa je povzel besedo njegov brat Adeimant: |
namreč tudi priznanje bogov in lahko | tako | navajajo nešteto prednosti, ki jih |
Tako | in podobno hvalijo pravičnost; brezbožne | |
presenetljivo govorjenje o bogovih in kreposti; | tako | naj bi celo bogovi pošiljali mnogim |
majhnimi stroški zadajo hude udarce | tako | pravičnikom kot nepravičnikom, ker |
za to govoričenje navajajo pesnike, | tako | na primer za lahko pot, ki vodi k slabemu: |
naj na vrh se obzidja - in | tako | zavarovan naj živim? |
govoriti pred ljudstvom in sodišči; | tako | bomo dosegli nekaj z dobrim, nekaj |
naše napake in kršitve zakonov; in | tako | odnesemo pete brez sleherne kazni. |
Toda, prijatelj, bomo | tu | premišljeno ugotovili, pri tem imajo |
vas vseh je vsakdo nepravičnost samo | tako | grajal in pravičnost samo tako hvalil, |
samo tako grajal in pravičnost samo | tako | hvalil, da je poveličeval čas, slavo |
Ko bi bili vi vsi že od začetka | tako | govorili in nas od otroških let dalje |
pravičnost hvalijo in krivičnost grajajo | tako | , da pri njiju hvalijo ali grajajo slavo |
prišel nad vaju božji duh, ker sta lahko | tako | govorila o nepravičnosti, ne da bi |
Prav | tako | je nemogoče pravičnosti ne pomagati; |
In | tako | sem izpregovoril, kakor se mi je pač |
Tako | vsaj mislim. | |
Pravičnost zadeva prav | tako | posameznika kakor vso državo?« |
tako | sem začel, | |
» | Tako | se ljudje, ko potrebujejo pomoč, obračajo |
» | Tako | je.« |
» | Tako | se zdi.« |
» | Tako | bi obstajala ta država, ko bi se omejila |
» | Tako | lažje nastanejo številnejša in lepša |
» | Tako | je.« |
» | Tako | je potrebno naši državi še več kmetov |
izdelke spravita na trg in ne prideta | tja | ob istem času kakor kupci njunega blaga, |
»Kajti | tu | ponudijo svojo pomoč spet drugi ljudje, |
Tako | , kajne, imenujemo ljudi, ki sedijo | |
»Natanko | tako | .« |
» | Tu | so, mislim, še drugi delovni ljudje, |
» | Tako | so očitno tudi dninarji dopolnilo naše |
Očitno | tako | , da pridelujejo žito in vino, da izdelujejo |
13. | Tu | se je vmešal Glavkon: |
In | tako | živijo v miru in, ker so zdravi, dočakajo |
ali bi jih kaj drugače krmil kakor | tako | ?« |
Morda to niti ni | tako | slabo. |
kakor so hiša, obleka in obuvalo, so | tu | brez veljave, pač pa je cenjeno slikarstvo, |
služijo več nujnim potrebam države; | sem | sodijo lovci in številni posnemajoči |
Je | tako | ?« |
» | Tako | je.« |
In ali ni prav | tako | izredno pomembno, da je vse kar zadeva |
Ali pa lahko kar | tako | postane kmet vojak, čevljar ali kak |
malega v tem vadi in ne samo mimogrede | tu | in tam? |
tem vadi in ne samo mimogrede tu in | tam | ? |
» | Tako | mislim,« |
» | tu | pa smo si naprtili vse prej ko lahko |
» | Tako | se zdi.« |
» | Tako | je.« |
» | Tako | : če pes vidi neznanca, renči, ne da |
» | Tako | natanko nisem pazil na to, da bo tako |
»Tako natanko nisem pazil na to, da bo | tako | ravna je jasno.« |
Tu | se je oglasil Glavkonov brat: | |
» | Tako | je.« |
» | Tako | je.« |
» | Tako | je.« |
nič nenavadnega, če komu prizadene še | tako | hudo krivico ali če celo najhuje kaznuje |
v resnici dober in zato ga je treba | tako | predstavljati. |
» | Tako | je.« |
»Takoj glasujem za | tako | zakonsko prepoved. |
Tako | telo zelo malo spremenijo hrana, pijača | |
» | Tako | je.« |
» | Tako | mislim.« |
» | Tako | se bog tudi najmanj spreminja.« |
»Jasno, če sploh, potem | tako | .« |
veš, da pravo resnično laž - če smemo | tako | reči - vsi bogovi in ljudje sovražijo?« |
» | Takole | : v svojem notranjem bistvu noče biti |
zmoti in negotovosti, temveč se ravno | tu | najbolj boji ugnezditve prevare.« |
uporabimo v obrambo pred sovražniki in | tako | imenovanimi prijatelji, ki iz nespametnosti |
»Gotovo je | tako | .« |
» | Tako | je.« |
tvojih besedah se tudi meni zdi, da je | tako | .« |
Če nekdo | tako | govori o bogovih, potem se jezimo nanj, |
»Mislim, da je prav | tako | ,« |
prede za hrano, rajši ko vladal | le‐tu | nad gomadjo obsen preminulih! |
držijo se drugih, v gruči gneto se | tako | , ščrleč, tudi duše ubitih. |
»Pomisli, ali | tako | prav ravnamo ali ne! |
Pravičnik, | tako | pravimo, ne vidi nič strašnega v smrti |
» | Tako | je.« |
»Prav | tako | .« |
hrbet se obrne, zdaj na obraz; | tu | skoči pokonci in stopi na plano, |
In če že slikajo bogove | tako | , potem nikakor ne bi smeli najvišjemu |
» | Tako | je.« |
» | Tako | mislim.« |
»Mislim, da je | tako | .« |
In k drugemu, ki | tam | sledi? |
ljubezni in bil ob pogledu na Hero | tako | prevzet, da niti ni hotel iti domov, |
zatrjeval ji je, da ga je ljubezen | tako | prevzela, kakor ga ni niti takrat, |
In prav | tako | je neprimeren pesnikov opis, kako Hefaist |
Tu | se udari po prsih in kara srce si nevoljen: | |
izreči svoje mnenje, da ni spoštljivo | tako | govoriti o Ahilu ali verjeti drugim, |
govoriti o Ahilu ali verjeti drugim, če | tako | govorijo. |
Prav | tako | so nespoštljive njegove besede o Apolonu: |
Prav | tako | ne moreta veljati za resnični zgodbi, |
je bil Ahil, sin boginje in Peleja, | tako | razumnega moža, in vnuk Zevsov, pri |
učenec nadvse modrega Heirina, notranje | tako | neuravnovešen, da bi se v njem skrivali |
Peiritoos, Zevsov sin, odpravila na | tako | grozne roparske pohode ali da je sicer |
sicer kak sin bogov ali junak zakrivil | tako | strašna in brezbožna dejanja, kakor |
Kajti - | tako | smo že rekli - to ni v skladu ne s |
» | Tako | je.« |
» | Tako | nam preostane beseda o tem, kako je |
Tako | pripovedovanje je treba seveda prepovedati, | |
» | Tako | je.« |
6. » | Toliko | o vsebini pripovedi. |
»Morda boš | tako | bolje razumel: vse, o čemer nam poročajo |
drug kakor on; v nadaljnjem pa govori | tako | , kakor da bi bil on Hrises, in se |
To bi bilo potem približno | takole | - govorim v nevezani besedi, ker nisem |
strelicami za solze, ki jih je bil prelil: | Tako | torej,« |
» | Tako | je pri tragedijah.« |
Ista oseba ne more različnih stvari | tako | dobro posnemati kakor eno samo, ali |
»Res je | tako | .« |
»Prav | tako | ne dekel in hlapcev pri njihovih hlapčevskih |
počnejo med sabo in zoper druge; prav | tako | se ne smejo ravnati ne v besedah in |
» | Tako | je.« |
pred mnogimi ljudmi posnemati vse, | tako | na primer - kar smo malo prej omenili |
» | Tako | je.« |
» | Tako | mislim.« |
»Prav gotovo bi | tako | ravnali, ko bi do tega prišlo.« |
» | Tu | pa mora priti vsakdo do tistega odgovora, |
» | Tu | pa očitno nisem ’vsakdo‘, dragi Sokrat! |
» | Tako | je.« |
» | Tako | ti preostaja za uporabo v državi samo |
»In | tako | smo, ne da bi opazil, našo državo, |
načinov obstaja še vprašanje o ritmu: | tu | ne mislimo obravnavati različnih ritmov |
hvalil in grajal tempo stopice prav | tako | kakor celotni ritem ali oboje skupaj: |
»je vzgoja, ki jo daje glasba, | tako | pomembna; pri njej namreč prodreta |
naučita človeka plemenitega vedenja: | tako | postane plemenit vsakdo, ki je pravilno |
velja nasprotno za vsakogar, ki ni | tako | vzgojen. |
v svojo dušo in se s tem hrani ter | tako | postane lep in blag, nujno vse grdo |
sorodnosti najbolje spozna tisti, ki je | tako | vzgojen.« |
» | Tako | smo tudi pri branju bili dovolj trdni |
velikem dodobra spoznamo, ker se le | tako | lahko naučimo brati.« |
njih in njihovih podob ne zapomnimo | tu | , kjer so, ter jih ne preziramo ne v |
» | Tu | pa vsekakor.« |
živi s tem, za katerega se poteguje, | tako | , da ne bo nikoli zbujal niti videza, |
bo nikoli zbujal niti videza, da se | tu | dogaja kaj več; v nasprotnem primeru |
» | Tako | je.« |
Končala se je | tam | , kjer se je morala končati: vse muzično |
posamičnosti pri oblikovanju telesa, | tu | pa postavimo samo glavna načela, da |
» | Tako | je.« |
»Pisana menjava je ustvarila | tam | razbrzdanost, tu bolezen, medtem ko |
menjava je ustvarila tam razbrzdanost, | tu | bolezen, medtem ko preprostost v glasbi |
» | Tako | je.« |
»Prav | tako | , če nekdo potrebuje zdravniško pomoč |
nastrgala sir, kar vendar napenja; prav | tako | niso grajali Patrokla, ki je naročil |
popolnoma v redu, pri bogatinih in | tako | imenovanih srečnikih pa ne.« |
» | Tako | vsaj trdimo.« |
če je bil božji sin, potem ni bil, | tako | trdimo mi, pohlepen po denarju; če |
Kajti, | tako | mislim, teles ne zdravijo s telesom, |
» | Tako | je.« |
» | Tako | je.« |
» | Tako | je.« |
» | Tako | je.« |
zanima za duhovno izobrazbo, in se | tako | nikoli ne more zbuditi in izoblikovati, |
»Popolnoma | tako | je!« |
» | Tako | je.« |
» | Tako | je.« |
Neka misel, | tako | menim, izgine iz naše zavesti z našo |
» | Tako | je.« |
jih opazujemo, ali so boječa, prav | tako | moramo te že v mladih letih postavljati |
Tako | nekako,« | |
drugim državljanom kot njihovim prav | tako | iz zemlje rojenim bratom.« |
Vsi v državi ste bratje, | tako | jim pripovedujemo v pravljici. |
Vladarjem zapoveduje bog, naj ničesar | tako | skrbno ne varujejo in nad ničemer tako |
tako skrbno ne varujejo in nad ničemer | tako | zvesto bedijo kakor nad otroki, ki |
22. »Toda temu bodi | tako | ,« |
Ko bodo | tu | , si naj poiščejo najlepše taborišče |
» | Tako | je.« |
enako ravnali z državljani in postali | tako | podobni divjim gospodarjem namesto |
» | Tako | gotovo pa tega spet ne smemo trditi, |
hočejo svojo nalogo dobro izpolnjevati, | takole | živeti in stanovati: predvsem ne sme |
Zlato in srebro, | tako | jim je treba reči, imajo kot božji |
zlato primešavati božjemu zlatu in ga | tako | onečejati; zlasti ker to navadno kovano |
Tako | bodo hkrati najbolje varovali sebe | |
treba čuvarjem bivanje in življenje | tako | urediti. |
ČETRTA KNJIGA 1. | Tu | je segel v besedo Adeimant: |
ne bi bilo čudno, ko bi ti tudi že | tako | bili najsrečnejši ljudje. |
državi naleteli na nepravičnost, in | tako | bomo tudi najlaže dobili odgovor na |
obarvane s škrlatom, temveč s črno barvo; | tu | bi mu v obrambo upravičeno odgovorili: |
Čudak, nikar ne misli, da moramo oči | tako | lepo obarvati, da jih potem ne bo nihče |
Prav | tako | nas zdaj ne sili, da čuvarjem pripomoremo |
delo le, kadar bi se jim zljubilo; | tako | bi lahko osrečili tudi vse druge in |
Pri tem ti drugi niso | tako | pomembni: če se čevljarji krpači pokažejo |
Če se | tako | razvija ob dobri upravi vsa država, |
»No | tako | ! |
» | Tako | smo spet, kakor se zdi, odkrili za |
Ali | tako | ne premaga lahko še več nasprotnikov?« |
Kajti | tako | močne in enotne države ne najdeš zlahka |
naletiš pa na mnoge, ki se le zdijo | tako | močne ali še mnogo močnejše. |
» | Takole | mislim: država naj raste toliko, da |
»Takole mislim: država naj raste | toliko | , da ne izgubi notranje enotnosti, bolj |
» | Tako | nalagamo čuvarjem še eno dolžnost: |
Tako | morajo tudi drugi državljani, to je | |
nalogo, v sebi enoten in edinstven; in | tako | ostane v sebi enotna in edinstvena |
» | Tako | utegne biti.« |
zasluži hvale in tudi pesnika ni moč | tako | razlagati. |
4. » | Tu | torej, nekje v bližini glasbe, si morajo |
v glasbi, se zdi vsem samo igra, in | tako | nihče ne pomisli na škodo, ki jo prinaša.« |
skrivaj v šege in življenske navade; od | tod | se širi dalje in začne zastrupljati |
»Dobro, ali je res | tako | ?« |
» | Tako | se mi zdi,« |
» | Tako | je.« |
» | Tako | je.« |
»In | tako | vzgojeni možje obnovijo tudi pravila |
Ali ne misliš | tako | ?« |
»In | tako | nastane nazadnje - mislim, da to lahko |
»Res je, | tako | se godi takšnim bolnikom.« |
Ko so vendar | tako | dobri ljudje! |
Tako | je treba storiti.« | |
6. » | Tako | je, Aristonov sin, naša država ustanovljena,« |
to, kar iščemo, tudi našli, in sicer | tako | ! |
» | Tako | je.« |
» | Tako | je.« |
»Potemtakem moramo | tako | ravnati tudi pri naših štirih lastnostih?« |
»Prav | tako | ne.« |
» | Tako | mislim.« |
potrebnem znanju, nima potemtakem nobeden | tako | malo pripadnikov kakor ta?« |
»Res je | tako | .« |
» | Tako | smo skoraj po naključju odkrili eno |
Kar je | tako | obarvano, ohrani barvo; bleska mu ne |
Lug, ki sicer | tako | dobro izpira, ne more izprati njihove |
»Ne - | tu | imaš popolnoma prav.« |
»Res je | tako | .« |
» | Tako | je.« |
nekem pogledu močnejši od samega sebe; | tako | nekako razlagajo to lastnost, kajne?« |
» | Tako | je.« |
» | Tako | se zdi.« |
o preudarnosti in premoči nad sabo | tam | , kjer boljši del vlada nad slabšim.« |
sužnjih, pa tudi pri neizobraženi množici | tako | imenovanih svobodnih ljudi.« |
» | Tako | je.« |
boljšim delom v tem, kdo naj vlada | tako | v državi kakor v posamezniku.« |
Očitno mora tičati nekje | tu | . |
In | tako | smo jo zgrešili.« |
» | Tako | je.« |
» | Tako | je.« |
» | Tako | je.« |
Če se | tu | srečamo z istim, potem je v redu; če |
In | tako | odkrito pravičnost lahko potem trdno |
» | Tako | se pravičen mož glede pravičnosti |
» | Tako | je.« |
»In | tu | smo, dragi, trčili na čisto preprosto |
»da stvar spet ni | tako | preprosta. |
» | Tako | je to, in tega ni težko uvideti.« |
to opravljamo s celotno dušo ali ne, | takole | odgovoriti!« |
naletimo v svoji duši, potem vemo, da | tu | ne gre za eno duševno sposobnost, temveč |
» | Tako | je prav.« |
gre za aktivnost ali pasivnost, ki | tu | ne menjata stvari?« |
Tako | porečeš o duši tistega, ki si nekaj | |
» | Tako | je.« |
» | Tako | je.« |
Ali ni tudi | tam | enako? |
O tem | takole | mislim: kakor hitro je nastalo na primer |
» | Tako | tudi ni moč reči o lokostrelcu, da |
» | Tako | je.« |
»Zdi se mi, da bi moglo biti | tako | .« |
» | Tako | se zdi.« |
»Res je | tako | .« |
namreč po njegovem mnenju upravičen, da | tako | ravna z njim. |
razum ali je samo njegov del in bi | tako | duša imela le dva dela: razum in poželenja? |
že navedeni Homerjev stih: | Tu | se udari po prsih in kara srce si nevoljen. |
Homer | tu | jasno govori o karajočem in karanem: |
» | Tako | smo naposled vendar z muko prišli na |
» | Tako | je.« |
» | Tako | je.« |
pazita, da se ta del ne nasičuje s | tako | imenovanimi čutnimi užitki, da ne raste |
» | Tako | je.« |
» | Tako | je.« |
»Preudarnost je prav gotovo lahko samo to, | tako | pri posamezniku kakor pri državi,« |
ob njej dvomi, jih lahko razpršimo | tako | , da navedemo o njej še nekaj navadnih, |
17. » | Tako | se je v celoti izpolnilo naše domnevno |
» | Tako | je.« |
»Ker le‐ti prav | tako | bivata v duši, kakor je zdravo in bolno |
» | Tako | je.« |
» | Tako | ustvarja pošteno ravnanje pravičnost, |
» | Tako | je.« |
»Prav | tako | ustvarjanje pravičnosti ni nič drugega |
» | Tako | je.« |
19. » | Tako | je treba odgovoriti samo še na vprašanje, |
Toda ker smo v raziskavi prišli že | tako | daleč, ne smemo prenehati, dokler dejanskega |
»Očitno je | toliko | vrst duše, koliko je poglavitnih oblik |
»Prva oblika države je ta, ki smo jo | tu | opisali. |
Že sem jih hotel po vrsti našteti | tako | , kakor se mi je zdelo, da so se druga |
sklenili, kakor si slišal, da te ne pustimo | tako | dolgo pri miru, dokler jih prav tako |
tako dolgo pri miru, dokler jih prav | tako | ne pojasniš, kakor si vse drugo.« |
»Ali misliš, da so ti ljudje prišli | sem | , da bi topili zlato, in ne, da bi poslušali |
»Mnogokaj se zdi | tu | še bolj dvomljivo kakor nekatere že |
Kar velja | tam | , velja tudi tu,« |
Kar velja tam, velja tudi | tu | ,« |
obravnavali može, zlasti še, ker ti | tako | želiš.« |
» | Tako | . |
»Če potemtakem hočemo žene prav | tako | uporabljati kakor može, potem jim moramo |
žene, seznaniti pa jih je treba prav | tako | z umetnostjo vojskovanja. |
bili to lahko takratni dovtipneži prav | tako | smešili. |
» | Tako | je.« |
Če se bomo | tako | lotili zadeve, potem jo bomo tudi uspešno |
» | Tako | iznenada to ni čisto lahko,« |
sredo globokega morja - plavati moraš | tu | in tam.« |
globokega morja - plavati moraš tu in | tam | .« |
» | Tako | se mnogim dogaja. |
Tako | smo na primer rekli: zdravnik in tisti, | |
» | Tako | je.« |
In | tako | lahko ostanemo še nadalje pri tem, |
» | Tako | je prav.« |
isto, kar si ti pred kratkim dejal: | tako | iznenada to ni čisto lahko; po premisleku |
»Gotovo bo | tako | rekel.« |
kar se je naučil, pa če vloži v to še | toliko | vaje in truda? |
njeni naravi dostopni vsi poklici, prav | tako | pa tudi možu. |
» | Tako | je.« |
»Prav | tako | ima lahko neka ženska nagnjenje za |
»Tudi jaz | tako | mislim.« |
» | Tako | so mnoge ženske tudi sposobne za poklic |
» | Tako | je.« |
» | Tako | se v krogu vračamo k naši prejšnji |
» | Tako | je.« |
»Da, | tako | je bilo.« |
» | Tako | je.« |
ženo za dobro čuvarko, jo moramo prav | tako | vzgajati kakor dobrega čuvarja, ker |
» | Tako | je.« |
vladarji vredni svojega imena in prav | tako | pomočniki, potem bodo ti pripravljeni |
» | Tako | boš ti zdaj kot zakonodajalec odbral |
izobražujejo tudi v vsem drugem, in | tako | jih prirojeni gon popelje tudi v spolno |
občevanje je v državi srečnih prav | tako | malo dovoljeno kakor katera koli druga |
In za te laži smo rekli, da so prav | tako | koristne kakor zdravila.« |
pesniki pa za pesmi, vredne porok, ki se | tu | sklepajo. |
» | Tako | je.« |
» | Tako | je ženam čuvarjev, ki dobijo otroke, |
» | Tako | je tudi prav. |
najnemirnejša mladostna leta za njim, in | tja | do petinpetdesetega leta.« |
» | Tako | je.« |
materjo, vnukinjami in taščo, in prav | tako | žene, samo ne s sinovi in očetom ter |
kljub temu rodi, potem je treba z njim | tako | ravnati, kakor da zanj ni ne hrane |
In prav | tako | ga ti otroci imenujejo očeta, on njihove |
sestram zakon to dovoljuje, če žreb | tako | odloči in Pitija da svoje soglasje.« |
» | Tako | je prav.« |
Ali | tako | misliš?« |
» | Tako | , pri Zevsu,« |
» | Tako | bo najboljše.« |
»In ali ne prihaja to od | tod | , ker se besede kakor ’moj ‘ in ’ne |
besede kakor ’moj ‘ in ’ne moj ‘, prav | tako | ’tuj ‘ ne uporabljajo za iste stvari?« |
občuti to celotni telesni organizem | tja | do duše in do njenega vladajočega, |
vsekakor za svojega in ga tudi imenuje | tako | , tujca pa ne.« |
tudi čuvar sočuvarja za tujca in ga | tako | tudi imenuje?« |
»Upravičeno smo | tako | rekli.« |
» | Tako | je.« |
»In prepiri in tožbe pri njih | tako | rekoč izginejo, saj jim je vse razen |
» | Tako | je.« |
»Malenkostnih slabosti, ki pri njih prav | tako | odpadejo, najraje ne bi iz spodobnosti |
Če | tako | ravnajo, potem je njihovo ravnanje |
14. » | Tako | nam preostaja samo še, da pogledamo, |
»Predvsem so njihovi očetje gotovo | toliko | izkušeni - kolikor so to ljudje sploh |
» | Tako | bi človek mislil.« |
»Da, | tako | je prav.« |
Tako | lahko kar najbolje opazujejo svoje | |
» | Tako | je prav.« |
ki ga hoče ta poljubiti, zavrniti; | tako | se bo - bodisi da čuti nagnjenje do |
Tako | pripoveduje, da je dobil Ajant, ki | |
» | Tako | je.« |
Tako | bodo hkrati počaščeni in telesno okrepljeni.« | |
» | Tako | je.« |
» | Tako | je prav.« |
» | Tako | je.« |
» | Tako | je.« |
» | Tako | je.« |
Tako | morajo naši državljani ravnati z nasprotniki. | |
obotavljanje in strah, da se lotim | tako | kočljivega razpravljanja in ga skušam |
»Čim dalje | tako | govoriš, tolikanj teže se nam boš izmuznil. |
moramo najprej spomniti, da nas je do | tod | pripeljalo razpravljanje o pravičnosti |
vseskozi nepravičnega moža, da bi si bili | tako | glede na njiju in njuno razmerje do |
»Ali se da nekaj natanko | tako | izvesti, kakor je bilo v besedi prikazano? |
resnice bolj oddaljena kakor beseda, tudi | tam | , kjer se zdi, da ni tako? |
beseda, tudi tam, kjer se zdi, da ni | tako | ? |
ali največ dve, vsekakor zelo malo | tako | po številu kakor pomenu -, da pride |
postanejo kralji in če se današnji | tako | imenovani kralji in oblastniki ne začno |
to rekel, toda ti, ki si v ljubezni | tako | doma, ne bi smel pozabiti, da dečki |
» | Tako | je.« |
filozofi, ker se želijo nekaj naučiti; prav | tako | tisti, ki radi poslušajo. |
Mislim | tu | ljudi, ki se gotovo na svojo pobudo |
»Res je | tako | .« |
»To nam | tu | zadostuje - mnogostranska razprava |
» | Tako | je.« |
Sem | prištevam na primer sposobnosti gledanja | |
»Prav | tako | .« |
» | Tako | smo to, kar ne obstaja, označili kot |
» | Tako | je.« |
» | Tako | kaže.« |
» | Tako | je.« |
» | Tako | je.« |
» | Tako | je.« |
spoznanja, sposobnost pa, ki je tudi | tu | v sredini, zajema predmete, ki se v |
predmete, ki se v sredini nestalno, | sem | in tja, premikajo.« |
predmete, ki se v sredini nestalno, sem in | tja | , premikajo.« |
vidijo in vodniku, ki jih hoče popeljati | tja | , ne morejo slediti, ljudje, ki gledajo |
Se bodo morda jezili na nas, če jih | tako | imenujemo?« |
» | Tako | je.« |
» | Tako | se zdi,« |
združujejo v eni osebi oboje sposobnosti ( | tako | teoretične kakor praktične).« |
zedinimo v tej točki, potem se bomo, | tako | mislim, sporazumeli v tem, da imajo |
» | Tako | je.« |
» | Tako | je.« |
» | Tako | je.« |
» | Tako | je.« |
» | Tako | je.« |
» | Tako | smo - mislim, da se strinjaš - zapovrstjo |
3. | Tu | pa je posegel v besedo Adeimant: |
takšnega tvojega razpravljanja dogaja | takole | : Ker niso izurjeni v spraševanju in |
na deskah, preigrajo slabe igralce, | tako | ti svoje sobesednike preigraš, le da |
V resnici pa - | tako | mislijo - so imeli s svojo začetno |
to sklada s trditvijo, da zlo ne bo | tako | dolgo zapustilo držav, dokler ne bodo |
Ravno najboljši možje so do države v | tako | težavnem razmerju, kakor podobnega |
In | tako | pride do prepira med pomorščaki, ker |
kar pač sodi v njegovo stroko, ker | tako | lahko uspešno vodi ladjo. |
mesta krmarja na ladji, potreben prav | tako | čas za izučitev v krmarjenju. - |
Kjer na ladjah vladajo takšne razmere, | tam | velja mornarjem, ki se vozijo na teh |
nasproti pravemu filozofu vedejo prav | tako | ; prepričan sem da razumeš, kaj hočem |
»Storil bom | tako | .« |
izmislil, se je zmotil; pravilno se glasijo | takole | : kdor je bolan, najsi bo bogat ali |
Tako | se tudi ti ne moreš zmotiti, če današnje | |
»Potem se spomnimo vsi, ki | tu | govorimo in poslušamo, tiste razprave, |
» | Tako | smo rekli.« |
Saj se spominjaš, da | sem | sodijo pogum, velikodušnost, duhovna |
In | tu | si mi segel v besedo in rekel, da tem |
zakaj je večina filozofov slaba: in | tu | je bilo treba spet poseči nazaj in |
» | Tako | je.« |
»Kakšno izpridenje | tu | misliš?« |
Tu | mislim pogum, preudarnost in druge | |
delujejo škodljivo in odtujujoče tudi vse | tako | imenovane dobrine, kakor so: lepota, |
vplivno v državi, in drugo kar sodi | sem | . |
Tako | si zdaj v širokih potezah seznanjen | |
živalskega ali rastlinskega izvira | toliko | bolj zaostajata v razvoju, kolikor |
Ljudje, ki | tako | govorijo, so sami najhujši sofisti. |
Tu | ljudje hrupno grajajo nekatere govore | |
Graja in hvala, ki ju | tu | sliši, jo odplavita in potegneta za |
Tu | so seveda izvzete božanske narave, | |
zdravega in dobrega, za to se je treba - | tako | lahko upravičeno rečemo - zahvaliti |
razsodnico in gospodarico, zapada v | tako | imenovano diomedsko nujnost, neogibnost, |
» | Tako | je.« |
»In ko se postara, ga poskušajo - | tako | mislim - izrabiti za svoje namene sorodniki |
» | Tako | se ponavadi dogaja.« |
drugi strani pa so krive za to tudi | tako | imenovane dobrine: bogastvo in druge |
Tako | brez težave in na tako različne načine | |
Tako brez težave in na | tako | različne načine se lahko izprevržejo! |
»Res je, | tako | govorijo o njih.« |
svojo obrt in se zatečejo v filozofijo, | tako | kakor iščejo kaznjenci, pobegli iz |
to prirojene sposobnosti in ker ni | tam | zapeljivcev, deloma pa veliki duhovi, |
in dežju, s tem da stopi pod streho, | tako | ravna tudi ta preudarni mož; gleda, |
11. » | Tako | smo o slabem glasu, na katerega je |
In | tako | tudi tega, kar je še preostalo, ni |
»Ti govoriš | tu | o zelo kratkem času!« |
približal popolnosti in bi vladal v prav | tako | popolni državi, niso še nikoli videli. |
Je | tako | ?« |
» | Tako | je.« |
filozofi, ki veljajo zdaj za neuporabne, | tako | ali drugače in ali to hočejo ali ne, |
»Ne obtožuj | tako | hudo široke množice, dragi prijatelj! |
Če boš | tako | ravnal, bo svoje napačne poglede spremenila. |
Naj sam odgovorim namesto tebe : na | tako | izkrivljeno naravo lahko naletiš pri |
Tako | nekako smo to prikazali tam, kjer smo | |
Tako nekako smo to prikazali | tam | , kjer smo potem zavili v stran in se |
» | Tako | je,« |
svoji živahni naravi, ki ga žene zdaj | sem | , zdaj tja; stanovitnost mu je po vsem |
živahni naravi, ki ga žene zdaj sem, zdaj | tja | ; stanovitnost mu je po vsem tem popolnoma |
» | Tako | je.« |
bili mnenja, da zadnje zadostuje, in | tako | smo krenili po tej poti, ne da bi šli |
»Mislim, da je bilo | tako | prav, in očitno so tudi drugi tega |
Njegova prizadevanja morajo veljati prav | tako | znanostim kakor telesnim vajam. |
tudi to, da mi te ideje ne poznamo | tako | dobro; če pa brez nje vse drugo še |
dobro; če pa brez nje vse drugo še | tako | dobro poznamo, nimamo od tega - tudi |
tudi to veš - nobene koristi, prav | tako | ne, kakor je nimamo od posestva, ki |
17. »In prav | tako | veš, da ima široka množica naslado |
ki jim velja naslada za dobro, prav | tako | oddaljeni od resnice? |
» | Tako | je v tem vprašanju mnogo spornega. |
» | Tako | je.« |
Sluti, da je | tu | , je pa omahljiva in brez moči, da bi |
bi doumela njegovo bistvo in ga bila | tako | gotova, kakor je gotova drugih stvari; |
potemtakem smejo ostati v negotovosti o | tako | pomembnih in velikih stvareh tudi tisti |
bi imel o stvareh, s katerimi sem se | tako | dolgo ukvarjal, tuja mnenja in ne svojih.« |
govorimo o stvareh, ki jih ne poznamo | tako | , kakor da bi nam bile znane?« |
govorimo o stvareh, ki jih ne poznamo | tako | , kakor da bi nam bile znane?« |
» | Tako | je.« |
» | Tako | je.« |
»Prav | tako | zaznavamo s sluhom slišne stvari in |
» | Tako | je.« |
» | Tako | sta vid in vidnost povita s plemenito |
» | Tu | mislim na istega boga kakor ti in vsi |
» | Tako | je.« |
» | Tako | je.« |
vid podobna soncu, nista pa sonce, | tako | moramo imeti tudi spoznanje in resnico |
»Prav | tako | stvarem, ki jih je mogoče spoznati, |
20. | Tu | je Glavkon podsmehljivo vzkliknil: |
» | Tako | je.« |
duša izvirnike (vidnega sveta), ki so | tam | posneti, kot čiste paslike, pri čemer |
Izhajajoč od | tod | , dosežejo naposled cilj, ki ga postavijo |
» | Tako | je.« |
Vsekakor razpravljaš | tu | o veliki nalogi. |
Toda | toliko | le razumem, da tu ugotavljaš, da je |
Toda toliko le razumem, da | tu | ugotavljaš, da je tisti del resničnega |
dojeti z dialektiko, jasnejši kakor svet | tako | imenovanih strokovnih znanosti, pri |
predstavljaj, nosijo ljudje razne stvari | tako | , da molijo prek zidu, med drugim tudi |
»Pri Zevsu, | tako | je.« |
»Gotovo bi | tako | storil.« |
»In ko bi ga kdo od | tod | s silo odvlekel k težko pristopnemu |
svetlobo, če bi hotel gledati predmete | tu | zgoraj. |
ne bi smilili tisti, ki so še ostali | tam | ?« |
»In če so takrat | tam | doli obstajale počastitve in nagrade |
»Raje bo pretrpel vse, kakor da bi | tam | živel.« |
»In ko bi | tam | moral spet tekmovati v prepoznavanju |
čudi, da se ljudje, ki se povzpnejo do | sem | , nočejo več ukvarjati s človeškimi |
njihove duše marveč želijo zmerom ostati | tam | gori; kajti to je tudi naravno, če |
temveč se mora hkrati obrniti vse telo, | tako | se mora tudi ta organ, s katerim človek |
In človek ne gleda | tja | , kamor bi moral gledati. |
»Če se | tako | naravnana narava že v otroških letih |
resnici, potem njena spoznavna moč to prav | tako | jasno dojame, kakor dojema stvari, |
» | Tako | je.« |
Ko pa pridejo | tja | in jo vidijo, potem jim ne smemo več |
»Da ostanejo | tam | in se več ne vrnejo k onim jetnikom |
5. » | Tu | si spet pozabil, prijatelj,« |
sodelujejo pri opravljanju državnih poslov; | tam | namreč lahko postane nekdo filozof |
In | tako | ste se usposobili za delo tu in tam. |
In tako ste se usposobili za delo | tu | in tam. |
tako ste se usposobili za delo tu in | tam | . |
boste videli mnogo bolje kakor tisti | tam | spodaj. |
In | tako | bomo mi in vi vodili državo budni, |
» | Tako | je, prijatelj,« |
po premoženju, v upanju, da si bodo | tu | nagrabili bogastvo, potem ne more biti |
»Res, | tako | je.« |
»Toda | tu | ne gre za obrnitev ploščice pri igri, |
Tu | mi pa ravno prihaja na misel: ali nismo | |
» | Tako | je.« |
Tu | so trije prsti: najmanjši, drugi in | |
» | Tako | je.« |
» | Tako | je.« |
Prav | tako | je v zadregi, ali je neki predmet težak |
» | Tako | je.« |
»In | tako | se nam najprej postavlja vprašanje, |
» | Tako | pravimo za eno, da si ga je mogoče |
Toliko | sodi nauk o enici k znanostim, ki nas | |
» | Tako | je.« |
laično, temveč se z njim ukvarjajo | tako | dolgo, dokler s čistim razumom ne prodrejo |
zaradi vojskovanja in zaradi duše, da se | tako | laže odvrnejo od sveta nastajanja k |
» | Tako | je.« |
»Da, | tako | je.« |
» | Tako | je.« |
vse, kar prisili dušo, da se obrne | tja | , kjer vidi in spozna to, kar je od |
» | Tako | je.« |
» | Tako | je.« |
» | Tako | je, in sicer iz dveh vzrokov. |
Toda ko bi bil | tu | , bi ga v današnjih razmerah tisti, |
Tako | sem preskočil znanost o telesih, ki | |
»Da, | tako | je bilo.« |
» | Tako | bomo zdaj postavili astronomijo šele |
dušo, da gleda navzgor in jo s tem vodi | odtod | v inostranstvo.« |
glavo opazuje slike na stropu in se | tako | izobražuje, ti očitno misliš, da jih |
» | Takole | ,« |
Je | tako | ?« |
izoblikoval nebo in vse, kar na njem vidimo, | tako | lepo, kakor si je le moč želeti. |
snov bomo potemtakem uporabljali prav | tako | geometrijo kakor astronomijo; toda |
koristilo, ničesar kar ne bi bilo usmerjeno | tja | , kamor morajo biti usmerjene vse znanosti, |
veš, da muziko (nauk o harmoniji) prav | tako | obravnavajo kakor astronomijo? |
Tudi | tu | merijo tonska razmerja in tone, jih |
» | Tu | govoriš o izredni, božanski stvari.« |
Prav | tako | se poskuša približati resničnemu bistvu |
Tako | pride na sam vrh miselnega sveta, kakor | |
» | Tako | je.« |
votlini, nato vzpon iz votline k soncu in | tu | začneta nesposobnost za gledanje živih |
Te poti, mislim, nas vodijo | tja | , kjer se konča naše popotovanje in |
da je pri možeh, ki razpravljajo o | tako | pomembnih stvareh kot mi, prepir o |
zapadel v popolno spanje, preden se bo | tu | na zemlji zbudil. |
»Pri Zevsu, tudi jaz | tako | mislim.« |
»Da, | tako | bi storil, seveda s tvojo pomočjo.« |
15. » | Tako | ti preostaja samo še odločitev, koga |
» | Tako | je.« |
»Prav | tako | bomo imeli, kar zadeva resnico, za |
» | Tako | je.« |
» | Tako | je.« |
»Samo | tako | pridobljeno znanje postane trajna last |
In | tu | , prijatelj, je potrebna posebna previdnost.« |
» | Tako | bi lahko to vse potekalo. |
» | Tako | je.« |
» | Tako | je.« |
»In | tako | zdaj zakone, ki jih je prej spoštoval, |
naravno, da do tega pride pri vseh, ki se | tako | ukvarjajo z dialektiko, in ali zato |
In od | tod | izvira, da so pri drugih ljudeh na |
» | Tako | je.« |
» | Tako | je.« |
» | Tako | , da pošljejo vse državljane, ki so |
v svoje varstvo, a jih ne vzgajajo | tako | , kakor je to v navadi danes in kakor |
In | tako | bo mogoče najhitreje in najpreprosteje |
skupnost otrok in skupnost vzgoje; prav | tako | morajo biti skupni v miru in vojni |
»Prav | tako | tudi v naslednjem: ko vladarji prevzamejo |
vprašanje in tako prišel v razpravi | sem | , kjer si zdaj.« |
» | Tako | je. |
Tako | ustreza lakedemonski ustavi prepirljivi | |
Tako | se bomo poskušali dokopati do čimboljše | |
»Naša razprava bo | tako | pametno potekala in tudi naša odločitev |
Ali se to dogaja kratko malo | tako | , da pride zmeraj do spremembe ustave |
oblastniki složni, čeprav jih je še | tako | malo, ne more priti do nobene spremembe |
» | Tako | je.« |
»Nekako | tako | ! |
mora vse, kar nastane, tudi propasti, | tako | tudi ta ureditev ne bo mogla večno |
S tem razpadanjem pa je | takole | . |
tega voditelji države, četudi so še | tako | modri, ne morejo nikoli zadeti, ne |
Ostanejo jim prikriti, in | tako | se jim bodo rodili otroci tudi tedaj, |
In | tako | se ji bodo mladi ljudje odtujili. |
» | Tu | se po mojem mnenju začenja preobrat.« |
4. » | Tako | torej poteka prehod. |
» | Tako | je,« |
hiš pa si postavljajo obzidje in jih | tako | spremenijo v prava gnezda; tu lahko |
jih tako spremenijo v prava gnezda; | tu | lahko z ženskami in drugimi izbranci |
» | Tako | je.« |
»Tak je torej nastanek in | tako | je bistvo te državne oblike, če se |
»Njegov razvoj pa poteka nekako | takole | . |
» | Tako | smo dodobra pretresli drugo obliko |
» | Tako | je.« |
državi v časteh bogastvo in bogataši, | tam | ne cenijo kreposti in krepostnih ljudi.« |
» | Tako | je.« |
» | Tako | je.« |
» | Tako | torej nastane ta vladavina.« |
Ali pa tudi | tu | ?« |
»Ravno | tu | najbolj! |
» | Tako | je. |
» | Tako | je, Sokrat!« |
državi berače, potem je gotovo, da se | tam | skrivajo tudi tatovi, žeparji, skrumilci |
»Vzrok za to, da | tam | postanejo ljudje takšni, je v pomanjkljivi |
» | Tako | smo opravili tudi s tako imenovano |
»Tako smo opravili tudi s | tako | imenovano oligarhijo, katere oblast |
človeka v oligarhičnega poteka nekako | takole | .« |
postane skop, muči se z malenkostmi in si | tako | nabira premoženje. |
»Da, | tako | je.« |
skrbniškega denarja za sirote in sploh | tam | , kjer se ponuja priložnost za nepoštenost.« |
» | Tako | je.« |
» | Tako | je.« |
» | Tako | je.« |
» | Tako | je.« |
» | Tako | pojdemo po poti, ki smo si jo določili,« |
» | Tako | je.« |
»Bogati so | tako | zelo zaposleni s pridobivanjem denarja, |
Tako | ne nastopijo proti samovoljnemu zapravljanju | |
» | Tako | pa vladajoči oblastniki spravljajo |
» | Tako | je.« |
» | Tako | nastane demokratija, ne glede na to, |
» | Tako | vsaj pravijo.« |
» | Tako | je.« |
mora iti v demokratično državo in si | tam | kot v kakšni trgovini z ustavami izbrati |
»Modelov zanjo mu | tam | gotovo ne manjka.« |
obsojeni na smrt ali izgnanstvo, ostanejo | tam | , se v javnosti svobodno gibljejo, kakor |
»Ta očitno poteka | takole | : skopi oligarhični mož ima sina, ki |
zapravljanju, ki ga zategadelj prištevamo med | tako | imenovana ’nepotrebna‘ (poželenja).« |
» | Tako | je.« |
» | Tako | je.« |
» | Tako | je.« |
Po mojem mnenju poteka navadno | takole | .« |
pomoč enako mislečih zaveznikov, prav | tako | se spremeni tudi ta mladenič, če pridejo |
» | Tako | je.« |
» | Tako | je.« |
» | Tako | se spet vrne k onim Lotofagom in pred |
Preudarnost, ki jim velja za nemožato, prav | tako | izženejo, potem ko jo prej še ozmerjajo. |
»Da, | tako | je.« |
»Ko je duša | tako | osvojenega mladeniča očiščena vseh |
Tako | nekako preide torej mladenič, vzgojen | |
»Odslej živi mladenič, mislim, | tako | , da za zadovoljitev nepogrešljivih |
In | tako | prepusti vsakokrat vodstvo nad sabo |
» | Tako | je.« |
»Da, | tako | ravna.« |
» | Tako | mu poteka življenje iz dneva v dan. |
Drugič spet - | tako | se zdi - ga pritegne filozofija. |
»Da, | tako | je.« |
» | Tako | je.« |
»Prav | tako | propade, kajne, tudi demokratija zaradi |
» | Tako | pravijo. |
»Da, | tako | ravna.« |
» | Takole | : oče se navadi, da je enak svojim otrokom |
meščan s priseljencem in tujec prav | tako | .« |
» | Tako | se dogaja.« |
» | Tako | je.« |
tega, kar imamo na jeziku, pa če je še | tako | nenavadno?« |
vidi, ne verjame, koliko svobodnejše je | tu | življenje domačih živali kakor kjerkoli |
Tako | si jo popolnoma podvrže. | |
» | Tako | se zdi.« |
»Vendar nisi vprašal, | tako | se mi zdi, po tem, marveč po bolezni, |
» | Tako | je.« |
do čimvečje jasnosti, vzemimo stvar | takole | .« |
sestavljajo prej omenjeni troti, ki | tu | zaradi neomejene svobode nič manj ne |
» | Tako | je.« |
puščajo do besede drugim mnenjem; in | tako | je vodstvo demokratične države skoraj |
» | Tako | je.« |
» | Tako | je.« |
»Da, | tako | nekako.« |
» | Tako | je! |
» | Takó | ljudstvo vendarle pride do svojega |
» | Tako | je.« |
» | Tako | dela.« |
» | Tako | se navadno dogaja.« |
»Zavoljo tega vsi tirani, ki pridejo | tako | daleč, zahtevajo od državljanov telesno |
» | Tako | je.« |
Tako | postane iz ljudskega zastopnika popoln | |
nekaterimi spravi, druge pa uniči, in se | tako | čuti varnega pred njimi, začenja zmeraj |
» | Tako | je.« |
»Da, | tako | je.« |
» | Tako | je.« |
»Če hoče vladati, mora očitno | tako | delati.« |
» | Tako | je.« |
»Da, | tako | je.« |
hotelo samo otresti jarma bogatašev in | tako | imenovanih plemenitnikov; in če mu |
»Popolnoma | tako | je.« |
odvečnimi poželenji in nagoni so nekateri, | tako | se mi zdi, v hudem navzkrižju z navadami |
ovirati in motiti pri premišljevanju, | tako | se lahko prepušča svojemu poželenju |
Prav | tako | pomiri svojo voljo in je ne vznemirja |
Če se | tako | prepušča spanju, potem v sanjah gotovo |
Je | tako | ?« |
človeka, in ni v navzkrižju z zakoni: | tako | je iz oligarhičnega človeka nastal |
»Prav | tako | si misli zmeden in blazen človek, da |
» | Tako | je.« |
» | Tako | je.« |
» | Tako | je.« |
» | Tako | je.« |
» | Tako | je.« |
» | Tako | je.« |
redkokdaj samo v sanjah; ni ga strah še | tako | strašnega umora, nobene jedi in nobenega |
» | Tako | je tudi naravno, ker je najsposobnejši, |
dovolj močan, ravna z domovino prav | tako | nasilno, kakor je prej ravnal z očetom |
Sodiš | tako | tudi o njuni sreči in nesreči ali si |
tudi o njuni sreči in nesreči ali si | tu | drugačnega mnenja? |
Ne smemo se dati zmotiti, ko | tu | presojamo samo tirana in njegovo najbližjo |
5. »Lotiva se torej stvari | takole | . |
» | Tako | je.« |
» | Tako | tudi tiranska duša, mislim dušo v celoti, |
» | Tako | je.« |
Le v številu je | tu | razlika.« |
» | Tako | je prisiljen, da se kaže nasproti nekaterim |
»Če noče umreti, mora | tako | ravnati.« |
»Res, | tako | je.« |
njegova vrata so odprta za vse grehote; | tako | je sam najbolj nesrečen, in nič manjše |
vrste naslad, za vsakega ena, in prav | tako | tri vrste gonov in načinov vladanja.« |
» | Tako | je.« |
» | Tako | je.« |
» | Tako | je.« |
» | Tako | je.« |
» | Tako | je.« |
» | Tako | je.« |
»Poskusi | takole | . |
pri mnogih deležen priznanja, prav | tako | pa tudi pogumni mož in filozof. |
» | Tako | je.« |
delu duše, s katerim mislimo, in prav | tako | najprijetnejše življenje tistega človeka, |
»Stvar ti bom pojasnil | tako | , da mi boš odgovarjal na vprašanja, |
»In prav | tako | občutimo potem, ko se neka naslada |
» | Tako | se zdi.« |
glede na naslado pa kot bolečino, potem | tu | ne gre za resničen, temveč varljiv |
Je | tako | ?« |
»Pri Zevsu, prepričan sem, da | tako | misli.« |
»Ono napačno mnenje pa izvira od | tod | , ker ne pozna pravih razmerij med: |
»Prav | tako | označujeta nespametnost in nevednost |
enake, nesmrtne in resnične ter od | tod | izhajajo, ali pa stvari, ki so povezane |
večno spremenljive in smrtne ter od | tod | izvirajo?« |
»In telo prav | tako | manj kakor duša?« |
» | Tako | je.« |
»Res je | tako | .« |
»Očitno je | tako | .« |
» | Tako | je.« |
filozofije in razumnosti, bo najprej | tako | ravnal, kajne?« |
uživa, morda je še najlažje izraziti to | takole | .« |
slabega in nepravičnega že v nasladi | tako | zelo, potem ga še neskončno bolj presega |
Ker smo prišli v svoji razpravi | tako | daleč, se zdaj povrnimo k trditvi, |
takoj na začetku in nas je tudi do | sem | pripeljala. |
Tako | je bilo rečeno, ali ne?« | |
» | Tako | , da si v mislih ustvarimo podobo duše, |
»Zdaj spoji vse tri | tako | , da se bodo zdela zraščena v eno.« |
obdaj od zunaj bitje s človeško postavo | tako | , da ga popolnoma zaobjame; kdor ne |
pravičen, pa mu škodi, odgovarjamo | takole | : s tem ta ne trdi nič drugega, kakor |
njima, človek pa naj od gladu umre ali | tako | oslabi, da ga lahko onidve živali vlečeta |
Ali ne nastajajo prav | tako | iz razmerja med deli duše? |
Gotovo velja za | tako | zato, ker je pri obrtniku najplemenitejši |
najplemenitejši del duše po naravi | tako | slab, da ne more obvladati živali v |
»Zdi se, da je | tako | .« |
Pri tem ne mislimo o podložnikih | tako | , kakor je mislil Trazimah, namreč da |
državljanom pomočnik in zaščitnik; prav | tako | vzgoja otrok: prostosti jim ne damo |
vzgoja otrok: prostosti jim ne damo | tako | dolgo, dokler njihovih duš ne uredimo |
» | Tako | je.« |
»Prav | tako | pazi na red in harmonijo pri pridobivanju |
»Pri časteh ravna prav | tako | : nekatere, ki zanje misli, da postane |
» | Tu | mislim predvsem na to, da zavračamo |
Homer prvi učitelj in voditelj vseh teh | tako | očarljivih pesnikov tragikov. |
»Res je | tako | . |
poljubno skupino mnogih posamičnih stvari; | tako | obstaja na primer mnogo miz in stolov.« |
In prav | tako | je z vsemi drugimi stvarmi. |
» | Tako | je.« |
» | Tako | je.« |
» | Tako | se zdi.« |
» | Tako | se zdi.« |
» | Tako | : če stol pogledaš s strani in nato |
Prav | tako | je z drugimi stvarmi.« |
Stvari oblikuje | tako | , da od njih le malo zajame, in sicer |
Tako | na primer slikar naslika čevljarja | |
na vse obrti in sploh na vse poklice | tako | dobro kot posamični strokovnjaki, potem |
» | Tako | je.« |
katerih znajo po mnenju široke množice | tako | dobro govoriti.« |
»Vsekakor, kajti slava in korist nimata | tu | iste vrednosti.« |
Bo lahko Homer | tu | navedel kako državo?« |
Prav zaradi tega so | tako | zelo častili Pitagoro in njegovi privrženci |
kaj razumel na čevljarstvo, čevljarja | tako | dobro, da ga imajo za pravega vsaj |
» | Tako | je.« |
» | Tako | tudi pesnik slika s svojimi besedami |
Smo rekli | tako | ?« |
» | Tako | je.« |
» | Tako | je.« |
namenu, za katerega so stvari določene; | tako | lahko na primer tisti, ki igra na piščal, |
Vsekakor stvari prikazuje | tako | , da se zde nevedni množici lepe.« |
Prav | tako | se nam zdi zdaj votel, zdaj vzbočen, |
» | Tako | je.« |
Tako | se nam ni treba ravnati po občutkih | |
» | Tako | je.« |
» | Tako | je.« |
» | Tako | se zdi.« |
»Lotimo se stvari | takole | ! |
Kdor opravlja kako delo, je prav | tako | v sporu in nesoglasju s seboj kakor |
» | Tako | je.« |
» | Tako | je.« |
» | Tako | se je treba ravnati v nesreči.« |
» | Tako | je.« |
celo hvalijo pesnika, ki jih lahko | tako | razvname.« |
želi obsoditi celotne pesnitve, ker bi | tako | ostal brez zadovoljstva, kajti le malo |
» | Tako | je.« |
jih kot slabe zavračal, potem ravnaš | tu | prav tako kakor prej pri sočutju. |
Tako | bomo tudi mi svojo ljubezen do poezije, | |
Ni | tako | ?« |
»Da, | tako | je.« |
Sem | sodijo vse slabe lastnosti, o katerih | |
Stvar si namreč predstavljaj | takole | : kakor telo njegovo zlo, bolezen, izčrpava |
koncu doseže, da telo ni več telo, prav | tako | vse druge ravnokar naštete stvari uničuje |
lastnosti, ki so ugnezdene v njej, prav | tako | uničujejo, da ta na koncu ugasne, umre |
jedi izzovejo v telesu slabost; in | tako | pravimo, da telo propade za posledicami |
» | Tako | je.« |
10. »Prav | tako | ,« |
propasti zaradi napak druge stvari; | tako | tudi duša ne more propasti zaradi tujega |
»potemtakem nepravičnost ni nič | tako | strašnega, če pomeni za tistega, ki |
11. »S tem je torej | tako | ,« |
bi moralo nastajati iz smrtnega, in | tako | bi bilo nazadnje vse nesmrtno.« |
» | Tako | je.« |
Prav | tako | ne verjamemo, da je duša po svoji naravi |
» | Tako | je.« |
razpravljanja privoliti, ker si je le | tako | mogoče ustvariti pravilno sodbo o čisti |
» | Tako | je.« |
upoštevamo dejanske razmere, ali ni z njimi | tako | : slabi in nepravični ljudje ravnajo |
»Da, | tako | je.« |
Povedati moramo obema, kaj ju | tam | čaka, da jima v našem razpravljanju |
Takole | je pripovedoval: Ko ga je zapustila | |
odprta ušesa in oči za vse, kar je | tam | . |
Tako | je tam videl, kako so duše izginjale | |
Tako je | tam | videl, kako so duše izginjale skozi |
popotovanja; veselo so odhajale na livado, se | tu | zbirale, kot da so prišle na slavje, |
Tako | so se z desetkratno kaznijo pokorile | |
Ni z nami prišel | sem | in tudi nikoli ne bo prišel.‘ |
imeli smo namreč že vse muke za sabo ; | tu | smo nenadoma zagledali Ardiaja in nekatere |
trajajočem popotovanju so prišli do nje, in | tam | , v sredini svetlobe, so videli konca |
manjše vretence, ki se prilega prvemu | tako | , kakor se manjše vedro prilega večjemu, |
gledamo od zgoraj, kakor krogi, in | tako | nastane okoli gredlja povezana površina |
15. Ko so prišli | tja | , so morali takoj stopiti k Lahesi. |
revščini, begu in prosjaštvu; bile so | tu | tudi življenske podobe slavnih mož, |
Ni pa bilo | tu | kakovostne razporeditve duš, ker mora |
potem ko si izbere novo življenje, | tako | ali tako drugačna. |
si izbere novo življenje, tako ali | tako | drugačna. |
Tu | je, očitno, dragi Glavkon, največja | |
Kajti le | tako | postane človek srečen. |
16. Božji glasnik je nadaljeval ( | tako | je pripovedoval sel iz onostranstva): |
onostranstva): ’Tudi za tistega, ki zadnji pride | sem | , je na voljo ustrezno, vse prej kot |
Bil je | tako | nespameten in pohlepen, da ni niti |
pohlepen, da ni niti dobro pogledal, in | tako | ni opazil s tiranido združene usode, |
naročilih iz onega sveta - srečno ne le | tukaj | na zemlji. |
Tudi njegovo popotovanje od | tod | v onostranstvo in spet nazaj ga ne |
Dolgo je hodila | sem | in tja in iskala življenje mirnega, |
Dolgo je hodila sem in | tja | in iskala življenje mirnega, preprostega |
zanj, tudi ko bi bila prva izbirala; | tako | je bila vesela svoje izbire. |
nepravične v divje, pravične v krotke; | tako | je prihajalo do najrazličnejših mešanj. |
Od | tod | sta krenila, ne da bi se bila obrnila, |
Tako | so storili tudi vsi drugi. | |
jih v trenutku odnesel v višave, eno | sem | , drugo tja, v novo rojstvo, v novo |
trenutku odnesel v višave, eno sem, drugo | tja | , v novo rojstvo, v novo življenje; |
In | tako | se je mit ohranil in ni prišel v pozabo, |
prizadevanja pravičnosti in razumnosti; | tako | bomo prijatelji sebi in vsem bogovom, |
bomo prijatelji sebi in vsem bogovom, | tu | na zemlji in tudi potem, ko nam za |
v tekmah; hkrati bomo uživali srečo | tu | in na tisočletnem popotovanju, ki smo |
Z rojstvom Jezusa Kristusa je bilo | takóle | : njegova mati Marija je bila zaročena |
Ostani | tam | , dokler ti ne sporočim, Heród bo namreč |
Tam | je bil do Heródove smrti, da se je | |
svojega očeta Heróda, se je bal iti | tja | . |
Ko je prišel | tja | , se je naselil v mestu, ki se imenuje |
Ko je šel od | tam | naprej, je zagledal dva druga brata: |
Tako | so namreč preganjali že preroke, ki | |
pa čeprav najmanjših zapovedi, in bo | tako | ljudi učil, bo najmanjši v nebeškem |
torej prineseš svoj dar k oltarju in se | tam | spomniš, da ima tvoj brat kaj proti |
tvoj brat kaj proti tebi, pústi dar | tam | pred oltarjem, pojdi in se prej spravi |
Resnično ti povem: ne prideš od | tam | , dokler ne plačaš vse do zadnjega.« |
Tako | bo tvoja miloščina skrita, in tvoj | |
Kjer je namreč tvoj zaklad, | tam | bo tudi tvoje srce.« |
Če pa Bog | tako | oblači travo, ki je danes na polju |
kraljestvo, bodo vrženi ven v temo; | tam | bo jok in škripanje z zobmi.« |
» | Odkod | je ta, da so mu pokorni celo vetrovi |
Bila sta | tako | divja, da nihče ni mogel mimo po tisti |
Nekaj pismoukov si je ob | tem | mislilo: |
Ko je Jezus šel od | tam | , je zagledal moža, Mateja po imenu, |
»Zakaj se mi in farizeji | toliko | postimo, tvoji učenci pa ne?« |
Ko je Jezus odhajal od | tam | , sta šla za njim dva slepa in vpila: |
ali vas pridete, pozvedite, kdo je | tam | vreden, in tam ostanite, dokler ne |
pridete, pozvedite, kdo je tam vreden, in | tam | ostanite, dokler ne odpotujete. |
svojim dvanajsterim učencem, je šel od | tam | naprej učit in oznanjat po njihovih |
Dà, Oče, | tako | ti je bilo všeč. |
Toda povem vam, več kot tempelj je | tukaj | . |
Šel je od | tam | in prispel v njihovo shodnico. |
Tam | pa je bil človek, ki je imel suho roko, | |
je Jezus to zvedel, se je umaknil od | tam | . |
pridigo; védite pa: več kakor Jona je | tukaj | . |
modrost; védite pa: več kakor Sálomon je | tukaj | .« |
Tako | bo tudi s tem hudobnim rodom.« | |
Tako bo tudi s | tem | hudobnim rodom.« |
Odkod | torej ljuljka?’ | |
Tako | bo ob dovršitvi sveta: prišli bodo | |
Jezus povedal te prilike, je šel od | tam | in dospel v domači kraj. |
» | Odkod | njemu ta modrost in te moči? |
Odkod | torej njemu vse to?« | |
Zaradi njihove nevere | tam | ni storil dosti čudežev. |
hči plesala pred gosti in mu je bila | tako | všeč, da ji je s prisego obljubil |
to slišal, se je v čolnu umaknil od | tam | v samoten kraj, da bi bil sam. |
» | Tukaj | nimamo drugega kakor pet hlebov in |
»Prinesite mi jih | semkaj | !« |
Tako | ste razvrednotili božjo besedo zavoljo | |
» | Tako | je, Gospod, pa vendar tudi psički jedo |
Šel je na goro in | tam | sédel. |
»Kje naj v puščavi vzamemo | toliko | kruha, da nasitimo táko množico?« |
Resnično vam povem: nekateri od | tukaj | navzočih ne bodo umrli, dokler ne bodo |
»Dobro je, da smo | tukaj | , Gospod! |
Če hočeš, postavim | tu | tri šotore; tebi enega, Mojzesu enega |
Tako | bo tudi Sin človekov trpel od njih.« | |
Privedite mi ga | semkaj | !« |
Prestavi se | odtod | tja!’ se bo prestavila in nič vam ne |
Prestavi se odtod | tja | !’ se bo prestavila in nič vam ne bo |
Tako | noče vaš Oče, ki je v nebesih, da se | |
ali so trije zbrani v mojem imenu, | tam | sem jaz sredi med njimi.« |
njim je šlo veliko ljudi in jih je | tam | ozdravil. |
ure je spet šel ven in storil prav | tako | . |
enajste ure ven, je našel druge, ki so | tam | postajali, in jim je rekel: ‘ |
Kaj stojite | tukaj | ves dan brez dela?’ ‘ |
levici, pa ni moja stvar, ampak bodo | tam | sedeli tisti, katerim je to pripravil |
Med vami pa naj ne bo | tako | , ampak kdor hoče postati velik med |
Iz mesta je šel v Betánijo in | tam | prenočil.« |
»Kako to, da se je smokva | tako | hitro posušila?« |
Odkod | Jezusova oblast | |
Odkod | je bil Janezov krst? | |
kakor prej, in storili so z njimi prav | tako | . |
Pojdite torej na križišča in kogarkoli | tam | najdete, ga povabite na svatbo.’ |
kralj prišel goste pogledat, je opazil | tam | človeka, ki ni imel svatovske obleke. |
Prijatelj, kako si prišel | semkaj | , ko nimaš svatovske obleke?’ |
noge in roke in ga vrzite ven v temo, | tam | bo jok in škripanje z zobmi.’ |
vemo, da si resnicoljuben in res učiš | tako | živeti, kakor hoče Bog, in se ne meniš |
Resnično vam povem: | tu | zagotovo ne bo ostal kamen na kamnu; |
‘ | Tukaj | je Kristus’ ali ‘Tam je’, ne verjemite, |
‘Tukaj je Kristus’ ali ‘ | Tam | je’, ne verjemite, kajti pojavili |
V puščavi je,’ ne hodíte | tja | ; ali ‘V hiši je,’ ne verjemite. |
Kjer je mrhovina, | tam | se zbirajo jastrebi.« |
Tako | tudi vi kadar boste videli vse to, | |
gospodar ob svojem prihodu našel, da | tako | dela! |
kaznoval in mu dal delež, ki gre hinavcem; | tam | bo jok in škripanje z zobmi.« |
Prav | tako | je tisti, ki je prejel dva, pridobil |
Na, | tu | imaš, kar je tvojega!’ |
Tako | so rekli tudi vsi drugi učenci. | |
»Sédite | tukaj | , medtem stopim tja, da bom molil.« |
»Sédite tukaj, medtem stopim | tja | , da bom molil.« |
duša je žalostna do smrti, ostanite | tukaj | in čujte z menoj!« |
spolnijo besede Svetega pisma, da se mora | tako | zgoditi?« |
zagledala druga in rekla tistim, ki so bila | tam | : |
Malo nato so tisti, ki so stali | tam | , stopili k Petru in mu rekli: |
»Ti | tako | praviš.« |
Nato so sedli | tja | in ga stražili. |
Tako | sta ga sramotila tudi razbojnika, ki | |
Ko so nekateri, ki so | tam | stali, to slišali, so rekli: |
Bilo pa je | tam | precéj žená, ki so gledale od daleč. |
Magdalena in ona druga Marija pa sta ostali | tam | ter sedeli nasproti grobu. |
In | tako | bo zadnja prevara hujša od prve.« |
Ni ga | tukaj | . |
Pred vami pojde v Galilejo, | tam | ga boste videli.’ |
mojim bratom, naj gredo v Galilejo; | tam | me bodo videli.« |
Tako | je nastopil Janez Krstnik v puščavi | |
se odpravil ven na samoten kraj in | tam | molil. |
drugam, v bližnja naselja, da bom tudi | tam | pridigal, kajti za to sem prišel.« |
Sedelo pa je | tam | nekaj pismoukov, ki so v srcu premišljevali: |
»Kaj ta | tako | govori? |
Jezus v duhu takoj spozna, da pri sebi | tako | mislijo, in jim reče: |
»Kaj | tako | premišljujete v svojih srcih? |
Tam | je bil človek, ki je imel suho roko. | |
hitro prime za srp, kajti čas žetve je | tu | .« |
deklice ter svoje spremljevalce in stopi | tja | , kjer je bila deklica. |
Šel je od | tam | in prišel v svoj domači kraj. |
» | Odkod | njemu to? |
In ni mogel | tam | storiti nobenega čudeža, samo na nekaj |
»Kjerkoli stopite v hišo, ostanite | tam | , dokler ne odpotujete naprej. |
sprejme in vas ne poslušajo, pojdite od | tam | in otresite prah s svojih nog v pričevanje |
Iz vseh mest so skupaj hiteli | tja | in prišli celó pred njimi. |
četrte nočne straže je šel k njim, | tako | , da je hodil po jezeru. |
začeli prinašati bolnike na nosilih | tja | , kjer so slišali, da je. |
korbán,’ to se pravi dar templju; s | tem | mu niti ne dovolite, da bi še kaj storil |
Vstal je in šel od | tam | v pokrajino Tira. |
ne pripovedujejo; toda če jim je še | tako | naročal, so ga kar naprej razglašali |
»Kako jih bo mogel kdo | tukaj | v puščavi nasititi s kruhom?« |
»Resnično vam povem: nekateri izmed | tu | navzočih ne bodo umrli, dokler ne bodo |
Tam | se je vpričo njih spremenil. | |
so se svetila bleščeče belo, da jih | tako | ne more pobeliti noben belivec na svetu. |
»Učitelj, dobro je, da smo | tukaj | . |
»Učitelj, k tebi | sem | pripeljal svojega sina. |
Od | tam | so šli naprej in prepotovali Galilejo, |
Od | tam | je prišel v judejske kraje in na drugo |
Med vami pa ne | tako | , ampak kdor hoče postati velik med |
Ko pridejo blizu Jeruzalema, | tja | do Bétfage in Betánije ob Oljski gori, |
Takoj ko prideta | tja | , bosta našla privezanega mladega osliča, |
Nekateri izmed tistih, ki so bili | tam | , so ju vprašali: |
Odkod | Jezusova oblast | |
za seboj potomstvo, in tretji prav | tako | . |
Tu | ne bo ostal kamen na kamnu, ki bi ne | |
Poglej, | tukaj | je Kristus!’, ‘ |
Poglej, | tam | je!’, ne verjemite! |
Tako | tudi vi ko boste videli, da se to | |
Tako | bo kakor s človekom, ki je zapustil | |
Pojdita za njim in | tam | , kjer bo vstopil, recita hišnemu gospodarju: |
jedilnico, opremljeno in pripravljeno; | tam | poskrbita za nas.« |
»Sedíte | tukaj | , dokler bom molil!« |
Ostanite | tukaj | in bedite!« |
so odpeljali k vélikemu duhovniku, | tam | so se zbrali vsi véliki duhovniki, |
»Ti | tako | praviš.« |
In prisilili so nekoga, ki se je | tam | mimo vračal s polja, Simona iz Ciréne, |
Ko so to slišali nekateri, ki so | tam | stali, so rekli: |
Ko so se pa ozrle | tja | , so videle, da je kamen odvaljen; bil |
Ni ga | tukaj | . |
Pred vami pojde v Galilejo; | tam | ga boste videli, kakor vam je rekel.’« |
čakali na Zaharíja in se čudili, da se | tako | dolgo mudi v svetišču. |
Odkod | meni to, da prihaja k meni mati mojega | |
Ko sta bila | tam | , so se ji dopolnili dnevi, da bi rodila. |
Pohiteli so in našli | tam | Marijo, Jožefa in dete, v jasli položeno. |
Tam | je bila tudi prerokinja Ana, Fanuélova | |
Tam | je sedèl med učitelji, jih poslušal | |
»Če si Božji Sin, skoči od | tukaj | dol; zapisano je namreč: |
si storil v Kafarnáumu, stôri tudi | tukaj | v domačem kraju.« |
njim, ker so zajeli toliko rib; prav | tako | pa tudi Jakoba in Janeza, Zebedéjeva |
pa se je umaknil v samotne kraje in | tam | molil. |
Tam | je bil človek, ki je imel desno roko | |
Prav | tako | so namreč njihovi očetje ravnali s |
ljudje lepo govorili o vas, kajti prav | tako | so delali njihovi očetje z lažnimi |
Bila pa je | tam | velika čreda svinj, ki se je pasla |
Ko je šel Jezus | tja | , so se množice trle okrog njega. |
V katerokoli hišo stopite, ostanite | tam | in od tam pojdite naprej. |
katerokoli hišo stopite, ostanite tam in od | tam | pojdite naprej. |
zaselke, da prenoči in si najde živeža; | tukaj | smo preveč na samem.« |
Storili so | tako | in vse posedli. |
Resnično vam povem: nekateri od | tukaj | stoječih ne bodo umrli, preden ne bodo |
»Učenik, dobro je, da smo | tukaj | . |
bi vse pripravili zanj; vendar ga | tam | niso sprejeli, ker je bil namenjen |
Dà, Oče, | tako | ti je bilo všeč. |
»Prav si odgovoril,« mu je rekel, » | tako | delaj in boš živel.« |
»Pojdi in tudi ti | tako | delaj!« |
modrost; a glejte, več kakor Sálomon je | tukaj | . |
pridigi; a glejte, več kakor Jona je | tukaj | .« |
ni noben njegov del v temi, bo vse | tako | svetlo kakor tedaj, ko te luč osvetljuje |
Ko je odšel od | tam | , so pismouki in farizeji začeli nanj |
odvisno od premoženja, pa naj ima kdo še | tako | veliko bogastvo.« |
Tako | bo s tistim, ki si nabira zaklade, | |
polju in jo jutri vržejo v peč, Bog | tako | oblači, koliko bolj bo vas, maloverni! |
Kjer je namreč vaš zaklad, | tam | bo tudi vaše srce.« |
njegov gospodar ob prihodu našel, da | tako | dela! |
bilo veliko zaupano, se bo od njega | toliko | več terjalo.« |
Dež bo,’ in | tako | se zgodi. |
Povem ti: ne prideš od | tam | , dokler ne plačaš vse do zadnjega.« |
pa se ne spreobrnete, boste vsi prav | tako | pokončani.« |
Tam | je bila tudi žena, ki je že osemnajst | |
Ne vem, | odkod | ste.’ |
Ne vem, | odkod | ste. |
Tam | bosta jok in škripanje z zobmi, ko | |
»Umakni se in pojdi od | tod | , kajti Heród te hoče umoriti.« |
ceste in ulice po mestu in pripelji | semkaj | uboge in pohabljene, slepe in kruljave.’ |
Tam | je z razuzdanim življenjem zapravil | |
mojega očeta ima kruha v obilju, jaz pa | tukaj | od lakote ginem. |
dobro, Lazar pa le húdo; zdaj je on | tukaj | potolažen, ti pa trpiš. |
prepad, tako da tisti, ki bi hoteli od | tod | priti k vam ne morejo, pa tudi od |
priti k vam ne morejo, pa tudi od | tam | se ne dá priti k nam.’ |
Glejte, | tukaj | je,’ ali ‘Tam je,’ kajti božje kraljestvo |
Glejte, tukaj je,’ ali ‘ | Tam | je,’ kajti božje kraljestvo je med |
Glejte, | tam | je,’ ali ‘Glejte, tukaj je.’ |
Glejte, tam je,’ ali ‘Glejte, | tukaj | je.’ |
Ne hodíte | tja | in ne nasedajte jim! |
»Kjer je truplo, | tam | se bodo zbirali jastrebi.« |
Tam | je bil mož, Zahéj po imenu. | |
divjo smokvo, da bi ga videl, kajti | tam | mimo bi moral iti. |
Gospod, | tu | je tvoja mina, ki sem jo hranil v prtiču. |
Ko prideta | tja | , bosta našla privezanega mladega osliča, |
Odkod | Jezusova oblast | |
Zato so odgovorili, da ne vedo, | odkod | . |
vdovo vzel drugi, pozneje tretji in | tako | vseh sedem; umrli so in niso zapustili |
primeren trenutek, da bi jim ga izročil | tako | , da ne bi bilo zraven ljudi. |
nadstropju veliko opremljeno obednico in | tam | pripravita.« |
Prav | tako | je po večerji vzel tudi kelih in rekel: |
»kdor ima denarnico, naj jo vzame, prav | tako | tudi torbo; in kdor nima denarja, naj |
»Gospod, poglej, | tukaj | sta dva meča.« |
Ko je prišel | tja | , jim je rekel: |
»Ti | tako | praviš.« |
na kraj, ki se imenuje Lobanja, so | tam | križali njega in oba hudodelca, enega |
spremljale od Galileje sèm, so stale | tam | in to opazovale. |
Ni ga | tukaj | , temveč je vstal. |
tujec v Jeruzalemu in ne veš, kaj se je | tam | zgodilo te dni?« |
»Imate | tukaj | kakšno jed?« |
Peljal jih je ven, | tja | proti Betániji. |
Janez je pričeval | takole | : |
Naslednji dan je bil Janez spet | tam | in še dva izmed njegovih učencev. |
» | Odkod | me poznaš?« |
galilejski Kani in Jezusova mati je bila | tam | . |
Tam | pa je stalo šest kamnitih vrčev, pripravljenih | |
vodo, ki je postala vino, in ni vedel, | odkod | je - strežniki, ki so zajeli vodo, |
mati, njegovi bratje in njegovi učenci; | tam | so ostali nekaj dni. |
ter menjalce denarja, ki so sedeli | tam | . |
»Kakšno znamenje nam pokažeš, da smeš | tako | delati?« |
njegovo šumenje slišiš, pa ne veš, | odkod | prihaja in kam gre. |
Bog je namreč svet | tako | ljubil, da je dal svojega edinorojenega |
svojimi učenci na judejsko podeželje, se | tam | zadrževal z njimi in krščeval. |
krščeval v Enónu blizu Salíma, ker je bilo | tam | veliko studencev. |
Tam | je bil Jakobov studenec. | |
Odkod | imaš torej živo vodo? | |
bom žejna in mi ne bo treba hoditi | semkaj | zajemat.« |
Še štiri mesece in žetev je | tu | .’? |
naj bi ostal pri njih; in ostal je | tam | dva dni. |
Po teh dveh dneh je šel od | tam | proti Galileji. |
tudi sami so bili namreč za praznik | tam | . |
Jezus ga je videl, kako leži | tam | , in ker je vedel, da je že dolgo bolan, |
Medtem ko se pomikam | tja | , vstopi pred menoj kdo drug.« |
Jezus se je namreč umaknil, ker je bila | tam | množica. |
Boga imenoval za svojega Očeta in se | tako | delal enakega Bogu. |
Jezus se je povzpel na goro in | tam | sédel s svojimi učenci. |
» | Tukaj | je deček, ki ima pet ječmenovih hlebov |
Prav | tako | tudi ribi, kolikor je kdo hotel. |
strani jezera, spoznala, da je bil | tam | en sam čoln in da Jezus ni stopil s |
Ko je množica videla, da | tam | ni Jezusa ne njegovih učencev, so sami |
Toda o njem vemo, | odkod | je; kadar pa pride Kristus, nihče ne |
pa pride Kristus, nihče ne bo vedel, | odkod | je.« |
»Vi me poznate in tudi veste, | odkod | sem. |
me boste in me ne boste našli, kajti | tja | , kjer sem jaz, vi ne morete priti.« |
Iskali me boste in me ne boste našli; in | tja | , kjer sem jaz, vi ne morete priti.’?« |
slovesni dan praznika je Jezus stal | tam | in zaklical: |
»Še nikoli noben človek ni | tako | govoril.« |
moje pričevanje veljavno, ker vem, | odkod | sem prišel in kam grem. |
Vi pa ne veste, | odkod | prihajam in kam grem. |
»Vi ste od | tu | spodaj, jaz pa sem od zgoraj. |
Šel sem | tja | , se umil in spregledal.« |
Mojzesu govoril Bog; o tem pa ne vemo, | odkod | je.« |
»To je pa res čudno, da ne veste, | odkod | je, ko pa je meni odprl oči. |
»Obsedenec vendar ne govori | tako | . |
je Janez najprej krščeval in ostal | tam | . |
In mnogi so | tam | začeli verovati vanj. |
hoteli Judje kamnati, pa greš spet | tja | ?« |
Zaradi vas pa se veselim, da nisem bil | tam | , da boste verovali. |
»Gospod, ko bi bil ti | tukaj | , bi moj brat ne bil umrl; a tudi zdaj |
»Učitelj je | tukaj | in te kliče.« |
Marija je torej prišla | tja | , kjer je bil Jezus. |
»Gospod, ko bi bil ti | tukaj | , bi moj brat ne bil umrl.« |
Če ga pustimo | tako | delati, bodo vsi verovali vanj. |
očitno hodil med Jude, ampak je šel od | tam | v pokrajino blizu puščave, v mesto, |
Efraim, in je s svojimi učenci ostal | tam | . |
Tam | so mu pripravili večerjo; Marta je | |
Velika množica Judov je zvedela, da je | tam | , in prišla ne le zaradi Jezusa, ampak |
naj hodi za menoj, in kjer sem jaz, | tam | bo tudi moj služabnik. |
Kar torej govorim, govorim | tako | , kakor mi je povedal Oče.« |
vam namreč dal, da bi tudi vi delali | tako | , kakor sem jaz storil vam. |
Če bi ne bilo | tako | , ali bi vam rekel: odhajam, da vam |
in vas vzel k sebi, da boste tudi vi | tam | , kjer sem jaz. |
In za pot | tja | , kamor grem, veste.« |
»Filip, | toliko | časa sem med vami in me nisi spoznal? |
spozna, da ljubim Očeta in da delam | tako | , kakor mi je naročil Oče. |
Vstanite, pojdimo | odtod | !« |
tudi ti, ki si mi jih dal, z menoj | tam | , kjer sem jaz, da bodo gledali mojo |
Tam | je bil vrt in stopil je vanj, sam in | |
je vedel za ta kraj, ker se je Jezus | tam | večkrat sešel s svojimi učenci. |
duhovnikov in farizejev ter jih pripeljal | tja | z baklami, svetilkami in orožjem. |
stražarji so pripravili žerjavico, stali | tam | in se greli, ker je bil mraz. |
» | Tako | odgovarjaš vélikemu duhovniku?« |
izročen Judom, toda moje kraljestvo ni | odtod | .« |
» | Odkod | si?« |
Tam | so ga križali in z njim vred dva druga, | |
Tam | je stala posoda, polna kisa. | |
dneva pripravljanja Jezusa položila | tja | . |
Stal je | tam | , pa ni vedela, da je Jezus. |
tistega dne, prvega v tednu, ko so bila | tam | , kjer so se zadrževali učenci iz strahu |
»Položi svoj prst | semkaj | in poglej moje roke! |
Čeprav jih je bilo | toliko | , se mreža ni strgala. |
pristopil, vzel kruh in jim ga ponudil; prav | tako | tudi ribo. |
Tu | so možje, ki so hodili z nami ves čas, | |
Ciréne, in mi iz Rima, ki se zdaj mudimo | tukaj | , Judje in spreobrnjenci, Krečáni in |
da ste ravnali iz nevednosti, prav | tako | tudi vaši voditelji. |
Tako | je Bog izpolnil, kar je napovedoval | |
Bili so | tam | véliki duhovnik Hana, Kajfa, Janez, |
je zgodilo; zakaj človek, ki je bil | tako | čudežno ozdravljen, je imel že čez |
nebo in zemljo in morje in vse, kar | tam | biva! |
»Povej mi, ali sta res za | toliko | prodala zemljišče?« |
»Dà,« je odvrnila, »za | toliko | .« |
Tu | pa je nekdo vstopil in sporočil: | |
»Ali je res | tako | ?« |
očetovi smrti mu je vêlel, naj odide od | tam | ; in prišel je v deželo, v kateri zdaj |
In dal mu je zavezo obrezovanja; in | tako | se mu je rodil Izak, ki ga je obrezal |
žito, je prvič poslal naše prednike | tja | . |
In Jakob se je preselil v Egipt in | tam | umrl, kakor tudi naši očetje. |
se maščeval nad njegovim zatiralcem | tako | , da je Egipčana ubil. |
naselil kot tujec v midjánski deželi; | tam | sta se mu rodila dva sinova. |
Tako | je naročil on, ki je rekel Mojzesu, | |
Tako | je bilo do dni kralja Davida, ki je | |
Filip je prišel v mesto Samaríjo in | tam | oznanjal Kristusa. |
Samaríja sprejela božjo besedo; zato so | tja | poslali Petra in Janeza. |
Ko sta prispela | tja | , sta molila zanje, da bi prejeli Svetega Duha. |
spisa, ki ga je bral, se je glasil | takole | : |
»Prosim te, o kom govori | tu | prerok? |
»Glej, | tu | sem, Gospod!« je odgovoril. |
Tudi | tu | ima od vélikih duhovnikov pooblastilo, |
Jezus, ki se ti je prikazal na poti | semkaj | , me je poslal, da spregledaš in postaneš |
Ali ni prišel | semkaj | z namenom, da jih vklenjene prižene |
Peter je potoval vsepovsod in | tako | je prišel tudi med vernike, ki so prebivali |
Tam | je našel moža z imenom Enéj, ki je | |
In ker so učenci slišali, da se | tam | mudi Peter, so poslali k njemu dva |
Ko je prispel | tja | , so ga peljali v gornji prostor. |
Zaklicali so in vprašali, ali se | tu | kot gost mudi Simon, ki se imenuje |
Kaj vaju je pripeljalo | sem | ?« |
Naslednjega dne je prispel v Cezaréjo; | tam | ga je že čakal Kornelij, ki je povabil |
njim pogovarjal, je stopil v hišo; | tam | je našel zbranih veliko ljudi. |
Zaslišal | sem | tudi glas, ki mi je govoril: ‘ |
Ko je prišel | tja | in videl božjo milost, se je razveselil |
In storil je | tako | . |
Tako | sta bila odposlana po Svetem Duhu in | |
Svetem Duhu in prispela v Selevkíjo, od | tam | pa sta odplula na Ciper. |
Tam | sta v Salamíni po judovskih shodnicah | |
Tam | sta naletela na judovskega vražarja | |
videl, kaj se je zgodilo, je veroval; | tako | ga je prevzel Gospodov nauk. |
Tu | se je Janez ločil od njiju in se vrnil | |
In prav | tako | je rekel: ‘ |
Tako | nam je namreč naročil Gospod: | |
sta v judovsko shodnico in govorila | tako | , da je veliko Judov in Grkov sprejelo |
Kljub temu sta | tam | ostala precéj časa in pogumno pridigala |
ki je potrjeval besedo svoje milosti | tako | , da so se po njunih rokah dogajala |
Listro, Derbo in sosedne kraje - in | tam | oznanjala božjo besedo. |
učencev, sta se vrnila v Listro, od | tam | v Ikónij in od tam v Antiohíjo. |
vrnila v Listro, od tam v Ikónij in od | tam | v Antiohíjo. |
Od | tam | sta odplula v Antiohíjo, kjer sta se |
Bog, ki pozna srca, je to potrdil | tako | , da jim je dal Svetega Duha prav tako |
Tako | govori Gospod, ki uresničuje, kar | |
poslovili in odpotovali v Antiohíjo, | tam | so sklicali množico in izročili pismo. |
Potoval je skozi Sirijo in Kilíkijo in | tam | utrjeval cerkvena občestva. |
Prišel je v Derbo in od | tam | v Listro. |
Tam | je živel učenec z imenom Timótej, sin | |
Doumeli smo, da nam Bog veleva, naj | tja | ponesemo veselo oznanilo. |
Od | tam | smo odrinili v Filípe; to je mesto |
vrata ob reki, ker smo domnevali, da je | tam | prostor za molitev. |
se pogovarjali z ženskami, ki so se | tam | zbirale. |
Gospoda, stopíte v mojo hišo in ostanite | tu | !« |
Vsi smo še | tukaj | !« |
Ne, | tako | ne gre! |
Naj prideta zastopnika oblasti sama | semkaj | in naju spremita na prostost!« |
Tam | sta našla brate in jih osrčila v veri. | |
in se pridružili Pavlu in Sili, prav | tako | pa tudi precéj Grkov, ki so častili |
Ko sta prispela | tja | , sta odšla v judovsko shodnico. |
preiskovali svete spise, če je res | tako | . |
oznanja božjo besedo, so prišli tudi | tja | , da bi vznemirili in nahujskali množice. |
za to izbral in pred vsemi potrdil | tako | , da ga je obudil od mrtvih.« |
Tam | je našel Juda, ki mu je bilo ime Akvila, | |
Umaknil se je od | tam | in šel k bogaboječemu možu, ki mu je |
Ostal je | tam | eno leto in šest mesecev ter učil božjo |
Tam | ju je pustil, sam pa je šel v shodnico, | |
Tam | je ostal nekaj časa, nato pa je po | |
Prišel je | tja | in po božji milosti vernikom veliko |
Tam | je našel nekaj učencev in jih vprašal: | |
Nato je šel v shodnico, | tam | je kake tri mesece pogumno govoril, |
»Potem ko bom | tam | ,« je rekel, »moram obiskati tudi Rim.« |
Tam | pa so kričali drug čez drugega, vladala | |
sodni dnevi in cesarski namestniki: | tam | naj se tožijo med sabo! |
Naposled je prišel v Grčijo in | tam | je ostal tri mesece. |
Tam | smo preživeli teden dni. | |
Tam | smo nameravali vzeti na krov Pavla, | |
krov Pavla, kot je bil naročil; do | tja | je hotel iti peš. |
Duhu, v Jeruzalem, in ne vem, kaj me bo | tam | doletelo. |
na Kos, naslednji dan na Ródos in od | tam | v Pátaro. |
Tam | smo našli ladjo za Feníkijo, se nanjo | |
Tam | smo našli učence in pri njih smo ostali | |
Tam | smo na obrežju pokleknili in molili. | |
Tam | smo pozdravili brate in ostali en dan | |
Tam | smo ostali več dni. | |
Naslednji dan je šel Pavel z nami k Jakobu; | tam | so so zbrali tudi vsi starešine. |
Gotovo bodo zvedeli, da si | tu | . |
Tako | bodo vsi spoznali, da ni res, kar govorijo | |
Tu | je človek, ki vsepovsod vse ljudi uči | |
Tam | boš zvedel vse, kar moraš storiti!’ | |
Do | tu | so ga poslušali. |
bičanjem zaslišijo, da bi zvedel, zakaj | tako | kričijo zoper njega. |
» | Tukaj | sediš, da bi mi sodil po postavi, pa |
Več kot štirideset se jih je | tako | zaklelo. |
pripravljeni, da ga ubijemo, še preden bo | tukaj | .« |
Čez pet dni je prišel | tja | véliki duhovnik Hananíja z nekaj starešinami |
krivični, kakor pričakujejo tudi ti | tukaj | . |
Ali pa naj tile | tukaj | sami povedo, kakšen prekršek so našli, |
Fest je tri dni po | tem | , ko je prevzel upravo province, odpotoval |
odgovoril, da ostane Pavel zaprt v Cezaréji; | tja | da namerava tudi sam nemudoma odpotovati. |
Jeruzalem, da se tvoja zadeva razsodi | tam | v moji navzočnosti?« |
cesarjevim sodnim stolom stojim in | tu | se mora razsoditi moja zadeva. |
Ko sta se več dni mudila | tam | , je Fest kralju razložil Pavlov primer |
Ko so se zbrali | tukaj | , nisem izgubljal časa, ampak sem takoj |
odpotovati v Jeruzalem, da se zadeva razsodi | tam | . |
»Kralj Agrípa in vi vsi, ki ste z nami | tu | navzoči! |
vsa judovska skupnost v Jeruzalemu in | tukaj | in kričala, da ne sme več ostati živ. |
Na poti | tja | sem opoldne zagledal luč, o kralj, |
mi je Bog pomagal, zato stojim zdaj | tukaj | , da pričujem malim in velikim. |
Kralj in namestnik sta vstala, prav | tako | tudi Bereníka in vsi, ki so sedeli |
Ko smo odrinili od | tam | , smo pluli za Ciprom, kamor so nas |
Tam | je stotnik našel ladjo, ki je plula | |
po možnosti dospeli do Fojniksa in | tam | prezimili. |
je mimo otočka, ki se imenuje Kávda; | tam | smo s skrajnimi napori komaj obvladovali |
dvignili, nato so ladjo zavarovali | tako | , da so jo vso opasali z vrvmi. |
Sirto, so spustili zavorno sidro in se | tako | vozili naprej. |
In | tako | nam je izginjalo vsako upanje na rešitev. |
se ne bi smeli oddaljiti od Krete: | tako | bi si bili prihranili to nezgodo in |
preudarjali so, ali bi mogli ladjo spraviti | tja | . |
In | tako | se je zgodilo, da so se vsi rešili |
Ko smo se | tako | rešili na suho, smo zvedeli, da se |
Od | tam | smo vzdolž obale jadrali v Région. |
Tam | smo našli brate; ti so nas povabili, | |
In | tako | smo prišli v Rim. |
Hrepenim namreč po | tem | , da bi vas videl in vam posredoval |
počenjali nespodobnosti z moškimi in | tako | sami na sebi prejemali plačilo, ustrezno |
greh na svet in po grehu smrt in je | tako | smrt prišla na vse ljudi, ker so vsi |
Prav | tako | ste tudi vi bratje moji, bili po Kristusovem |
Tako | je torej postava svéta in zapoved je | |
Da bi se izkazal kot greh, mi je po | tem | , kar je dobro, povzročil smrt. |
Zapovedi postave naj bi se | tako | izpolnile v nas, ki ne hodimo po smernicah |
Prav | tako | tudi Duh prihaja na pomoč naši slabotnosti. |
Obljuba se namreč glasi | takole | : |
Mar lončar ne razpolaga z glino | tako | , da lahko iz iste mešanice naredi posodo, |
In zgodilo se bo tole: prav | tam | , kjer jim je bilo rečeno: |
Niste moje ljudstvo’, | tam | se bodo imenovali sinovi živega Boga.« |
Mojzes namreč | takole | opisuje pravičnost, ki je iz postave: |
Toda pravičnost, ki je iz vere, pravi | takole | : |
Prav | tako | se je tudi v sedanjem času rešil ostanek, |
So se mar spotaknili | tako | , da so obležali za zmeraj? |
In | tako | bo rešen ves Izrael, kakor je pisano: |
Ker je torej Bog | tako | usmiljen, vas rotim, bratje: darujte |
prilagajajte miselnosti tega sveta, ampak se | tako | preobrazujte, da boste prenavljali |
več, kot je treba dati, ampak samo | toliko | , kolikor je razumno; vsak pač po deležu |
žejen, mu daj piti; če boš namreč delal | tako | , mu boš sipal na glavo žarečega oglja.« |
se zdrži jedi za Gospoda in je prav | tako | hvaležen Bogu. |
sveto službo za božji evangelij, da bi | tako | pogani postali Bogu prijetna daritev, |
Vse od Jeruzalema | tja | do Ilírika sem v velikem krogu oznanjal |
stvar časti, da pridigam evangelij | tam | , kjer Kristus še ni bil znan, da ne |
spotoma videl in da mi boste pomagali iti | tja | , potem ko se bom nekoliko naužil vaše |
Tako | tudi to, kar je v Bogu, pozna samo | |
Mož naj ženi izpolni dolžnost, prav | tako | tudi žena možu. |
Tako | ukazujem po vseh Cerkvah. | |
namreč Gospodov osvobojenec, in prav | tako | je tisti, ki ga je poklical kot svobodnega, |
stiske, da je torej dobro, če človek živi | tako | . |
Čeprav je veliko | tako | imenovanih bogov na nebu in na zemlji |
Če | tako | grešite proti bratom in s tem prizadenete |
drugi deležni te pravice, ali jè nismo | toliko | bolj mi? |
Tako | je tudi Gospod določil, naj tisti, | |
Tako | tecite, da jo boste dosegli. | |
Tu | pa ne mislim na vašo vest, ampak vest | |
Tako | skušam tudi jaz v vseh rečeh ugoditi | |
mora imeti na glavi pokrivalo, ker se | tako | vedejo angeli, sicer pa v Gospodu |
Ne shajate se namreč | tako | , da bi se poboljšali. |
vsem mudi pojesti svojo večerjo in je | tako | eden lačen, drugi pa že pijan. |
Prav | tako | je vzel tudi kelih po večerji in rekel: |
udje pa so eno, čeprav jih je veliko, | tako | je tudi Kristus. |
darom jezikov, razen če tudi razlaga in | tako | gradi Cerkev. |
Tako | tudi vas ne bodo mogli razumeti, kaj | |
Tako | se tudi vi ker hrepenite po duhovnih | |
bom govoril temu ljudstvu, pa me tudi | tako | ne bodo poslušali,« govori Gospod. |
Sram vas bodi, da moram | tako | reči. |
Le on nas je rešil iz | tako | velike nevarnosti. |
In | tako | se bo v mojem imenu veliko ljudi zahvaljevalo |
lahkomiselno ravnal, če sem se odločil | tako | ? |
sijajno že to, kar naj bi izginilo, je | toliko | bolj sijajno to, kar ostane. |
Ker imamo torej | tako | veliko upanje, živimo v popolnem zaupanju, |
namreč Duh, kjer pa je Gospodov duh, | tam | je svoboda. |
po človeško, ga zdaj ne poznamo več | tako | . |
Tako | pravi Gospod. | |
in vi boste moji sinovi in hčere,« | tako | govori vsemogočni Gospod. |
In | tako | sem bil še bolj vesel. |
Dovolj ste bogati, da ste lahko | tako | radodarni, da boste po nas dajali Bogu |
Jaz sam, Pavel, ki sem sicer | tako | popustljiv, dokler sem med vami, od |
sam še enkrat premisli, da smo prav | tako | kakor on tudi mi Kristusovi. |
boste zato manj ljubili, če vas pa jaz | tako | zelo ljubim? |
je poklical po Kristusovi milosti, | tako | hitro obračate k nekemu drugemu evangeliju. |
Sicer pa so se bili | tam | vrinili lažni bratje, da bi prežali |
Tako | nespametni ste? | |
Ste | toliko | pretrpeli zaman? |
štiristo trideset let pozneje, ne more razveljaviti | tako | , da bi bila obljuba neučinkovita. |
Mislim namreč | takole | : dokler je dedič še nedoleten, se nič |
tiste, ki so bili pod postavo, da bi mi | tako | prejeli posinovljenje. |
Nosíte bremena drug drugemu in | tako | boste izpolnili Kristusovo postavo. |
Vsakdo naj presodi svoje ravnanje in | tako | bo pridržal lastno hvalo zase, ne pa |
veri prebiva v vaših srcih, da bi | tako | , ukoreninjeni in utemeljeni v ljubezni, |
zmoto, jih premetavajo valovi in sèm ter | tja | zanaša vsak nazorski veter. |
Ko so | tako | otopeli, so se prepustili razuzdanosti, |
ali nesramnež ali lakomnež, kar je | toliko | kot malikovalec, nima dediščine v Kristusovem |
ubogajte svoje starše v Gospodu, zakaj | tako | je prav. |
Tudi vi gospodarji se prav | tako | vedíte do njih in opustite grožnje, |
Prav je, da | tako | mislim o vas vseh, ker vas nosim v |
znali razlikovati, kaj je boljše, in | tako | čisti in neomadeževani dočakali Kristusov |
Le da živite | tako | , kakor je vredno Kristusovega evangelija. |
Tako | bom, bodisi da pridem in vas vidim | |
z Bogom, ampak je sam sebe izničil | tako | , da je prevzel vlogo hlapca in postal |
kakor človek in je sam sebe ponižal | tako | , da je postal pokoren vse do smrti, |
Prav | tako | se veselite tudi vi in se radujte z |
bi mu bil podoben po srcu in bi se | tako | iskreno zavzemal za vaše zadeve, saj |
postanem podoben v njegovi smrti in | tako | upam, da kako pridem do vstajenja od |
Sicer pa napredujmo v isti smeri od | tam | , kamor smo prispeli. |
Zatorej, moji predragi in | tako | zaželeni bratje, moje veselje in moja |
naj bi vas moč njegovega veličastva | tako | silno okrepila, da bi bili polni potrpežljivosti |
vezeh hrani in povezuje celotno telo in | tako | uspeva v božji rasti. |
Hrepenite po | tem | , kar je zgoraj, ne po tem, kar je na |
Hrepenite po tem, kar je zgoraj, ne po | tem | , kar je na zemlji. |
in slo po čim večjem imetju, ki je | toliko | kot malikovanje. |
tudi v verigah: da bi jo le živel | tako | , kakor jo moram oznanjati! |
so zunaj, se vedíte z modrostjo: pri | tem | izkoristite vsako priložnost. |
natanko vam bosta povedala, kako je | tukaj | . |
Nikoli namreč nismo govorili | tako | , da bi se prilizovali, kakor veste. |
Prav | tako | nam oznanjevanje ni bilo pretveza za |
opominjali, spodbujali in rotili, da živite | tako | , kakor se spodobi pred Bogom, ki vas |
vseh, kakor jo čutimo mi do vas da bi | tako | utrdil vaša srca, ki naj bodo neoporečna |
živeti, da boste ugajali Bogu: sicer pa | tako | živite. |
je Jezus umrl in vstal, moramo prav | tako | verovati, da bo Bog pridružil Jezusu |
neredno, da nič ne delajo, ampak begajo | sem | ter tja. |
nič ne delajo, ampak begajo sem ter | tja | . |
razumejo, kaj govorijo, niti tega, kar | tako | vneto zagovarjajo. |
zgled tistim, ki bodo verovali vanj in | tako | prišli v večno življenje. |
Prav | tako | morajo biti diakoni dostojni, nikakor |
Prav | tako | morajo biti ženske dostojne, ne obrekljive, |
Če boš namreč ravnal | tako | , boš rešil sebe in tiste, ki te poslušajo. |
Tako | božje ime in nauk ne bosta prišla na | |
Temu so se nekateri vdali in | tako | krenili proč od vere, s tem pa sami |
spoznanja, ki so se ga nekateri oprijeli in | tako | glede vere zabredli. |
Tako | bodo mogle vzgajati mlade žene, da | |
Tako | se božji besedi ne bo delala sramota. | |
Prav | tako | opominjaj mladeniče, naj se obvladujejo. |
Tako | govôri in opominjaj in grajaj z vso | |
Sklenil sem namreč, da bom | tam | prezimil. |
Postal je | toliko | višji od angelov, kolikor odličnejše |
On namreč zasluži | toliko | večjo slavo, kolikor večja čast gre |
Tam | so me vaši očetje skušali in preskusili, | |
Bog namreč ni | tako | krivičen, da bi pozabil na vaše delo |
zemlji, niti ne bi bil duhovnik, ker so | tu | že taki, ki darujejo darove v skladu |
Dobil je torej | toliko | odličnejšo službo, kolikor je tudi |
To je torej urejeno | tako | : v prvi šotor stopajo duhovniki vedno, |
Prav | tako | je s krvjo pokropil tudi šotor in vse |
potrpežljivost, da boste izpolnili božjo voljo in | tako | dosegli obljubljene dobrine. |
temveč izmed tistih, ki verujejo in | tako | rešijo dušo. |
bomo veliko bolj pokorili Očetu duš in | tako | imeli življenje? |
Ta prizor je bil | tako | strašen, da je Mojzes rekel: |
tistega, ki je govoril na zemlji, bomo | tem | manj mi, če bi odklonili njega, ki |
prenašajmo njegovo sramoto, saj nimamo | tu | stalnega mesta, ampak iščemo prihodnje. |
življenje z besedo resnice, da bi bili | tako | rekoč prvina njegovega stvarstva. |
»Sédi | semkaj | na dobro mesto,« revežu pa rečete: |
»Ti stopi | tja | ,« ali |
Tako | je tudi z vero, če nima del; sama zase | |
Tako | se je spolnilo Sveto pismo, ki pravi: | |
ni bila tudi prešuštnica Rahába prav | tako | opravičena iz del, ker je sprejela |
Moji bratje, | tako | ne sme biti! |
namreč nevoščljivost in prepirljivost, | tam | sta nered in hudobija vsake vrste. |
Odkod | boji med vami in odkod prepiri? | |
Odkod boji med vami in | odkod | prepiri? |
jutri odpotujemo v to in to mesto, | tam | ostanemo eno leto, trgovali bomo in |
Tako | pa se bahate v svoji prevzetnosti. | |
»Vsi ljudje smo trava; še | tako | lepa cvetlica je le trava. |
Bog namreč hoče, da delate dobro in | tako | zaprete usta nevednim nespametnim ljudem. |
Bodite sproščeni, vendar ne | tako | , da bi vaša sproščenost prikrivala |
Prav | tako | bodite, žene, podrejene svojim možem! |
Tako | so se namreč nekoč krasile tudi svete | |
Tako | je Sara ubogala Abrahama in ga je imela | |
Prav | tako | možje! |
Tako | ne bo vaši molitvi nič v napoto. | |
Le | tako | bo po Jezusu Kristusu v vsem slavljen |
Prav | tako | vi mladi! |
odrešenika Jezusa Kristusa prejeli prav | tako | dragoceno vero kakor mi, obilno milost |
Če boste namreč | tako | ravnali, se ne boste nikdar spotaknili. |
namreč očetje zaspali, je vse ostalo | tako | , kakor je bilo od začetka stvarjenja.« |
živite sveto in pobožno, če bo že vse to | tako | razpadlo. |
Tako | vam je pisal tudi naš ljubi brat Pavel, | |
Tako | piše tudi v vseh pismih, v katerih | |
Tako | delajo tudi z drugimi knjigami Svetega pisma, | |
živi v njem, je dolžan tudi sam živeti | tako | , kakor je živel on. |
Veliko antikristov je že zdaj | tu | . |
Božja ljubezen do nas se je razodela | tako | , da je Bog poslal v svet svojega edinorojenega |
Preljubi, če je Bog | tako | vzljubil nas, smo tudi mi dolžni ljubiti |
Gomóra in okoliška mesta, ki so prav | tako | kakor oni nečistovala in se vdajala |
Tako | tudi ti v svojem sanjarjenju skrunijo | |
Sporočil ga je | tako | , da je poslal svojega angela svojemu |
Spomni se torej, | odkod | si padel, spreobrni se in opravljaj |
Vem, kje prebivaš: | tam | , kjer ima satan svoj prestol. |
Antípa, moj zvesti pričevalec, umorjen | tam | pri vas, kjer domuje satan. |
Prav | tako | imaš tudi ljudi, ki sledijo nauku nikolajevcev. |
Kdor zmaga, bo | tako | oblečen v bela oblačila. |
ob tretjino svoje svetlobe in prav | tako | noč. |
Tako | bo moral umreti, kdorkoli bi jima hotel | |
Prav | tako | imata oblast nad vodami, da jih spremenita |
prispodobi imenuje Sódoma in Egipt: | tam | je bil križan tudi njun Gospod. |
je Bog pripravil zavetje, da bi jo | tam | hranili tisoč dvesto šestdeset dni. |
odletela na svoje mesto v puščavi: | tam | naj bi se hranila čas in dva časa in |
Svetim je treba | tukaj | vztrajnosti in vere. |
Tu | je treba modrosti. | |
Tu | je potrebna stanovitnost svetih, ki | |
ti, ki si in si bil, ti Sveti, ker si | tako | razsodil! |
Tam | sem videl žensko, kako je sedela na | |
Tukaj | je treba pameti z modrostjo. | |
»Zgrnite se | semle | na veliko božjo pojedino! |
Nato ga je vrgel v brezno, ga | tam | zaklenil ter zapečatil vhod nad njim, |
Tam | bodo mučeni podnevi in ponoči na veke | |
štiri vogale in njegove dolžine je bilo | toliko | , kolikor je njegove širine. |
podnevi ne bodo nikdar zapirala, zakaj | tam | noči ne bo. |
sindikati napovedujejo naslednjo, prav | tako | štiriurno, stavko še za prihodnji torek, |
Tako | je bilo prvič »prekršeno« pravilo, | |
so predlagali, naj ga poviša in se | tako | izogne dodatnim stroškom na kmetijah. |
odsotnostjo, gospod premier, so se | tu | dogajale pomembne, čudne in, lahko |
kateri bi lahko brez ovinkarjenj stopili | tja | , kjer so nam (bila ) vrata že sicer |
pomembno vprašanje, saj na tem področju » | tako | rekoč orjemo ledino«. |
pobudo državnemu zboru za dopolnitev | tako | imenovanega zakona o lastninjenju igralnic. |
da so medicinske sestre s človekom | tako | rekoč od rojstva do smrti, z bolnikom |
ni bilo nikoli sporno, da morajo o | tako | pomembnem koraku odločati državljani |
Tako | je pokazala danes opravljena javnomnenjska | |
Po svežih podatkih pa naj bi bilo | tam | naloženo monetarno zlato in finančni |
kršitev javnega reda in miru, ampak je že | tako | , da se vedno najde kakšna zgaga, ki |
in razpoloženje, če lahko zapišemo | tako | , potem pokvari. |
Tako | je bil ljubljanski operativno komunikacijski | |
Slovenci poklicani za kulturne naloge, | tako | kot so drugi narodi poklicani za politične, |
Tam | vmes je bilo treba najti nekaj ostrih | |
Odtod | teatralna zasnova celotnega spektakla, | |
impotenten, a vseeno ga mnogi ljubijo,« | tako | je rekel in se po šestih minutah umaknil. |
Tako | je julija 1995 odločila poslovniška | |
bo papeški nuncij monsinjor Farhat - | tako | je bilo mogoče izvedeti neuradno - |
Michael Foale naj bi | tam | ostal 131 dni, družbo pa mu bosta delala |
obravnavanje in odločanje o šestih zakonih iz | tako | imenovanega gospodarskega paketa, nato |
DZ bo | tako | do konca četrte seje obravnaval še |
Od | tod | neizogiben pritisk na nove države, |
Dirkališče v Pratru mu je | tako | veliko dalo v karieri, največ pa prav |
zgolj operacionalizacija devetega člena | tako | imenovanega zakona o železnici. |
Tudi po tretjič vloženi pobudi | tako | ne more razpisati datuma za zbiranje |
posebej poudarja vprašanje skladnosti | tako | imenovanega španskega predloga. |
zajetje pitne vode, saj naj bi prav | tam | , kjer se je nesreča zgodila, tekli |
ne da ugotoviti, se stopnja določi | tako | , da se ugotovi povprečna poraba goriva |
stopnji v odstotku, ki se izračuna | tako | , da se povprečna poraba bencina oziroma |
prej opisan način, se stopnja izračuna | tako | , da se pri izračunu upošteva povprečna |
prometu pa se bodo držali le navodil | tako | imenovanega zakona o železnici, ki |
dneh; predlogu zakona je priložila tudi | tako | imenovano interpretativno deklaracijo, |
ustave in pred njo predloge za pripravo | tako | imenovane zaščitne zakonodaje. |
svoja dejanja, onemogočila pogajanja in | tako | mirno, evropsko rešitev konflikta. |
»ljubljeni predsednik« počival, prav | tako | ni bila prodana in ne oddana v najem. |
besedah Rekarja zahtevali vožnjo prav | tako | za 42 vlakov, nasprotna stran pa jih |
nepreklicno odstopil, še ni znano, prav | tako | pa Klaus še ni povedal, kateri minister |
Tam | naj bi začel rasti zabaviščni center, | |
ki zlasti sosede z druge strani meje | tako | silovito privlačijo. |
Takšno opcijo podpira | tako | rekoč celotno južno krilo Nata. |
odličnem finišu zmagali v Velenju in | tako | podaljšali negotovost v zvezi s prvakom. |
s strani poslanca Iva Hvalice (SDS) | tako | zapletlo, da so sejo do jutri prekinili. |
Že dopoldne je bilo v okviru | tako | imenovanega strukturnega dialoga srečanje |
Nizozemsko pripravila uvodno besedo o | tako | imenovani vzporedni dublinski konvenciji. |
odločanju o obsegu stavke in zakaj jo | tako | zaostruje, da gre že za zlorabo pravice |
promet pa je še vedno močno ohromljen in | tako | rekoč v rokah centralnega stavkovnega |
Vzrok | tako | hudega spora med njima pa naj bi bilo |
naj bi zahtevala celo ločitev, prav | tako | pa naj bi se prepirala tudi zaradi |
dohitel in jo s tem orodjem udaril | tako | močno, da je obležala. |
ko bodo spet spoštovali deveti člen | tako | imenovanega zakona o železnici in zakon |
do 75 odstotkov vseh vlakov oziroma | toliko | , kot jih določa vladni sklep, sprejet |
pa se po njegovih besedah ne da kar | tako | negirati. |
stečajni upravitelj delniške družbe | Tam | , je danes sporočil, da bo izplačilo |
družb, še ni znano, zdi pa se, da ne | tako | kmalu, kajti nekateri od 17 stečajev |
3,6 odst. vprašanih, 11,2 odst. je | tako | svojo namero najavilo, 7,3 odst. pa |
Približno | toliko | je dobival za vodenje komerciale v |
Darko Janžekovič je imel prav | tako | več pogodb. |
Od | tam | so odšli v Valburgo pri Smledniku, |
štiri hektare zemlje zunaj Moskve in si | tam | zgradila dačo, ki meri 452 kvadratnih |
0:2 (0:1) ter Publikum s Koprom prav | tako | z 0:2 (0:0). |
uri znova sestali in razpravljali o | tako | imenovanem političnem dogovoru za spremembo |
pogajanja o aneksu h koalicijski pogodbi o | tako | imenovanih pripravljalnih operacijah |
državljani Republike Slovenije, če | tako | določa mednarodna pogodba ali če obstaja |
enakimi pogoji kot državljani RS, če | tako | določa mednarodna pogodba ali če obstaja |
zakonu o ratifikaciji in tudi v prilogi, | tako | imenovanem španskem kompromisu, so |
zbor sprejel zakon o ratifikaciji, bi | tako | prejudiciral odločitev o spremembi |
da bi izbruhnili politični interesi | tako | močno, da smo bolj podobni cepetajočemu |
Tam | je najprej oplazil golfa, ki ga je | |
Sedanjih 11 igralnic bo | tako | prešlo v državno last, delnice pa bodo |
zakonodajo in pravne zadeve ugotovil, da bi | tako | zastavljeno vprašanje lahko zavajalo |
žensko oblekli, se z vitezi bojevali, pa | tako | pisali pesmi, katere so tudi po žensko |
Plečnikovo sakralno posodje, ki so jo prav | tako | pripravili v Arhitekturnem muzeju (avtorja |
V Pergamu, | tako | pravi sekretarka Vida Fras, zahtevajo, |
naj bi predlagala, da bi veljalo pred | tako | pomembnim vprašanjem, kot je sprememba |
na zelo ozko razlago o potrebnosti | tako | imenovane zaščitne ureditve oziroma |
Zato so se vrvi že naslednji hip | tako | napele, da je helikopter z žico odtrgal |
enakimi pogoji kot državljani RS, če | tako | določa mednarodna pogodba in če obstaja |
Prav | tako | bo pogajalska skupina predvidoma dosegla |
proti Vzhodu zaradi klasične grožnje od | tam | . |
garancije je mogoče dati tistim »zunaj«, in | tu | je še vedno mogoče zavzemanje za »odprto« |
A | tu | igra psihologija pomembno vlogo: nobena |
Stavkovni odbor pričakuje, da bodo | tako | kaznovali vsaj tri najodgovornejše. |
Petek, trinajstega, vendarle ni bil | tako | črn dan za Slovenijo, kot je bilo mogoče |
Najprej je | tu | naravnost genialna domača politična |
komunistov v slovenski politiki, ki so jih | tja | postavili od medijev zaslepljeni volivci), |
prihodnje skupne domovine Evrope (tudi | tu | bi jim Slovenija lahko priporočila |
kupovat sadje in vino, saj lahko le | tako | pomagajo Bricem, da ostanejo pravi |
vendar je državni sekretar Žarko Pregelj | tako | zaposlen, da nima niti toliko časa, |
Pregelj tako zaposlen, da nima niti | toliko | časa, da bi lahko povedal, kdaj ga |
Tako | približno sta ministra za gospodarske | |
prispevala pri gradnji, je jasno, prav | tako | pravice, zdaj je treba vse skupaj uskladiti |
zadev na drugih področjih, pa tudi | tu | prihaja do blokad. |
Od | tod | verjetno izmikanja pri odločitvah ter |
notranje nadzorne kontrole pomanjkljive in | tako | povečujejo tveganje, da podatki v zaključnem |
plače naj bi se v skladu z zakonom | tako | povečevale enkrat letno za 85 odstotkov |
Prav | tako | pa je v zakonu zagotovljeno tudi ločeno |
Pa saj | tam | , v ječi, v celici, je zmeraj samo polmrak; |
Sneži | tam | , pri nas, doma ... |
sveti večer o svojem domu, katerega ima | tako | rad in radi katerega trpi. |
Tam | zunaj potrkavajo, pojo zvonovi, vse | |
Vsi so govorili | tako | in zmajevali z glavami. |
Vse polno ljudi hiti | sem | in tja. |
Vse polno ljudi hiti sem in | tja | . |
Tu | se je Peter ustavil. | |
je svoje razmišljanje pripeljal do | sem | . |
Tu | je obstal vselej. | |
Polna malih vasic, ki so posedle | tam | , kakor bele golobice, vse stisnjene |
Tam | se je rodila moja mati. | |
Vse dni je | tam | , vse mesece na spomlad, poletje in |
Živeli smo | tam | . |
Tam | sem ga odprl in bral. | |
Tam | sva obstala. | |
Ko je prišel do | tukaj | , se je stresel. |
Pred tremi leti sem hodil | tja | k izpitom. |
Samo oči, ah, oči so bile | tako | velike, da sem se bal pogledati vanje. |
»In je pogledala vame | tako | globoko. |
Zakopali so jo | tam | , na Brdu, nad globeljo. |
Zdaj spi | tam | in šepeče v neosvobojeni zemlji z duhovi |
Sonce je | tam | res zlato in sije dolgo, dolgo. |
Vina je | tam | vse polno, rdečega in sočnega vina. |
Siva lisa je | tam | , zarezana od verig in okovov, lep in |
Živa pesem je pesem ječe in | tam | je vse spoznal. |
si deklica, ji je govoril, lepa si, | tako | lepa kot Neda, lepša od Nede. |
Tako | živi Najdù. | |
Česa mi manjka, si pravi, ko potuje | tako | lačen in raztrgan skozi predmestja? |
Nocoj bo gotovo iz groba vstal in čakal | tam | nekje med bori, kdaj se bo Krist rodil |
Morda ima kdo izmed nas tudi | tu | božično drevesce, toda tudi to drevesce |
nebogljeni smo bili, ko so nas učili, da je | tam | nekje daleč, res sam bogve kje, dežela |
Tako | se zdaj ljudje vsako leto na vseh pokrajinah | |
Tam | leži naša zemlja, kakor veliko, na | |
in zdaj, je ta le primorski človek | tam | , ves zemlja, ves narod, ves človek. |
Takole | smo vrženi na cesto, ki pelje preko | |
Tam | na koncu nekje, pa je prag. | |
In kadar se bomo povzpeli do | tja | , bomo stopili čezenj. |
Tu | sredi celice stojim in ti pišem. | |
ampak plavordeče lise so še zmirom | tam | . |
Samo | tu | sredi celice lahko stojim in pišem. |
Pišem kar | tako | na štiri sive in mrzle stene, pišem |
štiri sive in mrzle stene, pišem kar | tako | z mislimi in z očmi na koščke neba, |
na trdo blazino, razkrilil roke in | tako | sem se danes zbudil. |
Čudim se, čemu | tako | pojo. |
tem mestu skoraj vedno pojo, ampak | tako | čudno, kakor danes, še niso peli nikdar. |
Čemu, le čemu | tako | zvoni? |
Tam | piše nad vrati: | |
Tu | ni čas za premišljevanje. | |
pisal, kako vidim našo domačo bajto, | tam | na bregu čepi. |
In vendar je vse | tako | lepo tam daleč ob Idrijci. |
In vendar je vse tako lepo | tam | daleč ob Idrijci. |
Dragica, Mirica, Ivanka, Vladko, oče, | tu | sem in mislim na vas in pismo vam pišem. |
zakurjeni peči, spomnite se name, ki sem | tako | daleč od vas |
- | Tako | malo, se čudi ječar. |
Tako | bele roke ima ta kaplan, kakor mrtvaške | |
roke ima ta kaplan, kakor mrtvaške so, | tako | belih rok nisem še nikdar videl. |
Povejte mi, čemu sem | tu | ? |
ljudstvo, ki trpi, verujem samo to, da so | tu | poleg mene v teh celicah moji bratje, |
Čemu si | tukaj | , ne vem. |
Tam | , poglejte, samo stena naju loči, umira | |
Tam | smo mi otroci. | |
Že dve leti in tri mesece si | tu | v tej celici. |
* * * | Tu | stojim sredi celice in pišem. |
Polnoč in jaz stojim | tu | , sredi kazenske celice ... |
vedeti predvsem tole, da umetnost ni | tu | zaradi umetnosti same in da umetnost |
Tako | in tako je mislil, in bodo odšli v | |
Tako in | tako | je mislil, in bodo odšli v kavarno |
Tako | je, niti srce se jim ne smili!« pravi | |
Tu | je eno vprašanje za nas, vprašanje | |
pribežal iz Primorja in sem ugasnil | tukaj | «, pravi Simon in proda gosli, svojo |
»Stopetdeset tisoč življenj utriplje | tu | doli sedaj!« |
Tu | so ‘Marija, duša voditeljica, Jelka, | |
da bodo segli po njej, - saj smo pa | tako | potrebni Marije, s katero se napotimo |
zlezle na mladike, zlezle in obstale | tam | krepko priraščene na oči. |
in mimo prve ljubezni, daleč nazaj, | tja | do otroških let, do pašnikov, do piščali, |
Sicer ob | tako | zgodnji uri ponavadi ne spuščajo jetnikov, |
Kdo pa je | tam | od naših? |
Ne, ne, | tja | me ne peljejo tako zgodaj. |
Ne, ne, tja me ne peljejo | tako | zgodaj. |
skozi Volče na Čiginjsko polje in od | tam | skozi Ušnik do Soče. |
Tu | pa tam se je kdo ustavil in pogledal | |
Tu pa | tam | se je kdo ustavil in pogledal za avtomobilom. |
- | Odkod | ? |
- Tako, | tako | daleč ste prišli s svojo nepokorščino. |
Da, da, | tako | je. |
leta in leta kapale nanj, so obvisele | tam | , kakor podolgovate srage krvi. |
Dolgo je | tako | sedel in se je prestrašil, ko so ga |
stopnicah navzgor in navzdol, po hodnikih | sem | in tja. |
navzgor in navzdol, po hodnikih sem in | tja | . |
Velikanoč je in on je | tam | , sam, zapuščen, osramočen in obsojen, |
Ta misel ga je | tako | silno prevzela, da se je dvignil s |
Tja | so mu šle oči. | |
lepo in zaželel si je, da bi ga nosili | tako | celo večnost. |
In | tako | rad bi mu pisal. |
In | tako | v teh težkih dneh gledati nazaj na |
Tako | poje pesnik Zupančič v ‘Dumi ’. | |
Tu | pa tam se včasih zberemo, zakaj v nas | |
Tu pa | tam | se včasih zberemo, zakaj v nas vseh |
ah, tamkaj ozad, | tam | si ti, ki misel naša me omami |
mati, da mu je prava mati, čeprav je | tu | pa tam pusta in revna. |
da mu je prava mati, čeprav je tu pa | tam | pusta in revna. |
Peljemo pa se zmirom domov, peljemo se | tja | , kjer je moja domačija. |
Tam | domačija moja in nas vseh. | |
mano se peni morje, razlito se vleče | tja | , ne vem kam do neskončnosti. |
Tukaj | so meje, tukaj je odločila človeška | |
Tukaj so meje, | tukaj | je odločila človeška in božja pravica |
petje je plavalo čez gmajne, danes se | tu | pa tam utrga žalostna pesem in zasolzi |
plavalo čez gmajne, danes se tu pa | tam | utrga žalostna pesem in zasolzi navzdol |
Ko so daleč | tam | na valovih, se previdno ozro okrog |
Tam | na motovunskem griču umira velikan, | |
Tam | na čereh je pripet Miramar. | |
Da, prav | tam | se lomi, kjer gre v morje siv rob. |
In potem hodim | tam | med vasmi in mislim in gledam: |
Tam | vidijo sklonjene glave, | |
- - - - - - Kam še gremo | tam | ob morju V Barbano vsi, |
Tudi | tam | je naša zemlja, našega človeka srečam |
Tam | sem na gmajni, na goličavi; tu pa tam | |
Tam sem na gmajni, na goličavi; | tu | pa tam so hiše stisnjene med skale, |
Tam sem na gmajni, na goličavi; tu pa | tam | so hiše stisnjene med skale, kakor |
stisnjene med skale, kakor bi se zatekle | tja | pred nečem nedopovedljivo groznem. |
Tja | so se umaknile bajte, da, saj so se | |
Hodim | tam | med trdimi Kraševci kakor je trda kraška |
O vem, da je | tam | čudovito podzemlje: |
Trstelja dobrave, cveto | tu | breskve, mandeljni in slive. |
Tam | nekje na koncu, jako daleč in vendar | |
nekje na koncu, jako daleč in vendar | tako | silno blizu, stoje mrki in budni stražarji, |
Tako | nekam s pritajenim hrumenjem seže čez | |
Pomladi pa so | tam | tako lepe. |
Pomladi pa so tam | tako | lepe. |
Tu | pa tam zaplove pesem, sladka in strastna | |
Tu pa | tam | zaplove pesem, sladka in strastna pesem |
roka in ustna se zbližajo, zbližajo | tam | za brajdami, oblitima z mesečino. |
kakor bele golobice, ki so posedle | tu | pa tam, kakor jih je ljubi Bog poslal. |
bele golobice, ki so posedle tu pa | tam | , kakor jih je ljubi Bog poslal. |
In | tam | so brajde. |
Lepi so | tam | jesenski večeri: |
Samo | tu | pa tam se še oglasi kos prituhnjene |
Samo tu pa | tam | se še oglasi kos prituhnjene pesmi. |
To zemljo imamo vsi | tako | radi, Bog ne daj, da bi kdaj popolnoma |
Sedaj sem | tu | . |
da je bila napolnjena s krvjo, vse | tam | daleč od Krna, od Mengor, izpod Sel, |
Tu | nekje spe. | |
ali so prišli sem miru iskati in tudi | tu | v miru umrli, ali pa jih je boj ustavil |
miru umrli, ali pa jih je boj ustavil | tu | sredi osvajalne poti. |
Tako | mi se silno nekam mudi. | |
Tu | se včasih ozremo po ljudeh, ki žive | |
po čiginjski ravnini v Volče in od | tam | tja mimo Kamina, Idrskega vse do Kobarida. |
čiginjski ravnini v Volče in od tam | tja | mimo Kamina, Idrskega vse do Kobarida. |
Tam | izpod Triglava se pripodi Soča. | |
Zdaj pa samo | tu | pa tam zaplapola plamen v noč. |
Zdaj pa samo tu pa | tam | zaplapola plamen v noč. |
Tu | pa tam se kdo ustavi pod oknom svoje | |
Tu pa | tam | se kdo ustavi pod oknom svoje čeče. |
Moj Bog, saj ga ima | tako | rada in po vrisku ga je spoznala. |
Samo | tu | pa tam se malo pokregljajo med sabo, |
Samo tu pa | tam | se malo pokregljajo med sabo, takole |
pa tam se malo pokregljajo med sabo, | takole | med vasmi. |
Ni na Tolminskem konec sveta, ni | tam | konec naše zemlje. |
Tam | se začne pravi planinski raj. | |
Tam | pod Triglavom sem v lepi trentarski | |
Vsi pa imamo | tam | očeta, drugi matere, brate in sestre. |
Vsi pa imamo | tam | dede in pradede, ki spe v zasužnjeni |
leti so prihajale na ta božji svet še | tako | dobre zime, da sem bil otrok. |
In nikamor ni zame iz tega sveta | tako | daleč kakor domov. |
Tako | je mati ostala sama v napol razpadli | |
Saj je ta otrok | tako | ves njen. |
njene oči ima, velike, globoke, pa | tako | neznansko črne. |
včasih, moj Bog, kdo pa ni, drugače pa je | tako | silno mehak in občutljiv kakor ona. |
Da, in tudi zjoče se prav | tako | lahko kakor ona. - |
Tako | lepo mu je pisala. | |
prebrati in Lovrička se je zjokala, | tako | lepo je bilo napisano. |
Vladimirju, o sebi, o pomladi, ki jo | tako | težko pričakuje, mu je pisala. |
Da, res, kaj piše in | tako | nima časa. |
se je zrcalil svet, ki je bil razlit | tam | zunaj, brezmejen, neskončen, podoben |
spomini matere vse do Doberdoba in | tam | , kjer se je čez brdo cesta prelila |
Trst je šumel | tam | zadaj, za tistim skalnatim robom v |
Da, | tam | je Trst, lastnik morja, daljnega, širnega, |
Tam | je tisti Trst, v katerem je sedež lakote | |
Kasneje je hodila v Trst, ko sta | tam | igrala njena dva sinova. |
Mnogo lepega je videla | tam | . |
Lukše, ko je njeno oko zagledalo daleč | tam | na ovinku ceste motno piko. |
Oprosti, ker ti | tako | dolgo nisem odpisal. |
misel, in kakor si mi ti pisala, ravno | tako | sem ‘Kraško simfonijo’ razdelil na |
Albin, ta moj otrok, zaradi katerega sem | toliko | pretrpela, je vendar nekaj posebnega. |
In zdelo se ji je, da | tam | zunaj cvetejo lepe rdeče rože. |
In bat je žvižgal po zraku, žvižgal | tako | glasno, kakor kraška burja. |
Ne, ne, | tako | kruti vendar ne bodo, da bi jo za sina |
Tam | se je ustavil, se okrenil in se ozrl | |
Tu | pa tam so ležale male vasi. | |
Tu pa | tam | so ležale male vasi. |
Tam | ob strani je vztrepetavalo doberdobsko | |
Ti stoj | tako | , ti tako. |
Ti stoj tako, ti | tako | . |
Tako | , tako, moj kamen!" | |
Tako, | tako | , moj kamen!" |
Tamle | Strmarjeva, Logarjeva, pa na oni strani | |
Samo do | semkaj | je prišel. |
‘ | Tu | bi se dalo. |
Tu | bo laz, tam za skalo bajta. | |
Tu bo laz, | tam | za skalo bajta. |
Tako | je razsodil. | |
‘To bo Vrtačna!’ je dejal, ‘ker sem | toliko | vrtal v to kamenje.’ |
Tu | smo. | |
Bila je neskončno bela, samo | tu | pa tam je ležala na njej borova senca. |
Bila je neskončno bela, samo tu pa | tam | je ležala na njej borova senca. |
Zdaj sem | tu | . |
Tam | so mu dali vse njegove stvari. | |
pšenice čez Piavo do Benetk, se ustavil | tam | par dolgih ur in nato zavozil na Padsko nižino, |
učili, da je Rim sveto mesto in da je | tam | papež, Kristusov namestnik. |
razsekal ob jeklenih križih, kakor je bilo | tam | zunaj razsekano sivo nebo. |
Tako | je umiralo leto in umiral je on. | |
Uprl se je kar | tako | , da je preskušal svojo moč. |
Tam | zunaj pred vrati? | |
Tu | , v Rimu? | |
Za nocoj, za sveto noč, ko je | tam | pri nas sneg. |
Tam | se je ustavil, dvigal roke kvišku in | |
grenkejša in zvonove bom slišal, ko bodo | tako | neusmiljeno razbijali v sivih mestnih |
In | tako | bom o sebi molčal in rajši napišem |
in videc na daljavo nisem, ampak - | tako | mislim - da se vas slej ko prej ni |
Hiše bodo ravnotako stale | tam | kakor nekoč, v vasi stisnjene druga |
zaspal v snegu, noge so mu zmrznile in | tako | se zdaj vlači po cerkvi ob dveh berglah. |
čakal noči, potem pojde k Štefanu in bo | tam | že najmanj stotič razlagal iste laži |
toda če se pot posreči, je zaslužek | tu | in celo večji, kakor tedenski zaslužek |
ob spominih, pa začnejo preklinjati, | tu | pa tam jim uteče kaka beseda čez državo |
spominih, pa začnejo preklinjati, tu pa | tam | jim uteče kaka beseda čez državo in |
In | tako | ve stara Zajezarica vse do zadnje pikice, |
drugih stroškov, bi ga najbrže redila, | tako | pa ga bom morala prodati. |
Sama ne ve, kako je zašla | tja | , saj bi ji ne bilo potreba. |
Vse se je | tako | čudno izmaličilo. |
In | tako | na ta večer ne bo našla miru. |
Saj ni | tako | hudo. |
Tam | sem zmeraj pripeti kaka nesreča. | |
Vojake sem služil na Dunaju in | tako | veš, da vem, kaj mesto človeku vzame. |
Od | tam | mi je vstala slika na ta kos zemlje. |
Vse leto je bilo | tam | vse cvetoče in zeleneče, palme, oleandri, |
In | tako | sva se spoznala. |
- Vidiš, je rekel, | tako | sem postal baraba. |
- Kaj si že dolgo | tu | ? |
Ravno | toliko | , da nisem ne tič ne miš. |
Tja | so se hodili prazni fanatiki razkazovat. | |
Zdaj raste | tam | trava in tu pa tam tudi kak klas. |
Zdaj raste tam trava in | tu | pa tam tudi kak klas. |
Zdaj raste tam trava in tu pa | tam | tudi kak klas. |
bitko« - »facciamo piu bambini« pa je | tako | , da se miši množe, rojstva pa nazadujejo. |
Tako | hudo pa vendar ni mislil. | |
»Lepo od tebe, Mila, kar | tako | naprej!« |
Žerjavi pa stoje | tam | mirni, visoko drže svoje kljune in |
Tu | bodo vendar za lakoto umrli. | |
Tu | pa tam še pribije kak podplat, da se | |
Tu pa | tam | še pribije kak podplat, da se preživi |
Kar | tako | sva trčila drug v drugega sredi ceste. |
Da, | tako | je! |
za suknje gospodom uradnikom, ki so | tako | lepo dišali po milu Rosa di maggio", |
Najprej soglasno sklenejo, da je treba | tu | na vsak način nekaj ukreniti, potem |
In | tako | postane lahko nevaren zločinec, posebno |
Tu | pa so spet mestni očetje poklicani, | |
da oni, mestni očetje, ne smejo kar | tako | razmetavati denarja? |
Saj je zmerom | toliko | in toliko drugih krvavo potrebnih stvari, |
Saj je zmerom toliko in | toliko | drugih krvavo potrebnih stvari, ki |
dela; in tudi če je kaj malega, je | tu | dovolj delavcev iz notranjosti države, |
Če bi mi kedaj | tako | daleč padli, bi si mirne duše pognali |
protidržavni elementi, ki jih je lakota | tako | daleč vrgla ob tlak, da so se zatekli |
Zdaj pa prihajajo | semkaj | in govorijo, da so udani in celo enakovredni |
Valentinuz, Chriznich, Pettarin, Orzan in | tako | dalje, in tako dalje. |
Chriznich, Pettarin, Orzan in tako dalje, in | tako | dalje. |
Saj krivda ni njihova: | tako | so bili vzgojeni in tak je njihov položaj |
nevšečnosti, in oni se vkljub temu ubijajo | tu | in iščejo, kje bi kaj našli za te uboge |
Dva večera so | tako | razgrebali po svojih mislih, toda ves |
uradnikom, se kaj kmalu znašla na Dunaju, se | tam | dokopala do sobarice, rahljala pernice |
in njenih mlahavih prebivalcev - in | tako | se je tudi zgodilo, da je neke jesenske |
hodnikov in golobradih kadetov in se | tako | počasi skrhala ter se vrnila na stara |
In | tako | je Mathilda Sircza hodila na avstrijski |
služkinja sanjala o lastnem domu, in je | tako | svojo hišo zapustila služkinjam, kar |
In | tako | so se sestre" vračale, preklinjale |
podtalnih elementov, drugič pa so vse stene | tako | slabe in razpokane, da se lahko vsak |
morska trava in ki so bili v tej gneči | tako | podobni ranjencem s preparanimi trebuhi; |
Vsak bi bil rad prvi in | tako | ni preklinjanja ne konca ne kraja. |
začetnicami zaljubljenih parov; strmi daleč | tja | čez strehe v svet. |
dom, ima tudi svet, ki je razgrnjen | tam | zunaj. |
more zdržati na miru, ko pa je vse | tako | lepo in skoroda svečano! |
sede spet k mizi in se zastrmi daleč | tja | čez lisaste zverižene strehe do samega |
pittore in | tako | dalje. |
Tako | obravnavajo vse družinske razmere in | |
spolne bolezni, denarna sredstva in | tako | dalje. |
To je vse | tako | urejeno - in kadar je tako, ni drugače. |
Ti dve najvišji in | toliko | opevani krščanski čednosti sta že zdavnaj |
vremenu pa lezejo na dvorišče, naslanjajo | tam | svoja trhla in rahla telesa ob stene, |
debeli cigari in požirku žganja, ki | tako | lepo popraska po starem, izsušenem |
ko je prišel Franc Jožef v Trst " in | tako | dalje. |
Nebeška vstopnina je precej visoka in | tako | drdrajo litanije, očenaše in roženvence. |
Tako je, ravno | tako | . |
spominu iz mladosti; h koncu pa se je | tako | razvnela, da je pred častitim gospodom |
hčerke na primer ne bodo nikdar padle | tako | nizko." |
komunisti res propadli, ali samo časopisje | tako | piše, da bi preslepilo ljudi; če bo |
Lenin, Via Turati, Piazza del Papa, in | tako | dalje. |
vloge važnih in pomembnih meščanov - in | tu | je spet vojna na vidiku. |
stena, ki je kakor nalašč postavljena | tam | za njihova politična prepričanja. |
svojih let, si delijo prve poljube in se | tako | počasi vsi približavajo rešitvi problema |
njihova srca, morajo nad nekom razliti in | tako | se znašajo nad ženami in otroci. |
In | tako | je Pettaros zvrnil kozarec, potem dva |
- pijača se brez kajenja upira - in | tako | je pognal po grlu vseh dvanajst jalovih |
skrbela, da je imela knjige v redu, prav | tako | se ni brigala za razna šolska odlikovanja. |
je prvič, drugič in tretjič, vse kar | tako | mimogrede, skoraj brez vsake slasti, |
je noč, luna je luna - kaj je na tem | tako | prelestnega in prekrasnega? |
Saj ji je mati že dolga leta | sem | ob vsaki priliki govorila: |
znati to in to, s tem in tem se ravna | tako | in tako, to in to je nujno potrebno," |
in to, s tem in tem se ravna tako in | tako | , to in to je nujno potrebno," |
in | tako | dalje. |
otroke, znati to in to, s tem ravnati | tako | in tako in to in to je nujno potrebno." |
znati to in to, s tem ravnati tako in | tako | in to in to je nujno potrebno." |
To je pač moralo | tako | biti, če se je zgodilo. |
je hotel s tem potrditi, da izvira | odtod | vsa njegova nesreča in tudi, da je |
mladosti prelomila zakonsko zvestobo, in | tu | je začetek vsega zla: to je izvirni |
Tako | se Pettaros zagovarja sam pred sabo | |
prav nič manj živa: ljudje bodo prav | tako | posedali na pragih in glasno opravljali |
Martin Jaconcic ne razgraja nič več; | tako | je kakor bi ga ne bilo v hiši. |
že davno, in če bi se danes napotil | tja | , bi svoj dom le s težavo našel. |
Tam | je bil nekoč mlad, toda tudi od tega | |
nekoč mlad, toda tudi od tega je že | tako | daleč, da skoraj ne more več verjeti, |
imenitno; stoji pred cerkvijo, kajti | tako | se možem in fantom spodobi - v cerkev |
Tako | in tako je, ste me razumeli!" | |
Tako in | tako | je, ste me razumeli!" |
Tu | je dobil delo v ladjedelnici; delal | |
se je rajši odpravil na magistrat in | tam | poprosil za stanovanje. |
gospodarijo kar naprej in prilike so celo | tako | nanesle, da jih mora on, Jaconcic, |
ima družino, otroke, pokojnino, in | tako | dalje. |
Popolnoma sam je ostal, in brez vsega, | tako | se lahko reče. |
In | tako | se stvar poravna. |
je nasmehnil in razkrilil roke, češ, | tukaj | sem, pa naredite z mano, kar vam je |
se ni nikdar več povrnil, čeprav je | tako | blizu, takorekoč pred nosom". |
spomladi pojdem, ko bo sonce na gmajnah, | takole | za velikonoč. |
Tudi on bo zavil | tja | , ne da bi se pokazal v svojem sijaju, |
Tam | bo poiskal ... | |
Haha, to bo gledal, ko mu jo bom | tako | zagodel." |
In | tako | je Jaconcic kar dobre volje ob teh |
Kotlov pa se ni prodalo | toliko | , da bi se lahko krili vsi ti stroški. |
to se pravi znati varčevati, znati | tako | vzorno gospodinjiti, da zadostuje malenkost |
Včasih pa so se celo | tako | daleč združili, da so tisto, kar so |
Nikdar ni spraševal, | odkod | vse to, čeprav je bilo jasno, da je |
Takole | pozno v noč, ko je bil Francovich že | |
In v Argentiniji, | tam | je denar, bogastvo, zlato, hihi. |
To se ljudem | tam | dobro godi; da bi se nam tako! |
ljudem tam dobro godi; da bi se nam | tako | ! |
Bil je že enkrat | tam | . |
Če bi bil še mlad, ne bi rekel, | tako | pa, zdaj na stare dni, ko človeka vsaka |
Tako | na koncu s svojim življenjem pa Andreicich | |
In | tako | je tudi zdaj vsa jeza navalila nanj. |
Kdo vas je pa klical | sem | , a?" je dejala Crista in ponosno uprla |
V hiši še zmerom | tu | pa tam kaj zrogovilijo. |
V hiši še zmerom tu pa | tam | kaj zrogovilijo. |
In | tako | plava Hiša št. 14 preko noči in premetava |
ostrih nočeh po kavarnah in kanalih | tako | ubito potihnili in pozaspali. |
Do | tu | . |
saj je mestni gradbeni urad vendar | tako | razsodil. |
Do | tu | - dalje nič več; kvečjemu v drugo podrtijo |
Tamle | se smeje Caffè Dante. | |
boš širokoustil, cucek mlečnozobi, | tu | si izvoli ogledati naše življenjske |
je pravični Bog prikrajšal za smisel | tako | zvanega svetlega gledanja in zato se |
Navsezadnje pa cigaretni ogorki tudi niso | tako | ničevi; vsaj zame ne. |
posrečijo, deklica ne misli nanj in | tu | ni nobene pomoči in nobenega priziva. |
krize moralnih in zlatih podlag res | tako | čudovito brezsmiselno. |
In | tako | se človek ukvarja s svojim samomorom |
samo kos onemoglega telesa, ga prav | tako | zažene vstran. |
In tako je cigaretni ogorek, ostanek | toliko | opevane cigarete, res nekaj tako ničevega |
toliko opevane cigarete, res nekaj | tako | ničevega in tako brezpomembnega kakor |
cigarete, res nekaj tako ničevega in | tako | brezpomembnega kakor berač na cerkvenem |
Samo včasih se zgodi, da se | tu | pa tam nad kakim boljše ohranjenim |
Samo včasih se zgodi, da se tu pa | tam | nad kakim boljše ohranjenim sklonijo |
Tu | pa tam, seveda samo v mestu, naletimo | |
Tu pa | tam | , seveda samo v mestu, naletimo na redke |
»Da, | toliko | denarja trošimo za narodno zdravje, |
Pred dobrimi štirimi leti so prilike | tako | nanesle, da sem tudi jaz stikal za |
Kopru sem pokadil zadnje tri lire in | tako | sem bil v Rimu že dva meseca brez denarja. |
Samota je samota in | tako | ni čudno, da sem vsak dan podrobno |
prišel obiskat, mi dal petdeset lir in | tako | sem vse tiste dni neprestano kadil. |
Tako | sva izmenjaje vlekla vsak po en dim. | |
Odkod | meni takrat tista hudičeva moč, da | |
bi se otresel te grde misli, ki je | tako | trdovratno sedela na meni; toda bilo |
Pridejo sam bogvedi | odkod | , se vržejo na človeka, ga kljujejo |
Odkod | , čemu in in zakaj te misli, tega res | |
takih misli tembolj legajo nanj in | tem | tesneje se ga oklepajo. |
Tam | je bilo čez celo steno napisano z velikimi | |
Tako | , zdaj so šli in nihče jih ne bo videl | |
Kaj sem | tako | daleč zavržen in propadel? |
»Vidim, vidim, ampak čemu je | tako | zavit?« |
Zdaj se potepam | tod | in kadar se, zlasti zdaj na jesen, |
Če je | tako | urejeno od vekomaj, bo tako tudi do |
Če je tako urejeno od vekomaj, bo | tako | tudi do vekomaj ostalo in človeku se |
Vsake kvatre enkrat, | takole | za žegnanje, za pust in za veselico, |
Kar | takole | povsem slučajno sta naletela drug na |
teh nog majala in opletala | sem | in tja, potem pa sta oba hkratu dvignila |
teh nog majala in opletala sem in | tja | , potem pa sta oba hkratu dvignila glave. |
»Kaj si zdaj | tu | ?« |
Da, in | tako | sta se spet našla tadva tiča, Ludvik |
Zbežal je čez mejo in se potepal | tod | od znanca do znanca, od samote do samote. |
njegovo doraščajoče lačno telo in ravno | tako | je v teh mrkih dneh napolnjena njegova |
»In | tako | še vedno laziš? |
Tako | nekam ozek se zdim samemu sebi, stisnjen, | |
Včasih sem | tako | obupan, stisnjen in čutim silno potrebo, |
Ampak kadar | tako | blizu začutim dih smrti, postane tista |
polja, ki so zdaj, ob prihodu Ludvika, | tako | jasno zaživela pred njim. Počasi je |
Ljudje ne verjamejo več | tako | slepo v Boga, posebno še odkar smo |
Romolo, Benito, Gennaro, Lia, in | tako | dalje. |
Starega Franca je vrgel na cesto in je | tako | zdaj sam neomejen gospodar. |
Tam | po zimi, malo pred božičem je bilo, | |
Da imajo mene za norca, ki sem ravno | toliko | star kakor škof Sedej, je pa že od |
potegnili nekam v nižjo Italijo in sta | tam | sedaj pri »regimentu«, kjer že od vojske |
Sinoči se je bil zatekel v bar in | tam | je videl med baletkami dekle, ki je |
videl med baletkami dekle, ki je bilo | tako | čudovito podobno Melinarjevi Nanci, |
pravil o svoji vasi, o domu, o ljudeh in | tako | skušal kaj spraviti iz nje. |
pretvarjati in niti najmanj ni pokazala | odkod | je doma.« |
njega sta našli pot - ampak bili sta | tako | tuji, tako čudovito podobni, druga |
Države pa ni mogel Bernard Tul nikdar | tako | doživeti. |
je treba iti v Italijo in | tam | jih ne zmerjajo z windischer Trottelhund", |
Bil pa je prvorojenec in | tako | mu je pritikalo nasledstvo. |
Tega se je dobro zavedal, | tako | dobro, da ni na to prav nikdar pomislil. |
Stvar je bila sama po sebi umevna in | tako | ga ni materino in očetovo zmerjanje |
je Liza doživela razočaranje" in se | tako | iz neke objestnosti in trme vrgla Bernardu |
Tako | pa je izbruhnila vojna in Bernard je | |
Poslali so ga v Galicijo, ga | tam | zmerjali in pretepali, dokler ga Rusi |
Tam | je prvič spoznal žensko in legel k | |
To pa ni šlo | tako | hitro in Marjeta mu je morala skoraj |
pomlad, je Marjeta spoznala, da stvari že | tako | daleč dozorevajo, da ne pojde več brez |
priznali svoj greh, so jih tudi vprašali, | odkod | so prejeli orožje za to zločinsko dejanje. |
Ali mar niso prelili | toliko | krvi, da so jih odrešili in vrnili |
In | tako | so se v njem kar naenkrat odprla vrata, |
na tihem ga je bilo celo sram, da je | tako | pozno prišel do spoznanja. |
Vsi ti, ki stoje | tu | pred nami, so sami zapeljanci, nezreli |
vreteno pri črnem, odvagal merico in | tu | pa tam s palcem in kazalcem pomlel |
pri črnem, odvagal merico in tu pa | tam | s palcem in kazalcem pomlel ščepec |
se lesketale v zahajajočem soncu, in | tam | , čisto na dnu, med vrhovi, je ležalo |
Ko je stopil | tja | , je žagar kadil cigareto, kmet pa je |
zdelo za malo; to se vendar ne spodobi | tako | velikemu posestniku. |
In | tako | se je rajši kar okrenil in stekel po |
glavo svojo nesrečo, ki ga je zadela | tako | nepričakovano. |
se vrne domov, v svojo rojstno vas, | tam | ga čaka mlin, ki mu ga je oče zapustil. |
In če imaš mlin doma, zakaj se prav | tako | vračaš kakor jaz, ki ga nimam?« |
»Če se kdo | tako | rekoč žrtvuje, da bi našel kruha in |
bil potopil v svojo ušivo srajco, in | tako | je utihnil, se ustavil pri oknu in |
Tako | je govoril moj sin.« | |
da imamo prav | tako | pravico do enakosti na zemlji. |
» | Tukaj | .« |
strahopetnosti ali pa ker se je že več let | tako | podpisoval, zavojek pod podpisom pa |
Tu | imate dokument, s katerim se morate | |
Sicer pa ni | tako | hudo, saj ga doma čaka mlin. |
Tolminskem, kamor gre Martin Jakončič, | tam | pa še nikdar ni bil. |
Zdaj je | tukaj | še precej vroče, je rekel, ampak pozimi |
nikakor ni mogel razumeti, kje se je vzel | tako | dober človek: detektiv je, pa daje |
On ni vedel, da so | tu | kakšni Slovani; bral je sicer, da je |
kakšni Slovani; bral je sicer, da je | tu | še barbarska zemlja, kjer se dogajajo |
Zdaj na primer, ko sem | tako | rekoč ostal brez vsega, berač bi se |
domov v svojo domovinsko občino in bom | tam | živel v zasmeh cele vasi. |
bilo in nobenih razmer, če bi bili mi | tako | močni, da bi znali sami sebe tako trdo |
mi tako močni, da bi znali sami sebe | tako | trdo prijeti v roke, kakor moramo po |
Te besede so Martina Jakončiča | tako | navdušile, da je začel na dolgo in |
leti pribežal od doma v Trst in je | tam | po beznicah preganjal svoje domotožje, |
Tako | je tudi zdaj požvižgaval in gledal | |
boje zadnje toče in prve slane, ki | tako | rada uniči še to njihovo poslednje |
Martin Jakončič naglas, in si je prav | tako | na glas in s posmehom odgovoril: |
preblizu vode in to ni dobro, ker Gilda | tako | rada obupuje. |
In | tako | bo lahko povabil na dom starega detektiva. |
Zdaj gre Martin Jakončič na deželo in | tam | se ptičev ne manjka. |
O cerkvi se je bil zapomnil nekako | takole | , kakor je že razlagal v goriški ječi. |
In zdaj ga je | tako | polomil. |
»Hejla, vi možakar, stopite no malo | sem | !« |
»Kaj me pa | tako | zijate! |
kapitalizmom in podobnimi stvarmi - zdaj pa | tako | . |
Tako | ne bo šlo, zdaj je te strahopetnosti | |
In njegov glas je bil | tako | gospodovalen, da se je zaliti obraz |
Bilo mu je | tako | prijetno pri srcu, ker se je tako sijajno |
je tako prijetno pri srcu, ker se je | tako | sijajno izmazal; usta so mu lezla v |
moral biti, dokler ni imel | tako | upognjenega in zveriženega hrbta, oči |
rjave lise, ki so pričale, da je tudi | tukaj | pela sekira. |
nekoč ukradel župniku kokoš, ker ima | tam | nezakonskega sina in ker so na vasi |
si ogledaš življenje in svet, ki je | tam | , stopiti za tretjo in četrto, brez |
vrtinec, v katerem je domoval prav | tako | zeleni |
bilo obupalo nad življenjem - in prav | tam | se je nameraval utopiti tudi Martin |
Tu | je tekla široka bela cesta, bile so | |
glede živine pa se kmetje ne bodo še | tako | kmalu iznebili. |
»Kaj pa postopate | tod | okoli in nadlegujete poštene ljudi, |
Tam | je sedel za veliko mizo, si nataknil | |
Bartolomeo Stradone, prefekturni komisar in | tako | dalje. |
mu je skočil Cestar v besedo, »kajti | tu | ni o hiši niti pike,« |
rekel in stresel Martinove listine, » | tu | piše, da si bil vse življenje pristaniški |
Tako | pa se mi zdi, če se ne motim, da je | |
Kar | semle | stopi in poglej.« |
Tamle | je.« | |
»Da, prav | tako | sem si bil jaz že zdavnaj to zamislil,« |
» | Tako | smo sklenili,« |
Kolikokrat je Martin kot otrok zahajal | tja | , tam so najprej dozorele češnje, ker |
Kolikokrat je Martin kot otrok zahajal tja, | tam | so najprej dozorele češnje, ker je |
in se pordečila jabolka šmahorka, in | tam | je bilo večerno sonce tako prijetno. |
šmahorka, in tam je bilo večerno sonce | tako | prijetno. |
Kolikokrat je tudi Martin | tako | tekel. |
Stopil je iz vasi, | tu | pa tam so babe še zmerom gledale za |
Stopil je iz vasi, tu pa | tam | so babe še zmerom gledale za njim. |
vzel, tretji je izruval tečajnik - in | tako | je bil mlin kmalu razvalina. |
Kmetje so | toliko | časa nergali, dokler niso karabinjerji |
katero so odlagali vreče, je bila še | tam | - in Martin je sedel za hip. |
Tako | je bila skoraj zmeraj sama doma. | |
Da, točno | tako | si je bil on zamislil mlin in žago. |
bilo že vse to postavljeno: jez je bil | tu | , žaga in mlin na štiri kamne. |
Najbrže ga je Cestar kar | takole | za šalo poslal na Polog. |
Tu | pa o njem nič ne vedo. | |
Tako | so molili večer za večerom - in med | |
Bilo je tiho, | semkaj | ni segal šum vasi. |
bodo cesto gradili dalje po dolini, in | tako | so se vaščani že zdaj bali. |
Zdaj so jim vzeli plače in | tako | so živeli s tem, da so prisluškovali |
prisluškovali in naznanjali kmete, če so | tu | pa tam naglas izustili svojo misel. |
prisluškovali in naznanjali kmete, če so tu pa | tam | naglas izustili svojo misel. |
je kap, testamenta ni napisal - in | tako | je bilo dovolj ugibanja o nasledstvu. |
ko se je Martin vrnil, ljudje niso | tako | naglo polegli kakor po navadi. |
otroki, bogastvom in na kakšen način je | tako | propadel. |
Cestarjevi gostilni pa se je nabrala | tako | zvana vaška smetana: poštar, vsi trije |
in se ozrl po hlevu, če je hlapec še | tam | , da mu pri priči odpre oči. |
Tako | tudi Martin Jakončič. | |
leti pribežal od doma v Trst in je | tam | po beznicah preganjal domotožje, se |
Prebredel je reko in zavil v grmovje, | tam | se je skrival ves naslednji dan. |
Tako | je Martin lepega dne ostal sam. | |
Tam | je posedal po dvoriščih in se v svojih | |
še posebno vnet, sčasoma je prišel | tako | daleč, da je začel trditi, da se je |
rekel, da mu doma ne bo hudo, saj ima | tam | vendar star mlin, ki mu bo dal dovolj |
In | tako | so ga po osmih dneh uklenili na verigo |
Mlin je bil sicer res | tu | , toda njegov ni bil. |
je preveč presenečen, ker je hlapec | tako | odločno nastopal. |
» | Tjale | ženite,« |
Tako | je potekel ves teden in je prišla nedelja. | |
Zjutraj je prav | tako | gnal na pašo, toda hlapec mu je naročil, |
In | tako | je začel zahajati na vas. |
In | tako | je še tisti večer šel na obiske. |
Na, samo poglej, kaj se dogaja | tod | . |
Tako | je zahajal na vas, in ni bilo dolgo, | |
Da so vedeli za Ernesta, ga ni | toliko | bolelo, kakor ga je bolelo, ko so mu |
In | tako | so vaščani tudi Martinovega sina sodili |
vasi, poslušal rahle šale, ki so jih | tu | pa tam zbijali na njegov račun, glasno |
poslušal rahle šale, ki so jih tu pa | tam | zbijali na njegov račun, glasno je |
Toda zdaj ne dajo več | toliko | na take obljube. |
Zdaj je vse | tako | kratko. |
pobirala jajca po hišah, se ni več | tako | dolgovezno pogovarjala s kmeticami, |
On pa bi ji rekel, naj se nikar | tako | ne žene, saj denarja njemu, hvalabogu, |
mimo njive in je videla, da so vsi | tam | . |
ker se je sneg že stalil in so samo | tu | pa tam pod kapom še ležali sajasti |
je sneg že stalil in so samo tu pa | tam | pod kapom še ležali sajasti kupi, čez |
Lenobe niso poznali, usmajali so | sem | in tja, kakor bi ne bilo jutrajšnjega |
Lenobe niso poznali, usmajali so sem in | tja | , kakor bi ne bilo jutrajšnjega |
sklonjeno glavo vračal po kolniku, | tu | pa tam je segel z roko v grm, odkrhnil |
sklonjeno glavo vračal po kolniku, tu pa | tam | je segel z roko v grm, odkrhnil mladiko, |
naračunal tri tedne po prestani kazni - | toliko | časa se je Ernest vselej vračal iz |
senožeti pojdiva, v gozd, najbolje v gozd, | tam | poznam jamo, živ krst te ne najde,« |
Kdaj si se pa | tako | spremenil? |
ampak upam, da karabinjerji ne bodo | tako | predrzni, da bi si jo natančneje ogledali. |
Kamor jih vržejo, | tam | obležijo, pa še hvaležni so, da jim |
Tu | pa tam se je pojavil kakšen velik razbojnik. | |
Tu pa | tam | se je pojavil kakšen velik razbojnik. |
Takrat ljudje še niso bili | tako | pokvarjeni. |
Takole | enkrat, dvakrat na leto so prišli iz | |
Tam | je že skoraj na polovico; polovico | |
»Živ je živ, prav | tako | kakor Berta.« |
Tukaj | pa nista imela kam. | |
Kam naj te | tam | le dam?« |
torej tisti mlin, o katerem si nam | toliko | trobil v Trstu. |
Vodno silo nam je | tako | rekoč ukradel.« |
Vedel sem, da se bova kam zatekla, ker | tukaj | vržejo človeka že ob desetih na cesto. |
Tukaj | jih nihče nima. | |
To bi že lahko vedel, da nisem še | tako | propadel, da bi cunje kradel,« |
Vprašal sem kar | tako | ,« |
»Vaše mnenje | tu | nič ne zaleže. |
je stopil k blagajni in Ernest prav | tako | . |
Če ni naslova, napravi prav | tako | in spusti v nabiralnik, ga bo že policija |
In da bi se kolikor | toliko | opral, je veliko denarja dajal za podpore |
Če bo iz vseh | tako | , se bo sčasoma svet spremenil v tolpo |
je molčal, toda, ko ga je vprašala, | odkod | prejema denar, ji je vse odkrito povedal. |
tiste dneve, ki prihajajo in o katerih | toliko | govorijo in pišejo in namigavajo. |
Če je | tako | gotovo, da bi prišli že jutri, bi človek |
jemljem, saj ne jemljem revežem, prav | tako | pomagam k tistemu dnevu, o katerem |
pomagam k tistemu dnevu, o katerem | toliko | govorijo, kajne? |
se bom zgovoril, ker sem včeraj kar | takole | zbežal z otrokom, tega tudi ne vem. |
»Če bi bilo | tako | kakor ni,« |
V nedeljo sta se našla v Tolminu, | tam | sta nekaj malega popila in se razšla. |
Predvsem je bil | tu | denar, ki mu je delal grenke ure. |
In | tako | je moral živeti kakor je živel poprej. |
Drugo nedeljo je bilo prav | tako | . |
Tam | se je pa nenadoma ustavil, zadržal | |
In | tako | sta šla vsak po svoji strani, samo |
Tak | , take cigarete kadiš,« | |
Tam | , kjer je preveč, tam jemlje.« | |
Tam, kjer je preveč, | tam | jemlje.« |
Drugo jesen bodo | tod | gradili vojaško cesto, pa bodo posuli |
Tu | se ni dalo nič več pripomniti. | |
»Denarja pa vseeno ni imela | toliko | , da bi si kupila hišo,« |
»Ne, | toliko | ga ni imela,« |
Samo oče in mati sta jo | tako | gnala; zaradi vzgoje sta govorila, |
In | tako | je morala vse sama prati in ribati |
in končno si lahko prihraniva tudi | toliko | denarja, da začneva misliti na lasten |
mirno dejala, ker se je bil Martin | tako | razburil, »nikar se tako ne ženi. |
bil Martin tako razburil, »nikar se | tako | ne ženi. |
ugovarjala, samo prikimala je in vsako | toliko | časa rekla: » |
pomladanska megla, trava je bila rosna in | tu | pa tam je iz noči prešerno zavriskal |
megla, trava je bila rosna in tu pa | tam | je iz noči prešerno zavriskal fant |
zavriskal fant - in Martinu je bilo | tako | dobro pri duši, da bi mu bil skoraj |
Jera pojde z njim in | tam | si bodo ustvarili novo življenje. |
In | tako | se je zgodilo, da je nekega dne župnik |
Kar pa se cerkve tiče, imajo tudi | tam | bogatini prednost. |
Hodil je med poljem, | tu | pa tam so ga srečali fantje, ga potrepljali |
Hodil je med poljem, tu pa | tam | so ga srečali fantje, ga potrepljali |
»Eh, moji dragi, | tam | je vse drugače. |
nobenega voza na razpolago, da bi peljala | tja | . |
zastrmel vanjo; že šest let je ni videl in | tako | je od presenečenja skoraj spustil otroka |
» | Tukaj | si,« |
» | Tukaj | ni slabo,« |
»Saj - saj, nisem | tukaj | doma,« |
se je stresel Martin, » | tam | , tam je,« |
se je stresel Martin, »tam, | tam | je,« |
imaš na vasi hišo in posestvo, zdaj pa | tako | .« |
po laseh in ji govoril, naj si nikar | tako | ne žene k srcu. |
Na kmetih ni | tako | hudo kakor v mestu. |
Tu | se kos kruha še zmerom najde. | |
»To sem kar | tako | rekel, če bi se ne našlo nič drugega. |
Tu | boš ozdravela, dober zrak, kmetska | |
Martin je zahajal v pristanišče in | tu | pa tam ujel kakšno dnino; kadar je |
Martin je zahajal v pristanišče in tu pa | tam | ujel kakšno dnino; kadar je bil dobre |
jo je Pologarica naskrivaj postavila | tja | , da bi se najedli vsi trije. |
najprej v Torinu; ko so njenemu fantu | tam | postala tla prevroča, sta se preselila |
Tu | pa tam je prejela kaj podpore, potem | |
Tu pa | tam | je prejela kaj podpore, potem je prodala |
Prišla je v Trst, | tam | pa je zvedela, da se je Martin vrnil |
Do petintridesetega leta je Žef | tako | rekoč trpel samo na telesu, po petintridesetem |
In dan se je zaključil | takole | : |
K vojakom ga niso vzeli in | tako | si je mirno lahko poiskal na zemlji |
Pravzaprav lahko še boga zahvali, da je | tako | , kakor je. |
Razlagal je gospod župnik, da je vse prav | tako | , kakor je, in da se ne smejo upirati, |
pa so se odražale v njem, ker jih je | tako | rekoč srkal že z materinim mlekom. |
Tam | nekje daleč sta bila cesar in bog, | |
Tako | je živel Žef Obrekar do svojega petintridesetega | |
delavno, vdan cesarju in bogu - in | tako | bi živel najbrž do svoje smrti, če |
zemljo in prvič se mu je zazdelo, da | tu | ni vse v redu. |
Je pač | tako | , kadar te cesar pokliče, pojdi in pretoči |
Nekaj tednov se je | tako | čudil in razmišljal o domu, potem pa |
In | tako | se je iz dneva v dan globlje pogrezal |
Tam | je bil drug cesar, ki so mu sicer rekli | |
Padel je cesar, ki je bil vendar | tako | nerazrušljiv kakor bog, pa tudi bog |
Tako | daleč je bilo vse. | |
populil plevel, izkopal grme in posejal | tu | pšenico, tam koruzo in ječmen. |
izkopal grme in posejal tu pšenico, | tam | koruzo in ječmen. |
Zdaj ne bo več | tako | . |
Tu | pa tam je vlak stal na postaji po cele | |
Tu pa | tam | je vlak stal na postaji po cele noči |
Tu | pa tam so se pasli konji. | |
Tu pa | tam | so se pasli konji. |
Računal je in računal: naj se še | tako | podviza, pred nočjo ne bo doma. |
In | tako | rad bi bil, da bi ga vsi videli, kako |
se resno ukvarjal z mislijo, da bi | tam | prenočil in šele ob belem dnevu šel |
Dom je bil | tako | blizu. |
Tam | so žena in otroci, ki jih ni že tako | |
Tam so žena in otroci, ki jih ni že | tako | dolgo videl. |
Vse je bilo | tako | nezaslišano majhno, tako ozko. |
Vse je bilo tako nezaslišano majhno, | tako | ozko. |
in se potolažil, češ da pri njem ni | tako | ozko. |
Tam | seveda, kjer je njegova domačija, se | |
Zdele so se mu | tako | strme in grozne. |
Tam | je ustavil in stopil z voza. | |
voza in stopil proti bajti, ki je bila | tako | domača v svetli noči. |
»Vidiš,« | tako | poreče, »vrnil sem se razcapan in ušiv.« |
Tako | mu je rojilo. | |
Saj so njegovi otroci že | tako | veliki, da ne more nihče več ležati |
Na videz sta | tam | še zmerom njiva in travnik, toda ko |
fronti in vse oči so bile obrnjene | tjakaj | . |
Tam | so topovi bruhali na povelje, sablje | |
Tu | je bil mir: zelena trava, veter, čisti | |
» | Tak | , vojska,« je zamrmral starec. |
Tako | je šlo dan za dnem, noč za nočjo - | |
Tako | je počasi vse dozorelo. | |
Kadar se je vozil | tam | mimo Kikić, je vselej pahnil na streho |
Tako | se je začelo veselo in polno življenje: | |
» | Tu | imaš ognjenega. |
Tako | se mu ni godilo še nikdar v življenju. | |
Če bi ne dobila | tako | pohlevnega moža, bi bil v hiši večen |
Ležala je | tam | in sitnarila. |
To plenkanje se mu je zdelo | tako | prijetno, da so ga zaskelele noge. |
In zdaj si | tu | . |
»Eh, nikar se | tako | ne ženi, bog že ve, kaj dela.« |
Da, | tako | je kazalo. |
Tako | je razsajal vse popoldne. | |
» | Tam | - in izgini!« poreče. |
Da sta šli kar | takole | sami, ne da bi jima on pokazal vrata, |
Bil je osramočen, | tako | osramočen, da bi se najrajši kar v |
Pankrt je pač | tu | , živ je in rasel bo, pa čeprav se Žef |
ubogala bi ga na pogled, želje bi mu | tako | rekoč brala iz oči, ravnala bi z njim |
spodobi, pač pa je zbezljal na vas in | tam | razlajal svojo bolečino in jezo kakor |
Kje so bile | tu | njive? |
Vsepovsod so stale barake in vse je bilo | tako | neznansko ozko in majhno. |
do travnika; konji so bili še zmerom | tam | , privezani k orehu, kakor jih je privezal |
Ali se | tako | odgovarja starki, ki leži mrtvoudna |
» | Tam | imate moko. |
Kuhati ni znal, pa tudi dima ni bil | tako | vajen kakor ženske, ki se vse svoje |
Tu | pa tam sta stopila z boso nogo na rjav | |
Tu pa | tam | sta stopila z boso nogo na rjav žebelj, |
Da, | tu | ni bilo take ravnine. |
Sobe se je izogibal, ker se je | tam | vse preveč spominjal Nance, kar ga |
Stara mati je včasih poklicala Nanco, | tako | iz navade, ali pa iz zlobe. |
Pot jo je kar | tako | prinesla mimo in tako je pogledala |
Tako | vsaj ne bo vedela, pri čem je. | |
Če bi bilo | tako | , bi se takoj vrnila in bi ne opletala |
Ne, s | tem | me že ne bo, je zamrmral sam pri sebi. |
In | tako | je beseda zastala. |
Saj drugam | tako | ne more spat kakor v sobo, se je potolažil |
Po nekaj dneh se je že | toliko | ojunačila, da je poslala Venčka k teti |
Cestarju in popravil sramoto, ki jo je bil | tam | zagrešil pred dobrim mesecem. |
Naravnost | tja | pojde in jo bo za lase privlekel domov. |
Vso vojno sem | tako | pazil nanj, da bi kdo ne posegel s |
Tu | se ni dalo prav nič oporekati. | |
Zemlja se mu je zdela | tako | dobra, da bi se sklonil k njej, odkrhal |
Tam | je bil hlev, za silo z deskami pokrit, | |
Zdaj mora kajpak na njivo in | tja | ga je tudi klicalo s staro strastjo. |
Bilo mu je | tako | prijetno pri srcu, da bi se v tistem |
imeli od tistega dne, ko je Veroniko | tako | hudo udaril, večjo pravico in več besede |
Žef je sedel v zdiču in je bil celo | tako | dobre volje, da je pripovedoval svoje |
»Še nikomur ni padlo na um, da bi | tako | oral. |
Ne vem, kako se more človek | tako | neumno nekam zaburiti, da še tega ne |
Metala sta besede drug v drugega | toliko | časa, da je Žef temeljito zbesnel in |
»Zakaj si pa | tako | neumno gospodaril,« je rekel župan. |
Pa tudi ljudje so se je branili | tako | dolgo, da je občina sklenila, da jo |
po hiši in ni kazal nobene žalosti; | toliko | pa je le pazil, da se ni napil. |
dve leti pridno garal, si bo morda | toliko | prislužil, da bo poplačal dolgove, |
Tam | bi bilo treba kajpak postaviti branik, | |
Če je kdo | tako | nesrečno padel, da si je zlomil nogo, |
Tam | smo uprizarjali velike bitke. | |
»Potrpi in nikar si | tako | ne ženi k srcu. |
Toda Katarina ga je | tako | milo pogledala, da so mu solze zalile |
skočili tudi v lase; takrat pa je vselej | tako | naneslo, da sem se jaz ruval s Tinko. |
Tam | so mi med mnogimi nekoristnimi stvarmi | |
- | Tu | nekje se je profesor izgubil na temnih |
In ker si | tako | lepo čepel, se nisem mogla premagati, |
»Ali se | tam | , |
v Gorici, tudi | tako | rujete v šoli, kakor smo se mi? |
» | Tam | je srednja šola,« sem povedal. |
sreča,« je govoril Strežek, »saj je že | toliko | pretrpela.« |
Denarja imajo | toliko | kakor pri nas kamenja na gmajni, pa |
povedali, sta se po naključju znašla | tam | tudi kramarja od beneške meje. |
mu pisal, naj potrpi in naj si nikar | tako | ne žene k srcu svojih težav, zakaj |
njihovo življenje prav zaradi tega | tako | smotrno in naravno, ker jim nihče ne |
čmrlji, sršeni, netopirji, žabe in | tako | dalje. |
gleda kakor sršen, pije kakor žaba in | tako | dalje. |
S | tem | smo se vsi strinjali. |
Tam | za goro zvezda sveti, | |
LENIN, SLOVAN NA DAN, A MORTE IL RE in | tak | dalje. |
Obeh ne morem imeti, ker | tu | življenje žre življenje. |
lopataste roke v močne boke ter se nagnil | tako | nizko nadme, da je puhnil vame svojo |
Da se mu je posrečila | tako | globokoumna misel, ga je tako pretreslo, |
posrečila tako globokoumna misel, ga je | tako | pretreslo, da jo je kar dvakrat ponovil |
» | Tu | je pritožba. |
Načelnik je prav | tako | gledal po sobi in čakal. |
Koliko časa ste | tukaj | ? |
Njegovi podkovani čevlji so | tako | neusmiljeno škripali po hodniku, da |
»Ee‐ee, stopite | tja | .« |
Pridite | sem | ,« je dodal in s pogledom pokazal poleg |
Mladika je bila še zmerom | tam | in na njej še dva lista. |
nismo nikdar hodili v kapelo, da bi se | tam | ne srečali. |
Tam | je bilo | |
Gosenica se je prav | tako | borila za obstanek. |
žrla in za katerega se je povzpela | tako | visoko. |
Pomlad pride vselej | tako | nenadoma. |
pogledali svetlozeleni lističi, kakor | toliko | tisoč rok, ki hoče v življenje. |
Prekladam se | toliko | časa, dokler ne ležim točno na sredi; |
sabo opravičujem zaradi časa, ki ga | tako | izgubljam, imenujem te opojne in brezplodne |
Stal je | tam | kakor nedolžen tujec, ki ga je pot |
Ta | tu | pa trobezlja o političnem preobratu, |
»Nikar se | tako | ne ženite, saj vas lahko še kap zadene, |
»Baron baronasti« pa je | tu | pa tam kaj malega pripomnil, da bi |
»Baron baronasti« pa je tu pa | tam | kaj malega pripomnil, da bi se predstava |
spravil kruh čez ramo v oprtnik in prav | tako | naglo in neslišno odšel. |
prej ali slej ga bo | tako | in tako ali tako raztreščila granata.« |
prej ali slej ga bo tako in | tako | ali tako raztreščila granata.« |
prej ali slej ga bo tako in tako ali | tako | raztreščila granata.« |
Tu | počiva OKOLI | |
črnimi očmi začudeno zamaknil v blatno, | tu | pa tam še zasneženo pomladansko pokrajino |
očmi začudeno zamaknil v blatno, tu pa | tam | še zasneženo pomladansko pokrajino |
nekoliko skaljena pamet; razmišljal je | tako | dolgo, dokler se njegova sestra iz |
Tako je Venc Poviškaj svojo usodo | tako | rekoč zapečatil kar mimogrede. |
desnici nebeškega očeta, o katerem sta mu | tako | vztrajno prepevala prečastiti gospod |
Poleg vsega tega pa se je Venc Poviškaj | tako | daleč spozabil, da je predrzno uporabil |
ministra; dal je človeku prosto voljo, prav | tako | pa mu je napisal knjigo zakonov, v |
se je obesil; zakaj se je obesil, in | tako | dalje. |
Drznil se je položiti roko nase in se | tako | pregrešil zoper božjo postavo. |
nauki, toda prečastitega je kljub temu | tako | pretresla, da je objel svojo plešo |
Kuščarjevega Ivanca je ta smrt prav | tako | vznemirila, ali odkrito rečeno, vzradostila. |
njega kakor angel varuh in se samo | tu | pa tam s svojimi razcvetenimi čeveljčki |
kakor angel varuh in se samo tu pa | tam | s svojimi razcvetenimi čeveljčki dotaknilo |
Tu | pa je zapisano, da mora biti pas ali | |
pokvarenjak, je pripomnil, da srobot prav | tako | drži, veriga pa še bolje, toda Kuščar |
v cerkvi zvonilo k povzdigovanju - | tako | je namreč predpisano - in hiša se je |
Ta dokaz pa je starega Zavoglarja | tako | zadel, da ga je neprijetno požgečkalo |
povedal, da si on, Kuščar, lahko privošči | tu | pa tam kak potres, ker ima novo hišo, |
si on, Kuščar, lahko privošči tu pa | tam | kak potres, ker ima novo hišo, njegova |
Morda je spoznal, da so | tu | vsi dokazi bob ob steno, zato je naglo |
gospodarji so dvignili golo krsto na rame in | tako | pokazali, da služijo svojemu prepričanju |
rameni in rekli, da mu je bilo pač | tako | usojeno; kadar pa je koga doletela |
In | tako | je krojač Andrejc Fratnik zabadal iglo, |
Drl se je | tako | junaško in pretresljivo, da je včasih |
potolažijo; vsaj včasih naj ga poviškajo, saj | tako | lahko dobi še kilo, ker se preveč napenja. |
po svoji mili volji drl in napenjal | toliko | časa, dokler ga ni Marjanca nekega |
ne »teta« ne »mama« ni rekel in prav | tako | se ni spomnil, da prihaja čas, ko se |
In | tako | je kajpak razumljivo, da se je zanimal |
»Tisto, kar imaš | tam | ,« je reklo dekletce in pokazalo na |
»Na, | tu | imaš dve, ampak potem boš pokazal.« |
ta bitja prav | tako | ustvarjena po božji podobi kakor odrasli |
Med otroke ne sodijo več in prav | tako | se še ne smejo vtikati v resne pogovore. |
In | tako | večkrat posedajo doma v nedeljsko zapuščeni |
zaničljive poglede, zapro se vase in | tu | pa tam sežejo celo po knjigi, posebno |
zaničljive poglede, zapro se vase in tu pa | tam | sežejo celo po knjigi, posebno po pesmih. |
morda bi postal celo pisatelj, ker | tako | ljubi knjige. |
Tu | pa tam je šel na dnino, seveda ne zaradi | |
Tu pa | tam | je šel na dnino, seveda ne zaradi denarja, |
Tu | imaš robec, kajti krojači se ne usekujejo | |
Venček je kar prebledel, kajti s | tako | važnim in težkim delom ga oče še ni |
priliki sta obiskala tudi Gorico in | tam | sta srečala Zinko, ki je služila v |
segel v žep po poziv, ga razgrnil in | tako | previdno položil na mizo, kakor bi |
» | Tam | te hočejo videti, in sicer nagega, |
ne vzamejo,« je zastokal Venc in se | tako | plašno prestopil, kakor bi stal pred |
Zadnje Izidorjeve besede so Venca | tako | prizadele, da je prebledel in sedel |
slekel hlače, dvignil srajco in se | tako | dolgo bičal po nagem spodnjem telesu, |
»Tako je!« je pribil Izidor in | tako | krepko položil svojo koščeno roko Vencu |
S | tem | je bil dnevni red izčrpan, težko posvetovanje |
Sedel je za široko mizo in pretakal | tako | obilne solze, da se |
Sem | ter tja je planil kvišku, otepal s | |
Sem ter | tja | je planil kvišku, otepal s kratkimi |
Njegova očetovska strast pa je bila | tako | nepotešljiva, da je začel popivati |
Ta vest ga je | tako | prizadela, da se je še globlje pogreznil |
financarji in miličniki so puščali | tam | svoje plače. |
kajti Moj Jezus je sedel na kozlu in | tako | vztrajno švigal z bičem, da je kobilica |
Vožnja pa je kolikor | toliko | srečno potekla tudi nazaj grede. |
Te besede so Izidorja | tako | razkačile, da se je zaklel, da bo skočil |
Navijali so avtomat, pili in | toliko | časa silili v Zinko, da se je vdala |
a?« je planil Moj Jezus pokonci in | tako | udaril po mizi, da je Venc odskočil. |
če se Moj Jezus ne bi prespal in se | toliko | streznil, da je napregel in zapeljal |
imenoval »jama razbojnikov«, čeprav se | tam | niso delala razbojništva, pač pa se |
In ti hčeri sta bili | tako | sladki in ljubezni polni, da so fantje |
odprl vse zatvornice svojim solzam in | toliko | časa klical »svojo drago Maričko«, |
pesem, ki mu jo je narekovala noč, | tako | izčrpala, da se je ustrašil lirike |
Saj sadu | tako | ne boš obrodilo!« |
Tako | nekako je zadnja leta živel tudi Venc. | |
Venc se zdaj ni več | tako | vztrajno valjal po pepelu na ognjišču |
»Kaj pa | tako | molčiš?« je rekel Peter. |
» | Tukaj | ,« je rekel in si položil roko na srce. |
» | Tukaj | me cele dneve in noči tako čudno tišči. |
»Tukaj me cele dneve in noči | tako | čudno tišči. |
zameglena pamet prav nič koristila, kajti | tu | je brezvestno gospodarilo srce. |
prav dobro potekel, ker je imela Zinka | tako | polne roke dela, da se ni utegnila |
Vendar se je Venc tisti dan nabral | toliko | junaštva, da je bil od takrat pri Mojem Jezusu |
Ali te še teži, | tako | teži, da se jočeš? |
In zakaj me gledaš | tu | sem?« je rekla in si položila roko |
In zakaj me gledaš tu | sem | ?« je rekla in si položila roko na prsi. |
kakor se zgodi na vasi, kjer se psovka | tako | hitro prime človeka. |
Srce Venca Poviškaja je bilo | tako | zakrknjeno in trmasto zamaknjeno v |
Tiščalo ga je v prsih in bolečina je bila | tako | presunljiva, da se je Venc bal, kdaj |
lističi so ležali na tleh, kakor bi | tam | pravkar poskakovali vaški paglavci |
Sem | stopi, da ti popiham,« je rekla mama, | |
hiši kakor brglez in se znebila nekaj | tako | kosmatih, da so jo fantje venomer objemali |
imenoval kamen, se je v tistem trenutku | tako | močno zganilo neko sladko‐otožno, že |
V glavi mu je | tako | šumelo, da ni slišal vode, ki se je |
»Oženiti pa se brez mene | tako | ne more.« |
Moj Jezus se je krepko napil in je bil | tako | globoko prizadet, da je tulil še glasneje |
» | Tako | ,« je zadovoljno vzkliknila Kočarica |
Toliko | zanosa in junaštva je bilo v njem, | |
vanj in mu nemo očitale, da jih je kar | tako | mimogrede zavrgel. |
Saj drugega ti | tako | ne kaže. |
vrata, vstopil, legel na peč in zamižal | tako | trdno, da so solze pritekle iz oči, |
Venc je svojo posteljo samo | toliko | preložil, da je lahko gledal skozi |
Venc se je bal, da bo utonila, ker je | tako | negibno stala sredi tolmuna. |
K skledi so ga | tako | poredko klicali, da se je Marjanca |
»Na, | tu | ga imaš in ga poviškaj. |
Marjanca mu je | tu | pa tam stisnila |
Marjanca mu je tu pa | tam | stisnila |
Tam | se je vrgel na svoje ležišče, zagrebel | |
njegov pobešeni obraz in pri srcu jo je | tako | čudno zgrabilo, da bi najrajši planila |
zdaj je ležala pred njim blatna, samo | tu | pa tam še zasnežena pomladna zemlja. |
ležala pred njim blatna, samo tu pa | tam | še zasnežena pomladna zemlja. |
koreninam: | tam | je ležal likalnik, zarjavel in razklan. |
» | Tamle | sédi,« je rekel Peter in mu pokazal |
»Ti, zakaj pa je meni | tako | usojeno?« |
trpljenjem zaslužila večno kraljestvo in mu | tam | prepevala na vekov veke čast in slavo. |
življenju s tisoč bridkostmi, ki so | tako | bridke, da kažemo svetu samo smeh in |
In prav | tako | ni to list iz dnevnika, kajti dnevnika |
izlilo iz mene, je bilo pri dnevni luči | tako | smešno, da me je oblivala rdečica. |
Vsaj krstili so me | tako | in nobenega namena nimam, da bi se |
prepričanje ali svetovni nazor, te prav | tako | ne vprašajo za svet; krstijo te po |
In | tako | je prav, kajti le tako sem brez vsakega |
In tako je prav, kajti le | tako | sem brez vsakega truda prišel ‘do tistega |
Prebiral je knjige, hodil med kmeti in | toliko | časa vtikal prste v politiko, da ga |
Za iglo ni več prijel, toda prav | tako | se ni več zanimal za svobodo svojega |
» | Tako | . |
Prav | toliko | je stara ko jaz.« |
Tu | imaš, hudiča, varijante«. | |
Tinci je | tako | močno drla kri v glavo, da je na prvi |
najvražje pri literaturi: snov me mika | toliko | časa, dokler je ne razvozlam, potem |
vetrovi in ne bo dolgo, ko bo pomlad | tu | , haha«. |
Majali so drevesa, | tu | pa kvečjemu zamajajo star napis kakega |
Mislim, da imamo že | toliko | trpljenja in žalosti na dobrem, da |
Napisal sem | tako | , pa čeprav se bodo našli ljudje, ki |
zdrobi med šapastimi rokami, se je prav | tako | že zdavnaj umaknila umerjenim kretnjam |
čez, pravo poletje, saj so bile noči | tako | kratke, da je fant komaj utegnil v |
na svojo stran trmasto in vztrajno | toliko | časa, dokler ni kost spet skočila na |
samo štorasto brezovo metlo dvignila | toliko | prahu, kakor bi osem mlatičev mlatilo |
res je kihnila, in sicer približno | tako | vreščeče, kakor zavriska smrkavec na |
komedija še večja, moraš še ti nesti | tja | svoj kljun!« je dejal Ivanc. |
kotlini na razpotju dveh dolin; prav | tako | je seveda ujela štiri črne postave, |
neprijazni prav zaradi tega, ker so bili | tako | lepo umiti. |
je morala pustiti popolnoma vnemar | tako | zanimivo povest, kakor je »Črna žena«, |
narobek, da bi Nančin trebuh ne prišel | tako | do veljave. |
Najdlje je bedela Nanca, ki je | tako | samevala svojo poslednjo dekliško noč, |
Ampak na tem svetu je že | tako | pametno urejeno, da vse mine, in tako |
Naneslo pa je | tako | , da so se pred cerkvijo sešli s Peskarjevimi. |
po tlaku proti cerkvenim vratom, je | tako | pobesila oči, da je Kihova Jera s komolcem |
»Take se vse | tako | držijo,« je stvarno pripomnila Mica, |
kakor sončnica v vetru ter vreščala | tako | močno, da so ji nabrekle žile na golem |
Za njo je stal Puščavarjev Tine in | tako | krepko pritiskal s svojim zoprnim tenorjem, |
snedel starega Hustarja, ki je imel | tako | šibak glas, da se mu je izgubil že |
»Stopi | sem | , lajdra, da te česnem!« |
Tako | so tekla leta, sestre so se pomožile, | |
je sama, šla v tretji križ in živela | tako | , da se je nekoč pri Modrijanu Pirhov |
in je nemara prav zaradi tega postal | tako | podjeten, da si je v kratkem zagotovil |
In | tako | sta zdaj klečala pred oltarjem: |
Toda pri svojem govoru je bil | tako | nepreviden, da je omenil tudi vaške |
Tu | je treba omeniti, da so bili zvonovi | |
Vaščani so bili diagonale kajpak že | tako | siti, da se je neke nedelje podžupan |
ljudskega potrpljenja, in to še | tem | manj, ker je vendar povabljen na kosilo. |
Tu | je treba spet pripomniti, da je bil | |
Tam | pa dobro kuhajo,« | |
spet se je božji blagoslov pokazal | tako | radodarnega, da je kihnila. |
»Veš, | tako | nekam namigavala mi je, naj pridem |
spravili k uživanju božjih dobrot ali | tako | imenovanemu kosilu, ki je zahtevalo |
mojstrsko srkali mozeg iz kosti in | tu | pa tam poplaknili mastna grla s požirkom |
mojstrsko srkali mozeg iz kosti in tu pa | tam | poplaknili mastna grla s požirkom svetle |
Sem | ter tja je segel v malho po pisan robec, | |
Sem ter | tja | je segel v malho po pisan robec, si |
»Saj, človek bi grešil, če bi zametaval | tako | lepe božje darove.« |
» | Tja | , to je pa vaša stvar, Štefuc, vaša |
seznanil z Nančino sestro Katro in se | toliko | časa igrajčkal z njo, da so se pokazale |
se je otrok rodil, se ga je Štefuc | tako | razveselil, da je Katro vzel. |
nič slabega, če bi Štefuc v pijanosti | tako | |
žalosten in ker se je pri njem žalost | tako | rada izprevrgla v besnost, je premišljal, |
kaj vprašal?« je zagrmel Štefuc in ga | tako | belo pogledal izpod čela, da je Peskarjev |
Pečan se je nalival in je bil že | tako | okajen, da ni mogel več stegovati vratu |
Adamovo jabolko se je | tako | vztrajno zaletavalo v oster rob ovratnika, |
Nace je plesal s svojo Zoro in bil že | tako | nacejen, da se je zaletaval ob klop |
se je držala Lužarjevega Ceneta in | tu | pa tam izpregovorila s Peskarjevim |
držala Lužarjevega Ceneta in tu pa | tam | izpregovorila s Peskarjevim Nandetom |
»Zdaj pa v gnojnico z njimi, saj imajo | tako | črne srajce,« je rekel Nace. |
»In da bodo na varnem, | semle | z njimi,« je dejal Nace in odprl hram. |
» | Tako | !« je rekel. |
Luka jo je res požgečkal, in sicer | tako | temeljito, da je kobila planila čez |
Nace in s prstom pokazal v pod, češ | tu | spodaj so. |
»Roke me že | tako | srbijo!« |
»Saj | tako | žrete samo sirotko.« |
ušesa, si česali lase in brke, sploh so | tako | drug drugemu izkazovali vse hvale vredno |
» | Sem | z njim, sem z njim, da ga jaz česnem!« |
»Sem z njim, | sem | z njim, da ga jaz česnem!« |
» | Tukaj | , hop, imaš dobiček, hop,« je dejal |
Vsi so molčali, samo stara Pečanka je | toliko | časa tolkla s palico v strop, dokler |
»Če človek | tako | pridno dela, se mora dobro podpreti,« |
Ruparjev Franc je prav | tako | rekel, da je brhek pob, in ga dal Štefucu, |
podobnem opravilu - dolgo meril in | tako | dobro pogodil, da je petelinu zlomil |
In župnik je res | tako | dobro opravil, da ga je skesani cerkovnik |
Lep in moder otrok, | tako | moder, da so stare ženice zmajevale |
ni menil za to - a zadnje dni je že | tako | raztreseno odgovarjal, da ga je novi |
visele na zlatem kelihu, ki ga je župnik | tako | brezbrižno zaklepal v omaro. |
Toliko | zlata, toliko zlata!" je šepetal. | |
lahko še enkrat oddahnil, ker ni bilo | tam | nič zlatih črepinj. |
poštar Michele Sabbadini sklenil | tam | postaviti spomenik rimski volkulji, |
Prav | tako | tudi Usadar in Ustinar. |
Ves čas se prestopa, toda naj se še | tako | skuša skriti v gruči, nastaja znova |
Sredi vrta je obzidana gredica in | tam | se poštar ustavi. |
Tako | tiho je, da je slišati, kako veter | |
ki ga preganjajo, bodo morali prav | tako | skočiti na Modrijanovo gnojišče ter |
Tak | , ne teci naravnost!" mu začne prigovarjati | |
tabo, takrat je treba šviga‐švaga, | sem | in tja, sem in tja. |
takrat je treba šviga‐švaga, sem in | tja | , sem in tja. |
takrat je treba šviga‐švaga, sem in tja, | sem | in tja. |
treba šviga‐švaga, sem in tja, sem in | tja | . |
je temu celo začudil, češ saj le ni | tako | strašno. |
Od kdaj pa je ta njiva | tako | široka?" se vpraša. |
Rejcu se vedno | tako | mudi. |
Tako | blizu mu šepeta, da čuti celo dih znanih | |
In tega diha se prav | tako | ne more spomniti. |
Ta slika je | tako | živa, da se za trenutek zmede in da |
Rob njive je | tu | !" si veselo reče. |
pozna in zato mu je lahko pri duši, | tako | lahko pri duši, da čuti nove moči. |
A vendar je še | tako | lepo gledati in zato gleda in gleda |
Poletje je torej | tukaj | . |
nihče ne ve, kdaj je prišlo, ker so vsi | tako | zakopani v delo. |
svetlika v temnozeleni koruzi, ki letos | tako | lepo kaže. |
in kjer trava... oh, da, kjer trava že | tako | krasno valovi, v jutru vsa gosta in |
senožeti, nadvse živo in prisrčno, | tako | domače bitje, da se kar s pobočja nagne |
» | Tako | ! |
»Do | tja | jo moramo poleči do kosila. |
kajti v toplih dneh je Hostarica še | toliko | pri moči, da lahko sama gospodinji, |
priložnost za zaslužek ter ji prav | tako | privoščiti nekaj veselja, saj je že |
in pobožnjaška trlica, skopa pa že | tako | , da ji je bilo žal dima, ki je uhajal |
strmih majavih stopnicah na vrh in od | tam | na kaščo, kjer je bilo pod zakajeno |
praga in stopnice, moja roka se je | tako | dobro spominjala vseh razdalj, da je |
razpokano peč in na harmonij, ki je prav | tako | široko stal za vrati kot pred petnajstimi |
V mojih otroških letih je bila | tam | široka lisa goste, svetlo zelene trave, |
tacal z bosimi nogami, ker je bila | tako | mehka in hladna. |
Toda | tam | sem doživel tudi svoje prve resne ure; |
pa sem stopil na vrt, ki je bil zdaj | tako | siroten in star; trhla lesena ograja |
Tako | rad bi bil sam, da se ne bi srečaval | |
popolnoma na samem, in Idrijca teče | tako | rekoč mimo praga ter se kakih sto korakov |
» | Tako | ...« |
Prav | tako | imajo nekateri zelo dobro, naravnost |
ne sme suniti v živo rano; in prav | tako | je tudi besedo »oče « zamenjala z »naš «. |
In premeril me je že | tako | , da sem šla. |
»Še zdaj, ko ga | takole | gledam, se mi zdi, da bo najprej zganil |
» | Tako | je govoril?« |
»Natančno | tako | . |
Strah je | tu | notri,’ si je z roko udaril po prsnem |
Da, | tako | je bilo,« je zamišljeno rekla teta. |
Tudi | tam | ima dve hiši. |
Strašno je, če se človek | tako | poživini! |
Pa bom že povedala, ko pridem do | tja | . |
»Prav | tako | si nam otrokom pripovedovala življenje |
Zakaj pa v knjigah znajo vse | tako | lepo zvrstiti, da pride vse o pravem |
Hrbtenico je imel skoraj | tako | upognjeno kakor rajnka Loputnica, bog |
mislil, da njegovim otrokom ne bo treba | tako | garati. |
polici, »se mi zdi, da sem tudi sama | tako | mislila. |
Tam | so ga kasneje tudi zaprli. | |
Tu | so ga prijeli in poslali na otoke. | |
in verjeli, da je človek nekaj kar | tako | tjavdan ... nekaj, kar tiho gara ... kakor |
svoje žuljave dlani, kakor bi bilo | tam | popisano vse njeno hlapčevsko življenje. |
Najprej v Trst in od | tam | v Egipt, kjer je v štirih letih izhirala |
Bogve, s čim si mora | tam | ženska služiti svoj kruh?« je rekla |
Baje so | tam | zelo močvirnati in nezdravi kraji.« |
» | Tak | je bil načrt,« sem rekel. |
In Drejc ga je res ustrelil, kajti | toliko | poguma je imel. |
» | Tako | ? |
No, saj je | tako | že med pokojnimi, |
Najbrž tudi pri partizanih, pa so ga | tako | krstili. |
In ker sem bila | tam | , sem šla, kakor bi rekla, k pogrebu. |
Tako | pasji so danes ljudje, da morajo psi | |
minut pred njihovim prihodom in da | tako | lahko poskrijem, če imam kaj takega |
Travnikarjevemu stricu, češ naj ga | tam | pretehtajo. |
prašičih, o Oblakovem vrhu in kako da | tam | ni fašistične sodrge. |
župnišče, toda da bi z gospodom šla | tako | daleč, nikakor ne! |
zebe in da bi bili naši prav gotovo | tam | , če bi bili doma, je umolknila. |
In | tam | je bilo na oknu pet hlebov kruha, pravkar |
Tako | je pripovedoval. | |
In gledal me je že | tako | , da sem mu moral verjeti ...’ |
» | Tako | je naredil. |
Oči pa je imel že | tako | svetle in ostre, da si ga lahko gledal |
naglo popadla teta, se okrenila ter me | tako | prodirno pogledala, kakor bi izgovoril |
Včasih že | tako | pride, da ljudje obsedijo na travi |
Dolgo smo | tako | molčali. |
Meni je bilo | tako | čudno, da me je nekaj kar grabilo tu |
tako čudno, da me je nekaj kar grabilo | tu | notri,« je rekla teta ter se s koščeno |
mora biti tista domovina, o kateri | tako | lepo pišejo pesniki in pisatelji. |
ko sem brala o domovini, me je prav | tako | stiskalo pri srcu, toda po pravici |
zdaj vem, da so bili ljudje, ki so | tako | pridigali, podobni Modrijanu, ki je |
zdi se mi, da je bil vesel, ker je | tako | lepo povedal. |
Tako | je bilo urejeno, da smo bili v naši | |
Saj naši dobro vedo, da | tako | ne bo šlo. |
bo, samo da te hudiče, ki še divjajo | tam | po cesti, naženemo iz doline ...’ |
In vendar ni bilo | tako | strašno, kakor sem prej mislila, da |
ker smo vajeni udarcev in ker nimamo | tako | nežnih glav!« |
sem včasih služila pri Attemsovi, sem | toliko | nemško razumela, da je rekel, naj ga |
razumela, da je rekel, naj ga nikar | tako | ne bije, ker je mrha stara in lahko |
Tako | je govoril. | |
Tam | ||
Ne rečem, sam ... ampak | takole | , če jih je več skupaj ... kako bi rekla |
Bela je bila kakor prt in | tako | miren obraz je imela. |
‘Še nje ste se bali,’ je rekel in | tako | ostro premeril nemškega častnika, da |
Tako | sta stala: | |
‘Tudi ta | tako | gleda!’ je zakričal in naperil revolver |
pred dobrim letom pokopali Smukača, in | tam | smo čakali. |
s Travnikarjevim stricem, ki je bil | tako | rekoč njegov poveljnik. |
Tako | je najbrž nameraval tudi tisti večer. | |
In bilo bi | tako | , če ne bi bil Boris prišel. |
In | tam | sta res našla Fra Diavola, Travnikarjevega |
Boris je | tako | povedal: |
Tam | so ga zasliševali nemški častnik, Bichi, | |
Tam | ga je skozi lino videl Podoreharjev. | |
Spravil se je na vse štiri in | tako | obstal. |
Ali so se ga | tako | bali? |
Tam | ,« je pokazala na polico v pobočju, | |
besede, ko je rekel, da narod, ki je | tako | zdrav in močan, da lahko obudi pogubljeno |
Tako | je govoril. | |
Zdaj se mi ta hiša ni zdela | tako | strašno majhna, kakor je bila včasih, |
Obstala sva | tam | in se pogovarjala. |
Tam | so bajtarji že kosili vsak svoj kos | |
Zdaj tudi naša hiša ni bila več | tako | stara in osirotela. |
ki ždi v večnem polmraku za vrati in | tam | že dobra tri stoletja topo sprejema |
kratek in zgoščen, tako zgoščen, da je | tako | rekoč vsak stavek geslo, in tudi mora |
To ga | tako | jezi, da bi se najraje zgrizel. |
Že trideset let mu zvesto služi, | tako | zvesto, da mu je zapisal tudi svoje |
vso lepoto, neobčutljiv za vse čare, | tako | neobčutljiv, da se ni niti oženil. |
straže Carlina Palumba, čigar obraz je | tako | okrogel, napet in prazen, da bi ga |
Iz Milana, kjer je zašla v nižave in | tam | preveč široko zaživela, so jo za kazen |
In zdaj stoji | tukaj | , med svojimi lastnimi neolikanimi štori, |
visoko čepico iz črnih čipk, ki so | tako | trdo naškrobljene, da je videti, kakor |
Tam | se zbirajo možakarji in fantje, otroci | |
Zakaj | tako | sovražno molčijo, da iz njihovega molka |
Ne, | tukaj | ni nekaj v redu! |
Tukaj | se pripravlja nekaj hudega! | |
Naj politiki še | tako | pišejo in kričijo o svetih mejah Matere |
svetih mejah Matere Domovine, naj še | tako | kličejo za priče tistih šeststo tisoč |
dneva v dan bolj in bolj neomajno, | tako | neomajno, da je omajalo njegovo trdno |
Sem | sodijo vsi politiki, tudi fašisti, | |
orodje, da bi z njimi prekladali ščepce | tako | drobnih in dragocenih drobtin. |
Brezzobe čeljusti žvečijo, usta | tako | krepko sesajo cigarete in pipe, da |
Tišina je | tako | tiha, da je iz doline razločno slišati |
italijanščini, toda ljudem je vseeno, ker | tako | in tako vedo, da se bodo morali jutri |
toda ljudem je vseeno, ker tako in | tako | vedo, da se bodo morali jutri zjutraj |
dobil večji kos mesa, ki je danes, po | tako | dolgih tednih, spet prišlo na mizo. |
A tudi | tam | je vroče, zares vroče, zato se kmalu |
Tam | pa se spet prekladajo, kakor bi jih | |
Tam | se ob majavem plotu spustijo v pas | |
sence, na mehko gosto travico - in | tam | se tudi to nedeljo, kljub vsej môri, |
zaguljkom, kljub trdi in raskavi koži, | tako | mehke in gladke, tako voljne, tako |
raskavi koži, tako mehke in gladke, | tako | voljne, tako ubogljive najmanjši misli, |
tako mehke in gladke, tako voljne, | tako | ubogljive najmanjši misli, najrahlejšemu |
zresni, ker je glas klopotca danes | tako | čuden, tako neprijeten, tako votel. |
je glas klopotca danes tako čuden, | tako | neprijeten, tako votel. |
mlada in lepa čeča, zelo lepa čeča, | tako | lepa in vesela čeča, da je zmešala |
Petdeset let je | tam | garala. |
Tukaj | sva regljala, zakaj ne bi še doma skupaj | |
In | tam | zdaj klopoče že deset, že petnajst |
Tako | velik in močan dedec, tako hud in ohol | |
Tako velik in močan dedec, | tako | hud in ohol dedec, pa tuli in se |
sije več | tako | navpično. |
»Gotovo ne zato, ker si | tako | lep!« takoj odbije Cene. |
Tudi | tam | je vse izumrlo. |
Travnikarjev stric jo | tako | naglo briše po vrtu, da jata grahastih |
jata grahastih kokoši preplašeno bega | sem | in tja. |
grahastih kokoši preplašeno bega sem in | tja | . |
In | tako | pametna krava! |
Tako | rada ga je imela! | |
»Nikar | tako | ne govori! |
kakor bi mu nož potiskala v grlo in ga | tam | obračala. |
Tu | imaš sončka! | |
vendar ponosni, da so lahko navzoči pri | tako | redkem dogodku. |
vprašanji obračajo k Žuželjču, ki se je | tako | globoko pogreznil v korito pod jaslimi, |
Saj je bila | tako | mirna in pridna, tako pridna. |
Saj je bila tako mirna in pridna, | tako | pridna. |
» | Tako | pridna. |
Da, | tako | pridna naša Cika,« |
Tinč | tako | sunkovito potegne spehanega možakarja |
» | Tukaj | je! |
Tukaj | je!« ponavlja in ga potiska k tlom. | |
Toda Žuželjč je | tako | šibak in okorelih kosti, da se pri |
Zato ga možakarji venomer pošiljajo | sem | in tja, da bi ga razgibali. |
možakarji venomer pošiljajo sem in | tja | , da bi ga razgibali. |
splaknejo kožo, jo odnesejo za hišo ter jo | tam | napno na late malega kozolca. |
» | Tako | . |
zelo visoka pozníca; njeno listje je | tako | temno zeleno, da je zdaj videti črno. |
»Barbara bo nekoč | takole | mimogrede zadremala za vselej.« |
drži v rokah in strmi v Idrijco, ki se | tako | lepo peni v vrtincu pod Trohovkino |
bila vsa rahla in lahka, hkrati pa | tako | trda in težka, da ne more premakniti |
To je bilo | tako | čudno in nenavadno, da je obležala |
svoje telo, ki ji je osemdeset let | tako | zvesto in pokorno služilo, da ga skoraj |
» | Tak | , le varuj dom!« |
Steza se ji je zdela nenavadno strma, | tako | strma, da se ji je spet začelo vrteti |
S palico je otipavala stezo, ki je | tako | rekoč oživela ter se ji kakor siva |
Vse je bilo | tako | jasno, tako čisto in umito, široko |
Vse je bilo tako jasno, | tako | čisto in umito, široko odprto in lepo, |
široko odprto in lepo, vse je bilo | tako | znano in domače, a vendar drugačno; |
domače, a vendar drugačno; vse je bilo | tako | blizu, na koncu prstov tako rekoč, |
je bilo tako blizu, na koncu prstov | tako | rekoč, a vendar že tako neskončno daleč |
koncu prstov tako rekoč, a vendar že | tako | neskončno daleč in nedosegljivo, da |
Saj je bilo | tako | domače, tako preprosto, skoraj vsakdanje. |
Saj je bilo tako domače, | tako | preprosto, skoraj vsakdanje. |
in zaprla oči, češ zdaj je konec že | tukaj | . |
Nemara pa ostane še sam | tukaj | . |
Daj!« preden je roka zbrala | toliko | moči, da je dosegla vejico ter jo potegnila |
Ta vzdih je bil | tako | podoben vzdihu, ki se je zadnjih petdeset |
Tam | je končnica njene postelje, nad njo | |
in raste, širi se in širi, soba se | tako | čudno zasuče, da okvir fotografije |
Njej je zdaj vse | tako | razumljivo. |
Obtičalo je | tam | precej dolgo, nato se je s svojimi |
Tako | hitro se niso še nikdar razvneli. | |
»Ali je naš tudi | tam | ?« vprašuje Usadarica. |
Saj bo naš tudi | tam | ,« reče Ustinarica, si ogrne ruto in |
In petrolej je takoj | tukaj | . |
Petrolej je | tukaj | ! |
Samo mlatili smo se, to pa že | tako | zares, da se je proti jutru Plešarica |
»No, | toliko | sem pa že še pri moči, da tudi živega |
» | Tukaj | je zdaj dihur!« glasno reče in ga sunkovito |
Polnoč se že bliža, ljudi pa je že | toliko | , da še nosu ne morejo več vtakniti |
Polka je bila | tako | dolga, da je Venčku začel krč lomiti |
In pri nas je že | tako | in tako na Prikraju!« |
In pri nas je že tako in | tako | na Prikraju!« |
In prav | tako | se zakrohota tudi vsa kuhinja za njegovim |
ker je ponosen, da se mu je posrečila | tako | lepa primera. |
»Boste?« | tako | vzradoščeno vzklikne Žuželjčevka, da |
če bo, mrha, godrnjala, reci, da je | tako | ukazala vas!« |
kakor razdivjano morje ter jih ziblje | sem | in tja. |
razdivjano morje ter jih ziblje sem in | tja | . |
Prav | tako | razigran in košat, kakor bi ga bili |
»In | tam | nam bo sam gospod Belcebub na trobento |
Dober par sva, ker sva oba | tako | hudo lasata.« |
nerodne noge, ki se spotikajo tudi | tam | , kjer ni treba. |
Ozračje je | tako | čisto in vas tako blizu, da bi človek |
obljubljeno deželo, v svoj domači kraj, ki je | tako | blizu, a vendar tako daleč, nedosegljiv. |
domači kraj, ki je tako blizu, a vendar | tako | daleč, nedosegljiv. |
Naš far ji je | toliko | kokodajsal, da si strohnel v Španiji, |
strohnel na Španskem, živ in zdrav - in | tako | blizu ...« |
»Ta pa še ni | tako | zoprno sladak.« |
bil vesel tega živahnega in že na oko | tako | bistrega otroka. |
»In kaj si staknil | tam | ?« ga hudomušno pobara Angelca in pokaže |
Tik pod streho so | tam | široka vrata na skedenj. |
prišel v vas o belem dnevu in še ob | tako | neprimernem trenutku. |
glasno ponovi, ker je ponosen, da lahko | tako | možato govori spričo odraslih ljudi. |
»Kaj pa imaš | tam | ?« |
In | tu | imaš pismo.« |
se v teku celo zaletijo vanj, ker se | tako | nerodno suče sredi ceste. |
» | Tukaj | sem!« |
fantje s črno barvo dovršujejo napis | TUKAJ | JE JUGOSLAVIJA. |
» | Tam | bom samo v napoto! |
Nemški vojak privleče Travnikarico in jo | tako | sunkovito pahne v množico, da se opoteče. |
ne veš, da se partizan zmeraj vrne | tja | , kjer je bil. |
»Dokler | tu | so brigade, kdo |
Ta se je že | tako | zaregljala, da je nihče več ne posluša,« |
»Samo ta luč se | tako | smodi ...« |
»Spomnila sem se ... | tako | si materi podobna ...« |
Stric Sova je | tam | .« |
Baba gre in se začenča; čenča | sem | in čenča tja, pri tem pa sedi na ušesih |
gre in se začenča; čenča sem in čenča | tja | , pri tem pa sedi na ušesih in jo ujamejo |
»Ti pa | tem | za grobarja ...« |
»Rad bi bil | tu | ... z vami... če mi zaupate ... |
Tu | in tam komu pokima, stisne roko staremu | |
Tu in | tam | komu pokima, stisne roko staremu kmetu |
Tudi | tam | bodo skušali vdreti, če drugje - « |
Tam | se pritisnejo k tlom, si z rokami pokrijejo | |
odžeja, in ga nato poda Giustu, ki | tako | nerodno pije, da mu curlja za vrat. |
»... takrat je bilo | tako | prav,« tiho dopolni Nančika njegovo |
» | Tukaj | radio Svobodna Jugoslavija. |
Tam | zunaj pa gredo brigade ...« | |
» | Sem | boš sedla. |
Tako | je vznemirjen in neučakan, da brez | |
Mar nisva | tam | doma?« |
» | Tam | ni bilo nobenega sonca!« mračno odvrne |
»Kar | tja | pojdi, pa boš videla!« |
In | tam | vam bom samo v napoto ...« |
jeklenosivim pogledom, a očka Orel ga gleda | tako | mirno, tako jasno in tako ostro, da |
pogledom, a očka Orel ga gleda tako mirno, | tako | jasno in tako ostro, da se Kutscherov |
ga gleda tako mirno, tako jasno in | tako | ostro, da se Kutscherov pogled kar |
Noge se mu | tako | tresejo, da se mora z rokami upreti |
» | Tam | ju bomo pokopali,« reče z globokim |
»Od | tam | bosta lahko gledala v svojo grapo ... |
A | tukaj | ? |
»Moramo se prebiti ... in sicer | tako | , da bodo po proboju naše čete pravilno |
»A prav | tam | se bomo prebili! |
»Četrta armada je že | tu | . |
» | Odkod | ?« |
Švigni vsaj za hip, vsaj | toliko | , da te ujame oko!« ... |
nečloveški dvom, ki je mučnejši od še | tako | mučnega pričakovanja. |
letih, se mi njegovo živalsko geslo | tako | gnusi, da ga niti v mislih ne maram |
Naduha ga je | tako | stisnila, da mu je obraz pomodrel. |
Toda še medtem, ko ga je | tako | dušilo, je zlobno majal z glavo, a |
bolečina, stara trideset let, je bila še | tako | živa, da me je zdramila iz mučnega |
zaničljivo zakrohotal, nato pa se je | tako | razkačil, da ga je kar vrglo s postelje. |
in na račun politike bruhal iz sebe | tako | ogabne psovke in kletvine, da sem se |
pokom, ki ga je Travnikarjev stric | tako | dobro poznal. |
bosta pravilno razrezala, ker je, mrha, | tako | nerodno zasukana in skrivenčena. |
Vidiš, je že | tako | , da se ljudje, ki garajo, lahko pogovorijo |
mi kar dobro prekuha surove možgane: | tako | bom vsaj vedel, da sem Italijan.« |
takoj razvnel in jo začel zmerjati s | tako | krepkimi psovkami ženskega spola, da |
»Bo,« je ponovil Venček in si prav | tako | obrisal znoj. |
» | Sem | sedi, da ti povem, kako smo se v Bosni |
Tako | te bom prebutal, da ne boš vedel, čigav | |
Gledali so zavitek, ki je | tako | nenadoma oživel. |
zapredel v vprego - z motocikla pa so | tako | naglo, kakor bi jih vrgle kvišku posebne |
ni bil videl na lastne oči, a je že | toliko | slišal o teh strašnih ljudeh, da jih |
ženskimi glasovi - a kljub temu so bili | tako | strašni, da je vse trepetalo pred njimi. |
zaprtimi vrati se je zdaj dogajalo nekaj | tako | groznega, da ni nihče mogel premakniti |
Tam | je obstalo začudeno sonce in tiho gledalo | |
Tam | so tiho stale v vrstah mlade, okrogle | |
včasih oglasil Trohovkin klopotec, ki je | tako | blizu klepal po svoji počeni kosi, |
bodo Petra res ubili, a stric je bil | tako | mrk in trd, da si Venček ni upal odpreti |
Ob tej misli mu je bilo | tako | nepopisno hudo, da se je s solzami |
ti veliki možje, ki so vsi zbrani in | tako | močni, ne planejo v postojanko in iztrgajo |
zaradi tega, ker je vedel, da mora | tako | trpeti ... kajti Peter je komunist, s |
duhovnike ... to pa je nekaj grdega in | tako | strašnega, da mora biti tako hudo kaznovan. |
grdega in tako strašnega, da mora biti | tako | hudo kaznovan. |
A skoraj prav | tako | kot ta šestletni otrok so gledali in |
so | tako | sovražili, da bi jih zmlinčili že z |
A tudi | tam | ni imel sreče. |
doktorja, je prišel domov in razložil, da | tam | ne zapirajo Slovencev, temveč da zapirajo |
»No, odsedel je | tam | svojih osem let, ki niso nič krajša |
osem let, ki niso nič krajša kakor | tu | !« je rekel trdo. |
In zdaj ... zdaj je | tukaj | ...« je mračno končal in s kazalcem pokazal |
Domov je prišel | tako | zasopljen, da je moral precej časa |
Bil je | tako | raztresen, da si je kapo pritisnil |
Pismonoši je | tako | neznansko zašumelo v glavi, da je moral |
razbil to muko, boja, ki si ga je zdaj | tako | želela, ni bilo, kakor ga v tej hiši |
hlipala; ječaje je zajemala sapo in se | tako | krčevito stresala, kakor bi z vsakim |
nedosežno daljavo in da zdaj prihaja od | tam | samo odmev njenih trgajočih se besed. |
ko se je zgodilo ... takrat ... ni bilo | tako | ... tako po grdem ... |
je zgodilo ... takrat ... ni bilo tako ... | tako | po grdem ... |
tako | umazano ... | |
»T‐t‐tam ni bilo | tako | hudo ...« je tiho rekel pismonoša; oči |
Živega ne bo več od | tam | ... |
saj sem molila, da bi me bog rešil | tako | pregrešnih misli in želja, a medtem |
globoko notri sem šepetala, kakor bi bila | tam | še ena ženska: |
Tekla | sem | v hram - saj veš, da sem prečepela |
Tako | je trepetal, da bi se še Devici Mariji | |
»Vrglo jo je na vejo ... in še danes visi | tam | ... kakor opomin ...« |
In prav je | tako | . |
Pismonoša je čutil, da nima | tukaj | nič več iskati, a se nekako ni mogel |
Prismu‐u‐u‐uk ...« je zamukal v | tako | krčevitem smehu, da si je moral razkopati |
» | Tak | , daj no, Lojzek, ne bodi tako lesen! |
»Tak, daj no, Lojzek, ne bodi | tako | lesen! |
Krivdo sta valila drug na drugega, in to | tako | dolgo, dokler se Mojemu Jezusu ni rodil |
To je jalovo ženo | tako | potrlo, da je sredi noči pobrala svoje |
pa je že nekaj let vsa vas zahajala | tja | , ker se je Modrijanova gostilna preveč |
pri Mojem Jezusu pa so bili vaščani | tako | rekoč doma: gospôda se tam ni ustavljala, |
vaščani tako rekoč doma: gospôda se | tam | ni ustavljala, a tudi karabinjerji, |
vaška krčma, a vsaka, pa najsi bo še | tako | zanikrna in obcestna, ima svoje navade |
Tako | je bilo tudi pri Mojem Jezusu. | |
Tam | se je človek počutil izobčenega iz | |
Tam | je bil res samo gost, tujec tako rekoč, | |
Tam je bil res samo gost, tujec | tako | rekoč, in Zinka je tudi ravnala z njim |
Tam | je tudi lahko prenočil na peči, ki | |
»Kar | sem | , kar sem, ti ... mežnar ali kar si že!« |
»Kar sem, kar | sem | , ti ... mežnar ali kar si že!« |
»Kar | sem | , kar sem,« je ponavljal in naglo začel |
»Kar sem, kar | sem | ,« je ponavljal in naglo začel z obema |
ust, ga mojstrsko zvil v koritce in | tako | dolgo vrtel po njem cigaro, da je začela |
» | Tam | je,« je z nenavadno velikim in debelim |
» | Tam | je. |
» | Tako | je prav!« ga je pohvalil okajeni kmet. |
» | Tako | !« je zadovoljno prikimal oholi kmet |
» | Tako | ! ... |
Ko sem bil zadnjič | tam | , sta mijavkali po trgovini kakor dve |
Tako | dolgo sta me vrtali s to cigarico, | |
» | Tako | sem rekel! |
»Če mu stopiš na rep, se | tako | raztogoti, da še zalajati ne more. |
»Če bo šlo | tako | naprej, se bom tudi jaz priglasil za |
Bilo mu je | tako | mučno, da je sklonil glavo in si začel |
Tukaj | , se pravi ne tukaj, ker sva bila na | |
Tukaj, se pravi ne | tukaj | , ker sva bila na kolodvoru, ko se je |
bila na kolodvoru, ko se je jokal, | tam | je moja sreča, je rekel in kazal po |
Vse sem pustil | tam | ! je stokal in se oziral k nam.« |
»Od | tam | ga boš dobil. |
»Pa naj bo, hudič, še | tako | črn, Lojz, ti se ga nikar ne boj! |
A če mu | tako | ne prideš do živega, mu navrtaj glavo |
Kar brez skrbi bodi: | toliko | sem že moža! |
udano prikimal in zmignil z rameni, češ | tu | ni prav nobene pomoči. |
Tako | naglo je bil omahnil, da se mu je klobuk | |
Ne, nisem mislil, da si | tako | pameten dedec. |
Ti, pravim, | tak | in tak se mi vidiš in amen! |
Ti, pravim, tak in | tak | se mi vidiš in amen! |
» | Tako | je prav!« je pritrdil pijani kmet, |
»Vidiš, jaz sem že | tak | , da priznam, kar je res ... kajti ... |
Tako | zdaj trdim, da si pameten dedec ... dedec | |
To je pa že | tako | neumno, da se kar kadi! |
me razumeš!« je grozeče zarenčal in | tako | sunkovito okrenil glavo v pismonošo, |
Okrogličar ga je | tako | začudeno premeril, kakor bi ga bil |
»In | tukaj | je glava.« |
»In | tukaj | je glava ...« je mirno ponovil pismonoša |
Tu | ni prav nobene pomoči! | |
Zlil je vase še kozarec vina in se | tako | pretegnil, da so njegovi ogromni škornji |
»Vsaka smrt je | tako | velika, da je spričo nje vse naše besedno |
ne boš molčal?!« je rekel tiho, toda | tako | ostro, da je Modrijan vztrepetal kakor |
In prav | tako | dobro veš, da mu gospod ne bi prinesel |
Zato pa molči in se poberi od | tod | !« |
Modrijan se je odsukal do vrat, toda | tam | se je le obrnil in se še enkrat oglasil: |
Od | tam | so lepo videli v Dominov rob, v visoko |
Matic pride kar | tako | : zdaj ga ni nikjer, ti pa se samo obrneš |
za mlekom, ki ga lahko izpije prav | toliko | , kolikor žejna krava vode. |
Tam | daleč v kotu je nepremično stal sivi, | |
drugem koncu, dokler ni bila palica že | tako | tenka, da se mu je zlomila v rokah. |
» | Tam | je res lepo. |
» | Tako | , zdaj pa lahko v miru greš!« je rekla |
Kdo bi si bil mislil, da imaš | tako | dobre oči. |
» | Tako | , zdaj pa kar k počitku!« je odločno |
Tako | drnjohaš, da lahko še senik podereš.« | |
a ki kasneje, ko je odrasel, ni bil | tako | nevaren, da bi ga morali odgnati v |
»A | tako | !?« je Lužnica dvignila glavo in jo |
Ta odgovor je dal ženskam | toliko | upanja, da so prišle z barvo na dan. |
Lužnica, če bi se držala te navade in bi | tako | pokazala vsaj drobec hvaležnosti. |
verjetno zaradi svoje neplodnosti, | tako | plašna ženska, da je vpričo svojega |
Dolgo je listal in se pri tem pritajeno | tako | zlobno nasmihal, da je Hotejcu zavrela |
tudi lužaste!« je Lužnica zabevskala s | tako | nenavadnim glasom, da so se ženske |
»Tudi meni se | tako | vidi,« je prikimala Zagričarica. |
je, da ga je skromno redila, a prav | tako | je res, da ga je nenehno ponujala božji |
božji dekli, naj ga pobere, ker bo | tako | |
»No, pa | tam | bodi!« je zaregljala Lužnica, ki si |
Toda to ni bilo | tako | čudno, zakaj tudi če ne bi bil bebec, |
dopovedovala, kako se po domače pravi | tu | in kako tam. |
kako se po domače pravi tu in kako | tam | . |
opešala, pa je upala, da bo Matic vsaj | toliko | priseben, da bo sam hodil na obiske |
hiše do hiše, toda zdaj to ni bilo | tako | lahko. |
Matic je dolgo švigal | sem | in tja, da bi ušel iz obroča, nato |
Matic je dolgo švigal sem in | tja | , da bi ušel iz obroča, nato pa se je |
In | tako | je tudi bilo. |
Hotejec se je | tako | zavzel za zapuščenega otroka, da so |
Matic je bil | tako | prestrašen, da ni niti ponovil Hotejčevih |
»Kaj ga me | tako | gledaš me?« je jokaje vprašala potovka. |
vedel, da si prismuknjena, toda da si | tako | trapasta, pa res nisem mislil!« |
Najprej je šel k Robarju in | tam | vse ozmerjal kakor se spodobi, nato |
Nedolžni velikan je bil | tako | prestrašen, pa tudi tako sestradan, |
velikan je bil tako prestrašen, pa tudi | tako | sestradan, da se je tresel kakor šiba |
Niti | takole | ne!« je ostro rekel Hotejec in se s |
»Niti | takole | ne ...« je ponovil Matic, zamežikal in |
»Le zakaj si takšen hrust izbere | tako | lahkotno delo! |
precej časa nagovarjala, preden so ga | toliko | pomirila, da je spet postajal ob njivah |
To je z leti prišlo | tako | v navado, da v vasi niso več govorili |
jablani, se s petami uprl v zemljo ter se | tako | močno poribal s hrbtom po raskavem |
To mu je | tako | ugajalo, da se je zarežal in se hvaležno |
Toda takoj se je zresnil in prav | tako | strogo nadaljeval: |
ki je bil jasen kakor nebo nad njim: | tam | gori nikjer nobenega oblaka, tu doli |
njim: tam gori nikjer nobenega oblaka, | tu | doli nikjer nobene skrbi do samega |
stopil v vodo, na nebo, ki so se po njem | tako | brezskrbno drsale ptice, pa ni mogel |
sredi tega tekočega elementa, ter se od | tam | - od daleč - oziral na svet, v svojo |
vladala tišina, toda danes je bila | tako | polna, da je |
in obležalo v Breznem sedlu, da se | tam | oddahne, preden se začne vzpenjati |
ki mu je segala do kolen in je bila | tako | gosta, da se je nagibal, kakor bi bredel |
Letelo je | tako | nizko, da se je od strahu vrgel na |
pri vsem tem opravilu je bil Loputnik | tako | resen in zamišljen, da je Matic neprestano |
»Kam pa | tako | naglo, Matic?« je vprašal in dvignil |
se je v stogu skril za steber ter od | tam | gledal po dvorišču. |
bi hotela še nekaj reči, toda hči je | tako | sunkovito in ukazujoče trznila z roko, |
»Kaj pa strašiš | tod | okoli?« |
Maticu je bilo | tako | čudno, da ni mogel zganiti jezika, |
Ali boš | tam | jedel?« |
» | Tako | !« je rekla Tilčka ter mu jo hrabro |
vsem telesu, mu nabreknila žile in mu | tako | divje vdrla v srce ter ga napela do |
» | Tako | !« je ponovila Tilčka, mu še enkrat |
Trajalo je precej časa, preden je zbral | toliko | sape, da je lahko zagolčal: |
V njegovem glasu je | tako | presunljivo zazvenela bojazen, da se |
Tam | je sedel vzravnano, z žarečo sončnico | |
»Matic, | tako | pa res ne bo šlo!« se je zasmejala |
Tam | je sedel na rob zidu, na svoj kamen, | |
Ozrl se je po nebu, a | tam | je bila sama gladka jasnina. |
V tem trenutku pa je prav | tako | nenadoma, kakor zjutraj na travniku |
Letelo je nizko in je bilo že | tako | blizu, da je Matic razločno videl dva |
niti vprašal se ni, kako je prišel | tja | , temveč je takoj zdramil svoje telo, |
isti hip se je vsa bolečina zgostila | tam | in ga zapekla, kakor bi vsuli vanj |
začudeno zamežikal, a naj si je še | tako | mežikal, videl je samo štiri gole zidove, |
Tam | ||
Še nikdar ni bila pot | tako | dolga, a naposled je Matic prišel v |
Možje so se brez besede odmaknili, češ | tu | ni nobene pomoči ... |
In žganje je zelo dobro za | tako | velike rane.« |
» | Tako | ,« je rekel Hotejec. |
»Zato pa se poberi od | tod | !« |
»No, | tako | mu je bilo usojeno,« je zaključil Hotejec |
in stopicanje, in najsi so moški še | tako | zmajevali in celo odločno odkimavali, |
Kdor ima | tako | veliko rano, mora počivati ...« |
»Saj je že | tu | ,« je prikimal Hotejec. |
zdrznili vsi, kakor bi smrt, ki je | tu | opravila svoj posel, švignila mimo |
Domača dolina je bila | tako | tuja in grozljiva, kakor bi se bila |
gledal to veliko bitko, ki je bila | tako | ognjevita in že tako brezupna, da ni |
bitko, ki je bila tako ognjevita in že | tako | brezupna, da ni bilo slišati nobenega |
V dolini je bilo vse | tako | tiho in mirno, da je bilo slišati utripanje |
od pobočja do pobočja, toda bil je | tako | prozoren in prazen, da je tekel skozi |
hitro odkimal, zakaj očetov glas je bil | tako | topel, da mu je na mah pregnal grozotno |
prodrla do globine pod visečim mostom; | tam | se je oddahnila in nato s spokojnim |
»Najbrž prihaja od | tod | , ker je hiša vrh klanca in je bilo |
golega pohlepa in skoposti; bili so | tako | skopi, da se naposled niti ženili niso |
In | tako | je rod izumrl. |
zadnjih očetovih besed, sicer pa je | tako | in tako prav dobro vedel, kaj je bil |
očetovih besed, sicer pa je tako in | tako | prav dobro vedel, kaj je bil rekel. |
Tam | so se v napeti tišini še prav tako | |
Tam so se v napeti tišini še prav | tako | brezupno bili za izhod razviharjeni |
rojijo po glavi!« je pomislil pob in se | tako | razjezil nase, da je zagodrnjal. |
Kaj vse se je že zgodilo | tod | ! |
»Zakaj pa se potem | tako | opotekaš? |
Saj ne bo | tako | hudo!« |
se pravi, da slišiš, kar se oglaša | takole | ... kako bi se reklo ... kar se oglaša |
pameten, dober in napreden gospodar, | tako | napreden, da so ga starokopitni kmetje |
otrok ne bi več kradel’, in ki je sploh | tako | skopa ženska, da se ji zdi škoda celo |
naj bi človek skrival namene, ki so | tako | dobri, da zanje plačuje maše? |
češ glejte me, plačam za mašo, pa sem | tako | skromen, da niti ne povem, v kakšen |
Zgodilo pa se je | takole | : |
»Zato ne, ker jima je pamet | tako | oslepela, da nista videla niti najbolj |
Pa vendar ne | tako | ali vsaj drugače kakor Tone. |
potem pa nihče več, zakaj Oti ga je | tako | presunljivo pogledala, da je sklonil |
je bila zbežala, k teti, ki je bila | tam | za deklo v nekakšnem samostanu ali |
Tam | je bila na varnem pred Ravničarico | |
bila na varnem pred Ravničarico in | tam | je ostala tri leta, dokler Ravničarica |
»Kaj pa je bilo Oti, da je | tako | naglo umrla?« |
obdelati, zato so le malo pridelali, komaj | toliko | , da so se preživljali in da so preživljali |
‘Če je pa | tako | , potem poberi svoje stvari in pojdi |
Jelko primerjal s podobo, ki se mu je | tam | prikazovala. |
‘Tilčka?’ je prav | tako | resno ponovil, se spet zamaknil v meglico |
Vidiš, | tako | so ga dražili. |
srca, kakor pravimo, drugi pa spet | tako | ... kako bi se reklo ... druge pa srce |
Tam | je bil vsak dan.« | |
norišnici, ga je spravil v grob in sicer | tako | , da ga je spravil v vodo.« |
šoli: ‘rekelj’, ‘šelj’, ‘opralj’ in | tako | dalje. |
Bogve zakaj se je prisada | tako | bal? ... |
bi se recimo vrnila in bi me videla | tako | umazanega. |
In švigala sta | tako | dolgo, da je Janez zatulil in stegnil |
Posebno z ljubeznijo večkrat | tako | opletajo ... kako bi se reklo ... |
tako | jo vlačijo sem in tja ter jo vsiljujejo, | |
tako jo vlačijo | sem | in tja ter jo vsiljujejo, da bi človeka |
tako jo vlačijo sem in | tja | ter jo vsiljujejo, da bi človeka pretresli, |
Tukaj | pa leži na tleh živa resnica, pa ni | |
navadne zaključne besede, ki jih je | tako | rekoč znal že na pamet in ki nanje |
Tam | človek ve in vidi, da se svet odpira | |
Tam | utrujeni hribovec rad utihne, da si | |
Ta podoba ga je | tako | prevzela, da si je izbral lestev, ki |
A glej, že je | tu | drugi kozolec. |
Tukaj | je lepše. | |
» | Tukaj | je nekam tesno in zatohlo. |
visoke bele gore so bile mogočne, a | tako | mirne, da so tudi poba navdajale z |
ozko in težko, svinčeno, ki ga je prej | tako | tlačilo k tlom. |
pokrajina je zbujala v pobu občutek | tako | močne in nepojmljive sreče, da mu je |
globoki soteski, da je pred tabo Soča, | tako | čudovita reka, da ji ni para na vsem |
Saj nemara smrt ni | tako | strašna, toda strašna mora biti zavest, |
bil pomislil nanjo, zato ga je vest | tako | zapekla, da je vzdrgetal. |
Tam | se cesta stiska med Sočo in visoko | |
In | tam | se je oče spet obrnil k pobu, kakor |
Vidiš, | tako | sem bil lahko pod Vranjekom od zore |
Na pamet sem jo znal | tako | rekoč ... |
Tako | je to bilo! ... | |
je bilo teže pri srcu, ker se je sam | tako | slepo prepuščal svoji usodi. |
Očetu je bilo očitno všeč, ker je pob | tako | poskočil. |
Prej mu je bil | tako | blizu, tako domač, tako razumljiv, |
Prej mu je bil tako blizu, | tako | domač, tako razumljiv, zdaj pa se mu |
Prej mu je bil tako blizu, tako domač, | tako | razumljiv, zdaj pa se mu je nekako |
prav takšna je bila Kadetka, ki se je | tako | nepričakovano oglasila v njem. |
srce in vse telo pa mi je prepojilo | tako | močno čustvo mirne in čiste sreče, |
Prav kmalu me je dvignilo v | tako | visoko zanesenost, da sem s pristnim |
srca odbil grenak odmev, ki je bil | tako | prodoren in močan, da me je pahnil |
črno praznično obleko, ki me je včeraj | tako | bridko pozdravila izpod cvetoče veje |
Spoznala me je in skočila k meni s | tako | srečnim vzklikom, kakršnega nisem še |
O, nikar me ne glej | tako | debelo, saj ne boš uganil, zakaj sem |
debelo, saj ne boš uganil, zakaj sem jo | tako | skrivala! |
‘ | Tam | tudi žive pokopavajo. |
Tako | divje je zaoralo v meni, da sem zrasla | |
To črno obleko, ki je bil | tako | ponosen nanjo, sem prekladala iz kraja |
gledat, če je še | tam | , kamor sem jo bila skrila. |
- Tudi o meni je | tako | govoril, - je počasi povedala. |
- V tej vojni je | tako | treskalo, da je tudi mene pretreslo. |
Vidiš, še sem | tukaj | , še živim in še vam merim čas ... |
- | Tako | ! - |
»Reva je | tako | vznemirjena, da ne najde spanca,« |
- Na, | tu | imaš denar, - pravi oče po premolku. |
A to ni | tako | hudo. |
zašepeta oče | tako | blizu, da začutim njegovo toplo sapo. |
Vprašanje je | tako | težko, da mi glava žalostno omahne. |
- Kar | takole | greš v svet ... |
Mar misliš, da nas bodo Lahi kar | takole | izpustili iz svojih krempljev? ... |
šumela mimo hiše, toda šumela je prav | tako | gluho kakor prej, mesečina pa je pritajeno |
Nehote sem se ozrl v vrata, češ | tam | stoji oče, v senci, za zaveso poševno |
Vroča čustva so | tako | razgrela mojo domišljijo, da se je |
ki so jim prekrižali račune ter jim | tako | rekoč pred nosom vkorakali v Trst. |
Še nikdar nisem videl | tako | svetle, tako mrzle in tako velike dvorane. |
Še nikdar nisem videl tako svetle, | tako | mrzle in tako velike dvorane. |
nisem videl tako svetle, tako mrzle in | tako | velike dvorane. |
me stisne, srce mi začne razganjati | tako | težka in napeta praznina, da ne morem |
pisatelj, ki je zadovoljen, da lahko | tako | od blizu motri sina, ki so mu ubili |
Kakor strastni divji lovec za grmom, | tako | čepiš v zasedi za mojim srcem, oborožen |
in vsa moja čustva, pa naj bodo še | tako | skrita, še tako zaščitena in zasebna |
čustva, pa naj bodo še tako skrita, še | tako | zaščitena in zasebna last. |
Vem, človek te zanima, zato pa | tako | nečloveško kljuješ vanj. |
- Ali je moje srce res | tako | okamenelo? - |
Tako | je pač, da je smrt postala naša vsakdanja | |
so odpotovali v zgodovino, napisali | tam | naš najslavnejši list ter ga predali |
- | Tu | je naš list. |
Ta podoba je | tako | jasno zaživela pred mojimi očmi, da |
» | Tako | je pač naneslo, dragi moj pob,« |
Smeje se, | tako | se smeje, debeluška drobna, da ima |
To me je | tako | vznejevoljilo, da sem zamahnil z roko |
svojimi modrimi očmi gledala naravnost, | tako | naravnost, da sem včasih umaknil pogled. |
nejevoljno vprašal, zakaj se pravzaprav | toliko | ukvarjam s tem dekletcem. |
Gledala me je naravnost, | tako | naravnost, da bi skoraj umaknil svoj |
In ta obraz mi je | tako | znan, kakor bi se še včeraj pogovarjal |
»Če je pa | tako | ,« |
zavrela daljna čustva, z mene pa so | tako | bliskovito kopnela leta, da me je v |
Obstal je negibno in se | tako | zamaknil v noč, da še z vekami ni trenil. |
pod njim je hirala mati, on pa se je | tu | učil in se mučil v nenehni bitki s |
samo na mater, čeprav jo ima vendar | tako | rad. |
Tako | se pomika ob bregu, dokler ne obstane | |
Ta podoba ga | tako | presune, da ga mršavica spreleti po |
Zamakne se v gladino vode, ki je | tam | tako globoka in tako mirna. |
Zamakne se v gladino vode, ki je tam | tako | globoka in tako mirna. |
gladino vode, ki je tam tako globoka in | tako | mirna. |
visokega vrbja, ki je v noči še višje in | tako | gosto, da je podobno staremu počrnelemu |
v vodo prav na robu zrcala, ker je | tam | reka najbolj široka in zato tudi najbolj |
srečuje, zakaj njegovo zdravo desno oko se | tako | mrzlo zabliska, da mrko zazija vate |
samo počaka, da Izidor prebrede reko - | tako | nenavadno mikavno je gledati, kako |
obstane na kolniku, se tega početja | tako | sramuje, da ga oblije rdečica. |
Spustil se bo k njej in | tam | bo ves skrušen obstal pred starinsko |
Tako | bo skrivala svoj hudomušni smehljaj. | |
kako se mama trudi, da bi se šalila in | tako | zabrisala misel na smrt. |
hlače kažejo, da je v tistem Nikjeru | tam | zunaj presneto visoka trava. |
Zagledala se bo vanj, zagledala se bo | tako | globoko, da se mu bodo zašibila kolena. |
- Zakaj | tako | govoriš? ... |
Zakaj me vsi | tako | čudno gledate? ... |
Toda zakaj me imate | tako | čudno radi? |
Mama ga bo spet dolgo motrila s | tako | čudnim pogledom, kakor bi skozi njega |
njega prodrla nekam v daljavo ter bi | tam | brala nekaj takega, kar je njemu še |
ko jih bo zdaj slišal tretjič, mu bo | tako | hudo, da bi najraje takoj izginil in |
objela prejšnja tišina, ki v njej | tako | pritajeno hrumi. |
To je bil | tako | hud udarec, da se je kar vdal v svojo |
tam | vsi ukvarjajo samo z njim. | |
Tako | je teklo to mrtvo življenje, in je | |
Molčala sta in | tako | zamišljeno s pogledom spremljala široko |
Tudi jaz bi pila, če bi imela | tako | grdega moža. |
posestnika in lastnika treh hiš, zato je | tako | obrasel njegov obraz, da se ga ni nikdar |
debela, zato ga ni bilo mogoče zbosti | tako | globoko, da bi pozabil na svoja življenjska |
Kar | takole | sem šel ob vodi, ob vodici, - je zamencal |
Povej no, od kdaj pa si | tako | daljnoviden, da moraš čez reko gledati |
Šel si torej z doma in si | takole | zavil ob vodi, vodici. |
Tam | je bilo pribežališče njegovih težkih | |
Tako | ne boš ne za kmeta ne za gospoda. | |
ko sem jo silil in silil, mi je | takole | rekla: |
- Tudi sam sem ji | tako | rekel. |
Saj še | tako | ne vem, kako jih boš preživljal’ ... |
Ne bodi več | tako | mulast! |
briljantine, čebule in česna, ki po njej | tako | izrazito zaudarjajo preprosti južnjaški |
- | Tako | , zdaj pa na delo! - |
Vidiš, | takole | , - je pribil, pograbil svojo pisalno |
Tako | , zdaj pa na svidenje. | |
In | tako | je tudi bilo. |
Tisti »gospod« je poba | tako | zbodel, da se je naglo ozrl. |
- Saj sem samo | tako | rekla ... zato, ker si tako mulast ... |
sem samo tako rekla ... zato, ker si | tako | mulast ... |
Tako | se je začelo učenje. | |
požirkom vrele kave, prave kave, ki je | tako | božansko zadišala in se pomešala s |
Tako | je minila pomlad. | |
Tako | je izmenoma ponavljal in prignal svojo | |
Tam | je spet brusil in gledal v Idrijco. | |
kratek, noge dolge, toda tenke, roke prav | tako | dolge in tenke, glava najmanj dvakrat |
Tega spoznanja ga je bilo | tako | sram, da se je obrnil in začel kositi. |
Kaj pa ti, mladi fant, ki si | tako | zrasel? |
- | Tamle | gre, naša pratika. |
Pob je bil | tako | zamišljen, da sploh ni odgovoril. |
- Že od rojstva | tako | rekoč. |
In | tam | vsako leto zacveto prve šmarnice. |
‘ | Tukaj | je rasla tista vrba’. |
pa bomo vseeno vedeli, da se je bil | tam | ustrelil tisti nesrečni kadet. |
Tam | je bilo zelo lepo. | |
sem se | tako | nestrpno vprašal, da sem se s tem vprašanjem |
vse razdalje in ugotovil, da je rasla | tam | , kjer zdaj teče voda, nekako sredi |
telo izmučeno in razboleno; bilo je | tako | brez moči, da je kar samo omahnilo |
- Kam pa gredo | tako | zgodaj? - |
- Zakaj pa Smukač | tako | zavija? |
- In kam so šli | tako | zgodaj? |
Pa saj ni | tako | zgodaj ... |
koroške narodne pesmi, ki jih je mama | tako | rada pela. |
srečal z mlado branjevko iz Brd, prav | tako | brnela popoldanska vročina in da sem |
popoldanska vročina in da sem bil prav | tako | omotičen. |
- | Tako | lepo si spal, - je rekla, - pa se nisem |
stran, ker sem se jezil sam nase, da ji | tako | poslušno odgovarjam. |
Toda stegnil sem se | tako | nerodno, da sem izgubil ravnotežje |
- In kolikor si dolg, prav | toliko | si mulast! - |
Kar | tako | ti jih dam! - |
Bilo me je celo | tako | sram, da sem naglo krenil naprej. |
Tako | sem prišel do Preseke, to se pravi | |
Tam | sem se ustavil in se še enkrat zagledal | |
Tako | sunkovito sem se pognal kvišku, da | |
njegovega obraza in njegov pogled so bili | tako | močni, mirni in pomirjajoči, da sva |
položil roke na ramo ter rekel prav | tako | skrivnostno in zaupljivo: |
teme tisto dolgo vojaško mizo, ki je | tam | počivala, odkar je bil na njej ležal |
večkrat nehote ponavljal, kakor sem prav | tako | nehote vlekel na ušesa sleherni šum. |
Tako | sem preživel do torka zjutraj. | |
prtičkom pokrila obraz in nato prav | tako | izgubljeno obstala s praznimi rokami. |
Ne vem, kako dolgo sem | tako | stal pri oknu. |
Prav | tako | me je motila tudi Kadetka. |
dober, temveč da je v svoji dobroti šel | tako | daleč, da je bil že norcu podoben, |
- | Tukaj | bova sedela. |
- | Tako | . |
- Vsi | tako | pravijo. |
Tako | smo se učili v šoli. | |
- | Tako | . |
vaša prva žena imela zelo vročo kri, | tako | vročo, da je od krvi kar zgorela. |
- | Tako | je rekla? - |
- | Tako | je rekla, - je ponovila Kadetka. |
‘ | Tako | ga je potrapala,’ je rekla, ‘da se |
- | Tako | je rekla? - |
- | Tako | je rekla ... |
Saj me že | tako | in tako tepe, ker pravi, da celo z |
Saj me že tako in | tako | tepe, ker pravi, da celo z usti požiram |
- Povej ti prej meni, zakaj | toliko | govoriš? |
- A, | tako | , tako ... - je prizadeto zategnil Trnar. |
- A, tako, | tako | ... - je prizadeto zategnil Trnar. - |
Toda šepetala je | tako | pritajeno, da nisem razumel njenih |
In se je veselila, dokler je bila še | toliko | pri moči, da sva hodila z doma... |
‘ | Tako | je, tako,’ sem jim odgovarjal. |
‘Tako je, | tako | ,’ sem jim odgovarjal. |
‘Da ti ne bo | tako | dolgčas,’ sem rekel. |
Ti me imaš | tako | rad, jaz pa te nimam rada. |
Ti si | tako | dober! |
Če me ne bi imel rad, ne bi | tako | trpela! |
Vrata so se odprla, a samo | toliko | , da se je Kadetka zrinila v vežo. |
- | Tukaj | , - sem se oglasil. |
Tako | je bila lepo zalita, da se je kar tresla. | |
No, nikar me ne glej | tako | debelo! |
Nato so se vežna vrata | tako | široko odprla, da je svetla dnevna |
Samo | tako | mislim, da smo se dovolj nasedeli. |
razdrla tudi mamino posteljo in jo prav | tako | odnesla na prod. |
- | Tako | ! - |
grma, sem se spomnil, kako živo so se | tukaj | pogovarjali mlada Brika, tesar Podzemljič |
minilo šele štirinajst dni, odkar sem | tu | kosil travo, ponavljal za izpite - |
- In | tako | rada bi enkrat šla. |
- Pa bi šla kar | tako | , - je rekla in me pogledala z velikimi |
- | Sem | gredo! |
našli doma, pa smo se potrudili do | sem | . |
- | Tako | je, dragi dečko, da boste morali kar |
- Da bi | tam | uganjali veleizdajo! - |
S svojo smrtjo vas je | tako | rekoč rešila, da niste še globlje zabredli |
se je prav | tako | mrko oglasil drugi, češ čas je, da |
- | Tako | ... |
Tako | je vsaj nista doleteli ta velika žalost | |
- Nikar me | tako | ne glej! - |
- Ne, kar | tako | ... |
- Zakaj pa se | tako | treseš? - |
- | Tam | je šmarnic! |
Tam | je šmarnic! - | |
- Saj nisi bila še nikdar | tam | . |
ker nisem vedel, če Kadetka ve, da je | tam | ležal njen oče. |
Tam | je obstala, si vrgla v razgreti obraz | |
- | Tukaj | je bil njegov grob. |
Ali si bila že kdaj | tukaj | ? |
Tam | sem se zmeraj ustavil, da sem se zviška | |
Od | tam | naprej pa je silila v nebo cela truma |
Tako | me je iznenadilo, da nisem vedel pametnega | |
- Da me | tako | grdo zmerja, - je rekla Kadetka in |
Bila je | tako | razgreta, da je kar žarela. |
Pa sploh vsi | tako | govorijo. |
Tako | odpadajo mladostna čustva. | |
Potemtakem tista dva poba le nista | tako | mrtva in tako izgubljena? |
tista dva poba le nista tako mrtva in | tako | izgubljena? |
Tako | sem se malce obrusil in izgladil. | |
vrata vseznanja, ki sta vidva o njih | tako | rada sanjarila pri temle oknu. |
visokoletečih sanj, ki sta jih vidva | tako | napihovala, da so vaju dvigale in odnašale |
Pogledal sem v nebo: | tam | je bilo zvezd, svetlih in rdečkastih, |
In stopil sem | tja | . |
Tam | so naši trije domači hribi: Kuk, Škrbina | |
dolino pokleknila sama noč in zdaj | tam | počivala v miru svoje lastne spokojnosti. |
poveliča, da stopi iz sebe in se dvigne | tako | visoko, da ga vesoljstvo sprejme vase. |
to me je jezilo, da je bila do mene | tako | obzirna, skoraj hlapčevsko ponižna. |
Saj še nobene hiše ne vidimo od | tod | . |
In če je bila | tu | mimo kurirska pot vso vojno, le zakaj |
vojno, le zakaj se zdaj ne bi klatili | tod | skrivači in beli in sploh taki, ki |
» | Tam | pa sploh ne ...« |
oprijeti očetovega nauka, ki me je | takole | učil: |
Bile so jasne in | tako | žive, da sem še enkrat doživljal vse, |
Krave so nas | tako | rekoč |
Rodeta, po domače Julčka, ki je bil doma | tam | nekje pod Višarjami in ki se je podpisoval |
Roth, ker so mu nekoč rekli, da je | tako | cesarju ljubše, pa tudi zato, ker se |
Stisnil sem se v zdič in od | tam | gledal deda s strahom in ponosom. |
- Andrejc, | tako | je prišlo, da bo treba krave oddati, |
Te besede so Testena | tako | živo zadele, da ga je kar vrglo kvišku. |
- | Tako | je, Andrejc, da moramo odgnati krave. |
- In | tu | je potrdilo. |
Bal sem se ga, a hkrati se mi je | tako | smilil, da mi je šlo na jok. |
istim nizkim glasom rekel Strmar, - | tako | je, da bo treba oddati krave ... |
v naročje, ker ga je razjarjeni ded | tako | prestrašil, da je jokal na vse grlo. |
- | Tukaj | podpišite, - je rekel Julček in potisnil |
Otroci smo | tako | presunljivo jeknili, da se je ded pri |
Saj sem se v vodi rodil | tako | rekoč. |
In res je bilo | tako | slovesno kakor v cerkvi. |
teh dveh mestih, čutil pa sem, da se | tam | godi nekaj grdega in pregrešnega in |
Mama me ni puščala | tja | . |
mrtve roke in noge - ki so se meni | tako | studile, da se jih ne bi dotaknil za |
trudno, toplo dušico ter nekje otrpnil in | tam | občepel za vselej. |
je zaškripal | tako | srdito, da mu je še dolgo potem trepetala |
pomeni »Poberi se!«, toda zdela se mi je | tako | skrivnostna in tako polna neke neznane |
zdela se mi je tako skrivnostna in | tako | polna neke neznane sile, da se ji nihče |
In ker smo otroci | tako | rekoč viseli na njegovih ustnicah, |
Bil je lep, mlad in | tako | prikupen, da mu je moja mlajša triletna |
razgrnila v moji domišljiji, je bila | tako | čudovita, da sem kadeta raje obdržal |
Tako | visoke slanine še svoj živ dan nisem | |
Tako | je minila zima. | |
Ruvala sva tisti trdoživi, | tako | imenovani »vojaški plevel«, ki ga je |
Delo ni bilo naporno, pač pa | tako | dolgočasno, da sem se razveselil celo |
zanikrna in umazana babnica, lena pa že | tako | , da je njena lenoba prišla v vaško |
kakor tistega tolminskega grofa, ki je | tako | nečloveško zatiral svoje kmete. |
začela strašiti, da bomo tudi sami | tako | govorili, če pri priči ne odnehamo. |
Tudi | tam | sem se ga zjokala se ... |
- Nemara ga sploh ni in samo | tako | rečejo košari. |
- | Tako | piše, - sem pritrdil. |
popolnoma odveč, ker so se mi njene knjige | tako | gabile, da sem jih držal samo z dvema |
- | Tako | se nisva pogodila se ... |
nasprotno smer pa je ob živi meji prav | tako | počasi šla Justina. |
Sicer pa se je | tam | precej spremenilo. |
Nič več ni bila | tako | suhcena in okretna kakor včasih. |
vedno tenki in dolgi ter so še prav | tako | kakor njega dni živo premetavali klinčke |
Mlajša sestra in brat sta se | tako | jokala, da sem se lahko neopaženo izmuznil |
naglo razdelili in se v hipu postavili | tako | , da je bil med njimi precejšen četverokotnik. |
Tako | smo še isto popoldne slišali, da so | |
Čudno pa je bilo, da se jaz, ki sem | tako | od blizu videl na smrt obsojenega in |
Kadet je hlastno pil, a roka se mu je | tako | tresla, da mu je voda tekla po bradi. |
zato smo vsi ostrmeli, ker je bila | tako | spremenjena. |
debel, obraz pa voščenobled, suh in | tako | drobcen, da je skoraj izginjal pod |
- Ta pa je res | tako | majcena, da bi jo lahko prinesla v |
Otrok je bil | tako | slaboten, da sta ga babica in mama |
Vojnačke pa se niso dale kar | tako | odgnati. |
treskanje in zamolklo bobnenje, kakor bi | tam | neka razdivjana sila klala in podirala |
ostrouhi ded je takoj zahreščal vanjo prav | tako | trdo kakor v vojake: |
je prav | tako | šepetaje vprašala najmlajša, triletna |
kuhinji pa da je tudi vse narobe, ker | tam | kuhajo kakor na velikem semnju. |
Starejši otroci pa smo se kmalu | toliko | opogumili, da smo odprli vrata, posedli |
velikanski kuhar, ki je bil gol do pasu in | tako | zalit, da mu je trebuh visel čez hlačni |
Kmalu smo se s kuharjem | tako | udomačili, da nas je mimo deda dvignil |
Tam | smo šele zazijali! | |
- Pa | tam | tudi stradajo? |
Tukaj | vsaj trava rase. | |
Tam | pa morajo gristi kamenje... | |
zabuhla in okrogla kakor buča in prav | tako | brez slehernega izraza življenja: drobne |
grozeči prav zaradi tega, ker so bili | tako | tuji in mrtvi, kakor ne bi bili njegovi, |
V kuhinji tedaj ni bilo več | tako | domače, ker je za mizo sedel mrki oficir |
Obstal je na pragu, resno in | tako | važno premeril deda in mamo, kakor |
Kar | tako | , brez vsega ? |
venomer ponavljala, da je tudi njej | tako | usojeno. |
Tam | smo posedli na posteljo in molčali. | |
Tako | smo sedeli celo večnost. | |
je v tem, da hitro sprejema in prav | tako | hitro pozablja. |
dal svežega peciva, ki pa ni bilo več | tako | okusno kakor prej. |
- | Tako | je, tako, moj Andrejc! |
- Tako je, | tako | , moj Andrejc! |
vsaj pogledajo, če je Justina nemara | tam | . |
Lahe smo | tako | nažgali, da je joj! |
Še jaz sem opazil, da nista bila več | tako | strašno veljavna in mogočna kakor v |
- Ne | tako | , dragi moj! |
Dominik Testen, ki je imel v sebi že | toliko | pijače, da se je bližal tistemu |
»Kaj le | toliko | rinete v misli in potem otresate jezike? |
Mar ste včasih tudi | toliko | razmišljali? |
Tam | tudi sam mislim. | |
Ker se | tako | treseš pred smrtjo, te bo nemara pograbila |
- | Takole | bo, - je rekla in že vtikala nit v |
- | Tam | sedi. |
Tako | je bilo pri nas, ko je po treh letih | |
Svojega edinega sina se je | tako | razveselil, da je odložil pipo, vstal |
odpeto srajco na mogočnih prsih ter se | tako | divje zakadila mimo mene, da me je |
Bil sem | tako | začuden in prestrašen, da beseda ni |
- Aaa ... | tako | , - je zamrmral ded. |
Zdaj sem | tako | trdo udaril po vratih župnišča, da |
beli kavi, toda tista kava je bila | tako | osladna in tisti kruh, ki se je v njej |
tisti kruh, ki se je v njej razmočil, | tako | sluzast in zoprn, da sem ga komaj spravil |
- Aaa, | tako | , tako ... je zategnil tesar. |
- Aaa, tako, | tako | ... je zategnil tesar. |
sklonil, se potegnil iz hiše in jo ubral s | tako | dolgimi koraki, da sem ga komaj dohajal. |
Njegova siva glava je ležala na | tako | visokem vzglavju, da sem skrivaj dvignil |
nanj, oslinil vsak žebelj posebej in ga | tako | trdo zabijal v les, da je votlo odmevalo |
Tako | smo se nekako prerinili skozi zimo. | |
Misel, da je tudi Božena utonila, nas je | tako | globoko presunila, da smo se pogreznili |
Bila je | tako | bela, da so bile pege na nosu in na |
pri nas naj ostane, dokler je pri vas | tako | hudo. |
Prišla je tudi k Justini v senik in | tam | »iz srca pomolila za njeno izgubljeno |
med tema dvema podobama, ki sta bili | tako | žalostni, a v svoji žalosti svetli |
Ta cesta je bila | tako | ognjena, da je v njej kar koprnela |
odbijala od nečesa žarečega, kakor bi se | tam | zbirali sončni vojščaki ter streljali |
Streljali so tudi vame, in sicer | tako | naravnost v moje zaspane oči, da sem |
zaradi poležavanja, če bi res stal | tam | , kjer zdaj visi samo stara podoba njegovega |
domačega majskega dne, ki sem se ga | tako | veselil. |
bal, da moja pokrajina, ki je zdaj | tukaj | , tik za mojim oknom, živa in resnična, |
Tako | je pač: kdor gre mlad od doma, odnese | |
Vse je | tako | lepo. |
Takole | je zdaj zunaj: | |
Tako | je na vseh jasah, ob vseh kolnikih, | |
mladozelenem bukovju, trepetlike imajo | toliko | listja, da se pripravljajo k trepetanju, |
»Kdo pa je takrat mislil, da te | tako | dolgo ne bo domov!...« |
»Res... a zakaj te to | tako | zanima?« |
Vse se je zgodilo | tako | naglo, kakor bi padlo z neba. |
- Nikar | tako | ne kriči. |
- Ti bi otroka kar | tako | poslala na tuje?... |
vetriču, ko si je pred petimi leti | tu | kopal jamo. |
V mojem spominu je | tako | jasno zaživela podoba iskrih vrancev |
travnikov, pa čeprav bi se kdaj pojavil | tako | goreč bojevnik realizma, ki bi v svojem |
Tako | ! | |
» | Tako | nekako.« |
» | Tako | nekako.« |
» | Tako | ?...« |
»Vse drugo pa ni | tako | preprosto.« |
»Res je ... toda tudi to ni | tako | preprosto.« |
»Uh, ni je | tako | pametne, da bi temu norcu zalegla!« |
na suho, mi pomežiknil ter mi nato | tako | preprosto stresel roko, kakor bi se |
Tako | pa se vsaj lahko drug drugemu smejemo: | |
»Vidiš, | takole | se pričkava pa čas hitro mine,« |
Po čemu so | tam | žemlje?’ |
Najprej povej, če je | tam | kava draga?... |
»Mislim, da | tam | nisem nikdar bil.« |
je delal dolga leta, padel na glavo | tako | čudovito zverižen tram, da ga je stisnil |
V to zgodbo sem | tako | trdno verjel, da sem novega župnika, |
»Saj mislim, toda to ni kar | tako | .« |
» | Tako | je bilo.« |
» | Tako | je bilo,« |
je zasulo v rudniku, Vojnačka pa je | tako | gospodarila, da so jo v treh letih |
In | tako | je bila Kadetka spet prepuščena sama |
In to jih je | tako | jezilo, vse, babe in dedce, da -« |
Tako | je ostala sama v bajti in takrat... takrat | |
Če bi bil mlad, bi prav | tako | potrapal, kakor so potrapali skoraj |
Takole | ja skakljala, se smejala in ščebetala | |
v božjem hramu, pa najsi je pela še | tako | cerkvene, trikrat latinske. |
» | Tako | bo, seveda,« |
moralo biti smešno, ko so ure in ure | takole | čepeli in preklinjali drug drugega. |
»No, | tako | se je to vleklo še nekaj let, potem |
Vsako noč jih ima polno bajto, pa je še | sem | prišla na lov! |
močneje otipavati s psovkami ter si kar | takole | mimogrede povedali, kako in kaj kdo |
»In zdaj smo | tako | rekoč šele pri stvari. |
» | Tako | je bilo,« |
Tam | so partizani že od vsega začetka imeli | |
Sedel je že od jutra, in sicer | tako | nepremično, kakor bi bil tudi sam samo |
- | Tako | ... da se mu ne bi kaj zgodilo... - je |
Tako | rada, da ni nobene rešitve več... | |
Zdaj mi nemara ne boste več | tako | zaupali. |
Tamle | so sedeli, - je teta pokazala za ognjišče. | |
glavo, skratka, neka skrita sreča ga je | tako | dušila, da še besede ni spravil iz |
In se je | tako | divje zavrtel na eni sami peti, da |
jo je teta zavrnila | tako | nenavadno naglo in ostro, da sem jo |
»Ne bodi | tako | neučakana,« |
Tako | spoštujemo starost in hkrati lahko | |
se to vprašal, mi je bilo v hipu vse | tako | jasno, da mi je zastal korak. |
Silvija ne zdrknila z vratu, sem jo | tako | trdno zgrabil za nožice, da je jeknila. |
izginil, kakor nam izgine iz misli še | tako | prikupen in nesrečen človek, ki ga |
posije v človeka, pa naj bo ta človek še | tako | tuj in sam v sebi še tako neznaten |
človek še tako tuj in sam v sebi še | tako | neznaten in vsakdanji, najde v njem |
preprostega Italijana, ki ga je ljubezen | tako | obsedla, da je zavrgel svojo puško |
brzostrelko in se zaletaval v zid, ker se je | tako | silovito veselil svojega otroka... tega |
Da, spet je | tu | Kadetkin »Lahček«, prikupni partizan, |
prav ta temna slutnja pognala, da je | tako | veselo plosknila z rokami, ko sem rekel, |
Vse sem videl | tako | razločno, kakor bi se zdajle pomikali |
Tudi ta podoba je bila živa, | tako | živa, da sem se nehote ozrl proti hiši. |
hrbet tej praznini in stopil naprej, je | tam | ostal moj razočarani pogled in gledal |
Bili smo krajša, a prav | tako | nema in žalostna procesija, samo krsta |
Silvija me je | tako | močno pocuknila za lase, da sem zajavkal. |
A že v mojih otroških letih je bila | tam | senožet, zame eden najlepših koščkov |
marjetic in drugega poljskega cvetja; | tam | je rasla čista, gosta trava iz debele |
Tam | je bilo že vse živo. | |
»Mrtvih je bilo | toliko | , da se staremu človeku lahko zmeša, |
človeku lahko zmeša, koliko jih je bilo | tukaj | in koliko tam ...« |
koliko jih je bilo tukaj in koliko | tam | ...« |
»Ampak počasi, čeprav pot ni | tako | huda.« |
Tako | torej izginja dedovo delo. | |
» | Tukaj | smo se zmeraj oddahnili,« |
»Prav | tu | je sedela mama, ko je prinesla drvarjem |
Zdaj je | tam | ,« je stegnila koščeno roko in pokazala |
Tam | spita babica in ded. | |
Tam | spi mama. | |
In | tam | bi nekoč spal tudi oče, če bi se vrnil |
Tam | je Modrijanova grobnica. | |
» | Tam | že ne bo počival,« |
groba ne bo več vstal, čeprav je bil | tako | mogočen.« |
O travi | tam | ni bilo več ne duha ne sluha, če ne |
»Toda | tam | je šele deklet! |
Tudi | tam | je lepo živeti, sem pomislil ter se |
»Če smo že | tu | , pojdimo vsaj v Obrekarjev dob,« je |
Najprej v Dominove laze in šele od | tam | v dob.« |
»Volčja grapa mi je | tako | zoprna,« |
nobene rasti, nobenega zelenja, samo | tu | in tam je iz debele plasti rjavih iglic |
rasti, nobenega zelenja, samo tu in | tam | je iz debele plasti rjavih iglic silila |
mojem vratu, ploskala z rokama ter se | tako | glasno smejala, da se ji je kmalu začelo |
Tako | smo križemkražem prehodili vse laze | |
Obrnila se je k teti in ji prav | tako | hudomušno pomežiknila. |
Tam | se je ustavila in me spet pogledala. | |
» | Tukaj | leži.« |
Kadetka se je ozrla vame in prav | tako | mirno povedala: |
» | Tukaj | ... tukaj leži očka... |
»Tukaj... | tukaj | leži očka... |
Bil je otrok, a je bil | tako | stanoviten.« |
Tukaj | spi očka...« | |
Kar | tukaj | naj leži. |
Samo | tako | neumne smrti je umrl, da ji raje ne |
Tam | je ležal Boženin oče. | |
Grob je daleč, sem si rekel, | tam | bo na varnem.« |
so se gibčno premikale, strmel sem | tako | dolgo, dokler Kadetka ni vstala. |
» | Tako | neverjetna zgodba!« |
Čeh in Italijan, oče in zet | tako | rekoč, pa ležeta v isti grob. |
Tukaj | . | |
Saj se mi že zdaj zdi, da je | tam | padel. |
»In ti | tako | pišeš?... |
Od | tam | naprej je silila v nebo cela truma |
Tako | rad živim.« | |
njej, kljub vsem naključjem, ki me | tako | motijo, kajti poglavitno vlogo sta |
O, bil je | tako | lep pomladni dan, svetel in zveneč, |
In prav | tako | se vara, kdor misli, da takšni ljudje |
Tudi | tam | je pod stropom brlela slabotna žarnica. |
»Ali je bil res | tako | majhen!« me je prešinilo. |
Toda te misli me je bilo | tako | sram, da sem se nehote ozrl v Petra. |
V njej je bilo še nekaj, nekaj prav | tako | pristnega, prav tako močnega: jeza |
nekaj, nekaj prav tako pristnega, prav | tako | močnega: jeza in upor zoper usodo, |
» | Tukaj | sva,« je rekel mirno. |
potem pa se ji pes nenadoma zasmili, | tako | zasmili, da leže k njemu, položi svojo |
glavo v prah, češ, nemara pa le ni | tako | bridko. |
Vsaj Travnikarjev stric je to kretnjo | tako | razumel, kajti zmignil je z rameni |
Kjer ga v zraku prime, | tam | ga od sebe spusti!« zagodrnja stric |
in takoj spet zamiži, češ, to je že | tako | stara stvar in nihče ne bo temu Lahu |
»Kar | tako | jo ženem. |
ves dan je v hramčku ... in danček je | tako | lep ... « |
»Vsaki kravi se ne godi | tako | kakor tvoji! |
kravo, jo žene do Hlipovega hleva, se | tam | okrene in spet nazaj. |
Sicer pa krava niti več | tako | ne skače in niti ni videti preveč zbegana. |
odmakne k vratom svoje hiše, kakor da bi | tam | iskal zavetja. |
prignal kravo do Usadarjeve hiše in se | tam | spet okrenil |
glagola goniti, začne z roko mahati | sem | in tja. |
goniti, začne z roko mahati sem in | tja | . |
zapredel v vprego - z motocikla pa so | tako | naglo, kakor bi jih vrgle kvišku posebne |
ni bil videl na lastne oči, a je že | toliko | slišal o teh strašnih ljudeh, da jih |
ženskimi glasovi - a kljub temu so bili | tako | strašni, da je vse trepetalo pred njimi. |
zaprtimi vrati se je zdaj dogajalo nekaj | tako | groznega, da ni nihče mogel premakniti |
Tam | je obstalo začudeno sonce in tiho gledalo | |
Tam | so tiho stale v vrstah mlade, okrogle | |
včasih oglasil Trohovkin klopotec, ki je | tako | blizu klepal po svoji počeni kosi, |
bodo Petra res ubili, a stric je bil | tako | mrk in trd, da si Venček ni upal odpreti |
Ob tej misli mu je bilo | tako | nepopisno hudo, da se je s solzami |
ti veliki možje, ki so vsi zbrani in | tako | močni, ne planejo v postojanko in iztrgajo |
Kaj buči | tako | uporno? |
Nato je | tako | naglo švignil po gladkih travnikih |
Tam | je zapel skozi svisli in zahukal skozi | |
Razposajeno je švigal | sem | in tja, dokler ni prepihal vseh zatohlih |
Razposajeno je švigal sem in | tja | , dokler ni prepihal vseh zatohlih kotov. |
Tam | je spet zajel sapo in napel svoja bronasta | |
preoral težko sivino; preoral jo je | tako | globoko, da se je med vijugastimi brazdami |
Tu | in tam je še stegovala svoje jezike | |
Tu in | tam | je še stegovala svoje jezike po travnikih |
Tam | se je spet zdramila in se spet vzdignila | |
vzdignila v višino, toda ni se pognala | tako | visoko, da bi se njena pepelnata obleka |
usipali na čelo, zakaj Venček je bil še | tako | mlad, da se je zmeraj zagnal v delo |
Zadnje besede so ga | tako | neprijetno dirnile, da mu je kri udarila |
Je že | tu | . |
Tam | se je obrnila v lepo zarisanem loku | |
pogledom begal po Ponvici, toda bil je | tako | zbegan, da Milice ni takoj zagledal. |
posvaljkala med prsti, ga poduhala in se pri | tem | ozirala po jasi. |
Priletela je na tla in | tako | dolgo občepela na tleh, da se je Venček |
Pred vasjo se je čaplja dvignila | tako | visoko, da se je njeno vitko pepelnato |
roko, a ki posebno starega človeka | tako | nazarensko srbi. |
svojega zamaščenega klobuka ter se | tako | zakadil okrog vogala, da je skoraj |
Pa tudi ko bo prišla, jo bom | tako | treščil, da bo tri dni pobirala svoje |
Bil je | tako | zmešan, da skoraj ni vedel, kaj se |
Vse se je bilo zgodilo | tako | naglo, da so ljudje prišli iz hiš, |
pritiče, temveč je bil še bolj močan, | tako | močan, da mu po splošnem priznanju |
Če bi bil, bi ga zdaj | tako | zmazal, da še dlaka ne bi ostala cela!« |
oženil s Čelarjevo Julko, ki jo je bilo | toliko | , da je tudi kovač imel kaj vzeti v |
vajeno počivati, in nedelje so bile | tako | neskončno dolge in proti večeru tako |
tako neskončno dolge in proti večeru | tako | polne starih spominov, da so kovača |
Potem je stopil pod cerkveno lipo in | tam | počakal može, da je z njimi malce pomodroval. |
nemirne noge prinesle v gostilno in | tam | je prekladal težke sode in za šalo |
Če bi bil, bi ga zdaj | tako | zmazal, da še dlaka ne bi ostala cela!« |
»Pa ga je res | toliko | v hlačah ali kaj?« |
je podrl ograjo, je šel k žagi in od | tam | prinesel tako dolg in debel |
ograjo, je šel k žagi in od tam prinesel | tako | dolg in debel |
Ko pa je prinesel drugega in prav | tako | težkega, se ni mogel več premagati. |
» | Tam | ga bom razžagal,« je mirno pojasnil |
»A | tam | ?« je veselo poskočil kovač, se hitro |
strmeli v velikega župnika, ki se je | tako | lahkotno sukal okrog oltarja. |
Tako | je bil nejevoljen nase, da bi se najrajši | |
Prej ali slej bo treba to stvar | tako | in tako razčistiti!« |
ali slej bo treba to stvar tako in | tako | razčistiti!« |
prešerno smejal, kovač pa ni bil več | tako | sproščen in samozavesten kakor včasih. |
Koval je prav | tako | neugnano in prav tako neugnano je preganjal |
Koval je prav tako neugnano in prav | tako | neugnano je preganjal nedelje in praznike, |
je podpiral vse popoldne, ker je bil | tako | rekoč že doma. |
O mraku ga je imel že | toliko | pod kapo, da mu je bila potrebna družba, |
» | Tako | !« je rekel župnik, stopil od mize in |
belih hlačah in beli srajci, v obraz | tako | črn, da ni bilo videti niti oči, iznad |
»Kovač Tomaž, | tukaj | sem!« je rekel z gromkim glasom, si |
»Saj verjamem tudi | tako | ,« je zamomljal kovač. |
»Hudič gor ali dol, kar | tako | se pa ne dam! |
življenje in smrt, se je moral končati | tako | , da je nekdo zmagal. |
» | Tu | ni nobene vdaje!« je odbil kovač in |
Ti boš | tako | govoril o moji Julki! |
Take babe ti ne najdeš, pa če si še | tak | hudič! |
Ne, | tukaj | ima res hudič svoje prste vmes ... |
jeza mu jih je krepko podaljšala in | tako | hitro prekladala, da ga je dohitel |
Če bi se ti šel hudiča, in če bi jaz | tako | neumno verjel, kakor ti verjameš -« |
In | takole | naravnost, iz oči v oči.« |
» | Toliko | je te lepote, da bi jo človek lahko |
»Pa le nisi | tako | trden v svoji veri, kakor sem mislil. |
Župnik mu je pripeljal | tako | krepko, da je kovač skoraj z nosom |
govorili same neumnosti; govorili so | tako | nezaslišane neumnosti, da jih rajši |
odprtem avtomobilu, je njihova sirena | tako | grozovito tulila, da mi je ledenela |
Vsa dolina je bila | tako | lepa, da bi morala biti velika zibelka |
Bila je | tako | majcena in drobcena, da je bil šopek |
Pograbila jo je za drobno kito in jo | tako | naglo potegnila k odprtemu oknu, da |
Tedaj jo je učiteljica | tako | silovito udarila, da je z glavo priletela |
Učiteljica se je tresla in | tako | glasno zajemala zrak, kakor bi se mislila |
Spustila je roko in | tako | glasno potegnila sapo skozi nos, da |
Tako | nekako je z mojim očetom in Temnikarjem | |
s svojo lepo pisavo, ki smo jo vsi | tako | občudovali: |
Tako | čudno me je stisnilo pri srcu, da sem | |
V mladosti se je bil | tako | zagledal v Kraljičkovo Otilijo, da |
Ravničar je bil | tako | izgubljen, da ga niso pustili niti |
se je zelo hitro, in pomiril se je | tako | popolnoma kakor bi tudi sam umrl. |
Večkrat sem se spraševal, kaj pravzaprav | tako | dolgo in tako globoko premišlja, zakaj |
spraševal, kaj pravzaprav tako dolgo in | tako | globoko premišlja, zakaj takrat sem |
Počasi sem stopil na viseči most, ki je | tako | rad zaškripal pod vsako težo, in tiho |
Bilo mi je | tako | težko pri srcu, da sem kar stekel naprej. |
Še nikdar me ni bil | tako | grdo odslovil, zato sem bil seveda |
Pa saj je tudi Ravničarja še | toliko | sram, da je povedal samo meni. |
Toda bili so ravni in rasli so | tako | lepo skupaj, da sem ji neki večer rekel: |
potoki v reko, reka pa čez bregove, in | tukaj | je povodenj, ki vse opere in vse obriše! |
Tedaj zahrumi in se začne valiti, in | tukaj | je revolucija, ki pobriše vso človeško |
se bo bos in v sami srajci opotekal | sem | in tja, se križal, si lomil roke in |
bos in v sami srajci opotekal sem in | tja | , se križal, si lomil roke in rotil |
Toda v meni je | tako | zavrelo, od žalosti in jeze, da sem |
‘Na, | tukaj | jih imaš, hudič pogoltni, pa jih požri!’ |
celo nevoščljiv, ker se mu je porodila | tako | velika maščevalna misel. |
»Ali pa bi prav | tako | gledal in čakal ... |
Moja bujna otroška domišljija je | tako | hitro delovala, da sem kmalu zagledal |
Stopili so pred moje oči, | tako | živi in tako znani, kot bi jih že dolgo |
Stopili so pred moje oči, tako živi in | tako | znani, kot bi jih že dolgo srečaval |
skoznje sem videl tudi tri topole, ki so | tako | negibno stali sredi doline. |
vpitje in moja nenadna pojava sta ga | tako | presenetila, da je z obema nogama stopil |
»Tone ... saj nisem | tako | zares mislil ...« |
Udarec je | tako | globoko odjeknil v meni, da me je kar |
Tedaj se je na cesti | tako | nenadoma prikazal Temnikar, kakor bi |
pred novo svetlo šolo, ki danes stoji | tam | , kjer so do osvoboditve stali mrki |
okroglem okviru okna prikazalo prav | tako | sivo in umazano mestece, ki se je vzdigovalo |
Po sivem morju, ki se je | tu | in tam svetlikalo v raznih barvah razlitega |
Po sivem morju, ki se je tu in | tam | svetlikalo v raznih barvah razlitega |
me priganjala naposled pa me je prvi | tako | močno sunil v hrbet, da sem izgubil |
Srečno sem priletel na pomol, | tam | pa sem se spotaknil ob košaro, ki je |
Tako | nerodno sem položil skledo na rob, | |
Izpraševalni sodnik je bil | tako | razkačen, da me je s ključi udaril |
Vse je bilo | tako | čudovito: sonce, zrak, voda, topli |
Vidiš, | tukaj | sem pribil staro koso in tukaj je leseno |
Vidiš, tukaj sem pribil staro koso in | tukaj | je leseno kladivce, ki tolče po njej, |
»Saj so že | tako | predrzni, da hodijo po piščance na |
vračalo zdravje, in ponosen, ker je | tam | zunaj v mesečni pomladni noči veselo |
»Ne smeš | tako | ! |
moj klopotec res grozotno klopota, | tako | grozotno, da sem si v obupu zatisnil |
neizpodbitna resnica, ker je mama sama | tako | rekla. |
Bilo je | tako | hudo, da bi zakričal, če bi mogel. |
Tudi v te besede sem verjel, | tako | sveto verjel, kakor bi mi jih zašepetala |
bom ušel smrti in kako bom splezal na | tako | visoko drevo. |
z veje na vejo, in čeprav je tepka | tako | visoka, kmalu zagledam klopotec, ki |
» | Tukaj | sem!« si srečno rečem. |
naprej, dokler ne dosežem klopotca in | tako | preženem smrt izpred hiše. |
»Kaj si sanjal?« me je vprašala | tako | nenadoma, da se nisem utegnil zlagati. |
Bila je | tako | živahna in smejala se je tako veselo, |
Bila je tako živahna in smejala se je | tako | veselo, da sem ji vse verjel. |
Zagozdil se je v rogovilo in | tam | je visel še štiri leta. |
pameten in tudi možak; klopotec me je | tako | vznemirjal, da naposled nisem več vzdržal. |
tok ga je počasi zanesel do brzice, | tam | pa se je zavrtel, kakor bi oživel, |
A vendar sem bil | tako | srečen, da bi rad vsemu in vsem povedal, |
je malce neprijetno, a vendar hkrati | tako | vabljivo, da bi najbrž stopil za svojim |
Moji koraki so zdaj | tako | čudno odmevali, kakor bi za mano drobilo |
prazna vse do pokopališkega vhoda, | tam | pa se je posrebreni napis svetil kakor |
slehernega vzroka spomnil, da prav | tako | piše nad vhodom našega domačega pokopališča, |
našega domačega pokopališča, čeprav | tam | napis ni iz železnih in posrebrenih |
Spomnil sem se je | tako | živo, kakor že zdavnaj ne: spomnil |
modrih oči, njenega blagega, a vendar | tako | hudomušnega smehljaja, spomnil sem |
njenih zgodb, ki jih je pripovedovala | tako | živo, da bi jih pravzaprav moral že |
ponekod sicer že podira, zato pa ga prav | tam | obrašča gosto robidovje. |
kakor vhod v graščino, zdaj pa stoji | tam | samo še desni steber in na njem s cementom |
hudomušnostjo; in tedaj sem se spomnil, da je | tako | pozdravljal ponoreli zidar Luka iz |
skrival v borovcih za mojim hrbtom, zakaj | tam | je najbolj šumelo. |
Na njej je bila | tam | daleč drobna črna pika, ki se je pozibavala, |
» | Tako | je hodil Tantadruj,« sem zamrmral. |
jim je zmešalo kasneje, pa niso bili | tako | nevarni, da bi jih morali držati za |
ko bo umrl, je bila ta želja v njem | tako | živa, da je pravzaprav živel samo zanjo. |
te želje spet blizu, zato je hodil | tako | hitro, da so veselo cingljali številni |
hodil, temveč je poskakoval, ker je | tako | zahteval ritem njegove pesmice, ki |
Tam | je bilo skoraj tako lepo kakor v nebesih, | |
Tam je bilo skoraj | tako | lepo kakor v nebesih, a vendar ne prav |
lepo kakor v nebesih, a vendar ne prav | tako | lepo, zakaj pihal je veter in bilo |
našel pravo, toda Dominik Testen se je | tako | sunkovito izprsil in tako grozeče pomigal |
Testen se je tako sunkovito izprsil in | tako | grozeče pomigal s košatimi brki, da |
Tam | so bile stojnice postavljene v štirih | |
so vsi stali nepremično in molčali, | tukaj | pa so se vsi vrteli, hiteli, pehali |
Tudi Tantadruj je | tukaj | srečal svoje znance, zakaj na semnju |
zidarskega odra ter se hudo polomil in si | tako | pretresel možgane, da ni bil več pri |
» | Tako | je prav pa božorno‐boserna!« je zagrmel, |
načinu zidanja, Vojskar pa mu je prav | tako | vneto pritrjeval, da bi se ga čimprej |
»Hotejec je | tako | rekel.« |
nož in kose stekla, ti pa boš palico | tako | ostrgal, da bo vsa gladka in na obeh |
na drugem koncu debelejša, ko jo je | tam | ostrgal in izgladil je bila debelejša |
potrpežljivostjo in vztrajnostjo genija, ki prav | tako | žrtvuje leta in leta, da bi ustvaril |
boš!« je jezno zakričal Tantadruj in se | tako | stresel, da so zazvonili vsi zvonci. |
Hotejec se je nehote | tako | sunkovito ozrl, da je Matic Enaka Palica |
kdo res lep, so rekli, da je skoraj | tako | lep kot Najdeni Peregrin, in to je |
kar mu je prišlo v roke, pel pa je | tako | lepo, da je ženske spreletavala mrščavica. |
ga odnesel na drugi konec vasi, ga | tam | postavil na okno, vzel lonec s pelargonijo |
pelargonijo in jo odnesel v tretji konec, | tam | pa je pelargonijo zamenjal za drugo |
Neslišno je kolovratil vso noč in | tako | temeljito zamenjal rože, da so potem |
Včasih je ponoči prav | tako | kmetom zamenjal živino, vozove, orodje, |
»Blagor njim, ki so pametni | tako | , |
drugi so uživali, zakaj pel je res | tako | lepo, da je bil ginjen celo Rusepatacis |
» | Tukaj | so zvonci! |
vzdignjenim prstom povedal otrokom prav | tako | strogo, kakor je bil njemu strogo rekel |
svojo misel, da bo skočil z zvonika in | tako | umrl. |
rad šel v cerkev, ker je bilo notri | tako | lepo, toda vedel je, da ne sme. |
najprej odletela na streho župnišča, od | tam | na ciprese pri pokopališču, s cipres |
stražmojster Dominik Testen, ki ni več gledal | tako | srepo, a Tantadruj se je kljub temu |
kljub temu skril za debelo deblo, da bi | tam | počakal župnika. |
bili lepo okrogli, pa vendar so se | tako | lahkotno v gosji vrsti pozibavali proti |
Bili so si | tako | podobni, da se je Tantadruj komaj odločil, |
zakaj bili so šele otroci, a vendar že | tako | modri, da so vse prav tako dobro vedeli |
vendar že tako modri, da so vse prav | tako | dobro vedeli kakor gospod župnik. |
Zdaj na semnju ni bilo več | tako | lepo kakor prej. |
vse dobrote in vsa čuda, ki so bila | tam | razložena za pašo lačnih oči. |
in nestrpnih teles ter pricingljal | tja | , kamor je bilo treba: pred staro Podkoritarjevo |
Tam | so pod visokim obokom mogočnega vhoda | |
Dolgo je | tako | sedel, ne da bi segel po kost. |
obral!« je preplašeno odkimal Matic in se | tako | pritisnil k steni, kakor bi se hotel |
»Vzemi kost, pa božorno‐boserna!« je | tako | nenadoma in tako glasno zagrmel Luka, |
božorno‐boserna!« je tako nenadoma in | tako | glasno zagrmel Luka, da se je Tantadruj |
Saj boš!« ga je Peregrin | tako | prešerno stresel, da so zacingljali |
odpeljal naravnost v veliko sobo in ga | tam | posadil k visoki peči. |
Tukaj | je bilo toplo in živo. | |
Dolgo jih je | tako | prebiral. |
»Tantadruj, | tako | bodo igrali mučeniki!« |
» | Tako | bodo igrali mučeniki!« mu je prijazno |
» | Tako | bodo igrali mučeniki!« je ginjeno in |
Presveta Moštaca, ker se je v cerkvi zmeraj | tako | |
zarjovel stražmojster, udaril po mizi in | tako | belo pogledal, da se mu je Peregrin |
Bilo je | tako | lepo, da še Furlan Rusepatacis ni niti |
stražmojster Dominik Testen, ki je bil | tako | pretresen, da je pustil vnemar debele |
bomo vsi na enem kupu, čeprav je svet | tako | velik!« |
Te besede niso bile | tako | strašne, zakaj naposled je bilo v gostilni |
vendar so bili spričo žalitve blaga vsi | tako | prizadeti, da so utihnili in se grozeče |
In bil je tudi prav | tako | prazen. |
»Gremo!« je | tako | odločno zagrmel Luka, da jih je odmev |
korakal Luka Božorno‐boserna; korakal je | tako | trdo, da se je včasih izpod njegove |
človeku, ki šele čaka na življenje | tam | nekje v daljnem jutru. |
se ozrli v razsvetljena okna, ki so | tako | toplo žarela, kakor bi bilo za njimi |
tej čisti mesečni noči kljub mrazu | tako | lepo in vabljivo. |
»Jama je | tam | !« je zagrmel Luka in zmagoslavno pokazal |
»Tantadruj, jama je | tam | !« je veselo vzdihnil norček. |
»Jama je | tam | !« je pribil Luka. |
»Tantadruj, gremo!« se je | tako | veselo zasukal norček, da so živo zacingljali |
počasi zasukali glave ter pogledali | tako | začudeno in tako strogo, da se je Tantadruj |
glave ter pogledali tako začudeno in | tako | strogo, da se je Tantadruj ustrašil. |
»Če si, se oglasi in stopi | sem | ! |
Tako | jasno je videl, kako hitijo nad njegovo | |
» | Tukaj | smo na svetem kraju.« |
»Ali zdaj | tam | kaj zidajo?« |
»No, kadar bodo zidali in bom šel | tam | mimo, bom že povedal,« je mirno rekel |
» | Tukaj | je jama.« |
»Tantadruj, | tukaj | je!« je srečno prikimal norček. |
»No, če bi | tako | rad pel, bomo pa potem zapeli,« |
Rusepatacis in Matic sta storila prav | tako | . |
potrdil stražmojster Dominik Testen in | tako | ognjevito planil na noge, da se je |
Te svoje dolžnosti se je | tako | dobro zavedal, da je v preveliki vnemi |
Tam | so že stali vsi župniki s klobuki in | |
»Če ne boš tiho, te bom | tako | ubrisal, da še na sodni dan ne boš |
Ukaz je bil | tako | odločen in tako pogumen, da v trgu |
»In kaj delajo | tam | ?« |
»Delajo | tam | ,« je prestrašeno ponovil Matic. |
plešo, se zravnal in z grobim glasom | takole | oznanil: |
»V imenu postave, kaj delata | tukaj | ?« |
Kaj?« je zajecljal stražmojster in se | tako | nevarno zamajal, da bi padel v jamo, |
» | Tukaj | smo na svetem kraju!« |
Stražmojstra je ta neubogljivost | tako | razkačila, da se je zamajal in zarjovel: |
» | Tako | !« je prikimal župnik. |
»Tantadruj, sploh ne bom umrl?« je | tako | vztrepetal norček, da so zacingljali |
mešetarji, mladi in stari, so že daleč | tam | zunaj, vsak po svoji prazni dolini, |
Najprej to, da ta zgodba ni več | tako | svetla, kakor jo je bila povedala moja |
Mesečina je bila | tako | bleda in prosojna, da je bilo v njeni |
bilo drevje in ledeni so bili listi, | tako | ledeni, kakor so zledeneli že pred |
Tukaj | je lebdel samo moj preplašeni pogled, | |
In ker sem še | tako | otročji, da pri slehernem zvezdnem |
ker je zunaj ognjeno opoldansko sonce | tako | navpično lilo z modrega neba. |
razmajano mizo ter jo začel premikati | sem | in tja po zveriženem podu. |
mizo ter jo začel premikati sem in | tja | po zveriženem podu. |
sem!« je v nekakšnem valčkovem ritmu | tako | glasno utripalo v njem, da mu je bilo |
»To se samo | tako | reče...« |
sem reči, da pišete ... da pišete kar | tako | .« |
Kar tako, kar | tako | !« |
Aa, vi se čudite, ker sem | tako | zatrobil!« se je veselo zasmejal Peter |
ljubic in kakšne so bile, kaj je uganjal | tukaj | in kaj je počenjal tam, kje je služil |
je uganjal tukaj in kaj je počenjal | tam | , kje je služil v vojski in kje v miru, |
navdihom; da je bila njegova satirična žila | tako | močna, da je včasih brizgnilo iz nje |
da je včasih brizgnilo iz nje tudi | tam | , kjer ne bi bilo treba; da so njegove |
»Nikar ne jemljite | tako | smrtno resno. |
Bil je | tako | neučakan, da je poiskal mapo z naslovom |
In prav | tako | niti za hip ne podvomi o svoji smrti. |
Tam | , že prav na robu, se je v zimskem soncu | |
Saj ga že | tako | dolgo premlevam, da se bo nemara res |
v fantastiko, čeprav mu včasih šele | tam | prav vzdrgeta in zledeni srce, zakaj |
O, tudi | tukaj | ima dialektika svoje prste vmes! |
No, in | tako | je torej z mano tukaj vse lepo in prav. |
No, in tako je torej z mano | tukaj | vse lepo in prav. |
ne bi mogel opisati, pa če bi bil še | tako | zanimiv. |
je siromak nemara res bolan, ker je | tako | neznansko suh.« |
A če bi ostali | tukaj | čez zimo, potem bi šele videli, kaj |
Samota | tukaj | kar laja v človeka!« |
»Prav | tako | je Tilčka rekla Temnikarju, ko je dolga |
Odkod | ta nerazumljiva povezava?« | |
prga, prava prga, čeprav ni lepo, da | tako | rečem.« |
»Pa ne zamerite... vprašal sem kar | tako | .« |
seveda misli samo na denar, a mene dreza | tja | , kjer sem najbolj občutljiv.« |
»To se samo | tako | reče,« se je popraskal. |
‘Črnilogar, greva?’ se bo prav | tako | popraskal in rekel: |
» | Tako | , zdaj bo pa vse v redu!« je rekel s |
je postavil mizo na tla in jo začel | tako | hrupno premikati po zveriženem podu, |
je bliskovito odskočil in nato prav | tako | bliskovito skočil k njej kakor razdražen |
mu je skrivala za vrata, a on je bil | tako | otročji in trmast, da je ni nikdar |
otročji in trmast, da je ni nikdar iskal | tam | , češ tja se mi je |
trmast, da je ni nikdar iskal tam, češ | tja | se mi je |
Spočetka jo je videl | tako | živo, da ga je še telo bolelo, potem |
z drobnimi pestmi na visokih prsih, | tako | resnična in tako živa, da se Temnikar |
na visokih prsih, tako resnična in | tako | živa, da se Temnikar ni utegnil začuditi, |
prileglo, če bi ves dan lahko sedeli | takole | na toplem. |
se potegnili v Čarjevo jamo in zdaj | tam | čakajo, da pridejo ‘tovariši’ ponje. |
Lužnikov Martin, bodo še pred mrakom | tam | , he‐he!... |
Nemirno se je premetaval in nekajkrat | tako | zahropel, da se je žena zbudila in |
da bo šel takoj v Robe in da se bo | tam | spoprijel z njimi, tisti hip mu je |
In vse okrog njega je bilo | tako | lepo, tako svetlo in slovesno, kakor |
vse okrog njega je bilo tako lepo, | tako | svetlo in slovesno, kakor je bilo samo |
beli oblaček, ki je rahlo vztrepetaval | tam | na robu jasnine in se poslavljal. |
sijalo je prozorno zimsko sonce, ki je | tako | prečistilo svet, da je bilo kar škoda |
besedami nehote ponaša, kar mu prav | tako | ni bilo všeč. |
In to ga je | tako | otroško razveselilo, da se je nasmehnil |
Tukaj | je res poletje, toda jaz zdaj živim | |
In | tam | je zima. |
- | Tako | , kakor... |
potico, jaz grem pa v grmovje, ker sem se | tako | odločil. |
- Ali ni | tako | lepo? |
Vprašal sem kar | tako | ... tja v tri dni,« |
Vprašal sem kar tako... | tja | v tri dni,« |
Nasmehnil se je, a vendar mu je bilo | tako | nerodno, da je brez potrebe vrgel na |
»Včasih človek res zine kar | tako | ... tja v tri dni, kakor pravite... |
»Včasih človek res zine kar tako... | tja | v tri dni, kakor pravite... |
brez trdega dela lahko potepal sem in | tja | po deželi... |
»No, in | tako | sem večkrat prišel tudi v Črni log. |
In naneslo je, da sem | tukaj | prenočil, pa ... no, saj si lahko sami |
očital, kako je mogel biti kot pisatelj | tako | slep; in hudoval se je nase, ker ni |
vseh tistih posebnih okoliščin, ki | tako | vplivajo na človeka, da se popolnoma |
» | Tako | ! |
Kmet se je odkrehnil in | tako | nenadoma glasno izrekel svoj kajpak, |
Odšla sta brez besede in sta | tako | tiho zaprla vrata za sabo, kakor bi |
» | Tako | ! |
prizori, ki so bili še pred nekaj trenutki | tako | živi in jasni, da bi jih bil lahko |
se še nekajkrat bliskovito podrsale | sem | in tja po gladki temi, po tistem črnem |
nekajkrat bliskovito podrsale sem in | tja | po gladki temi, po tistem črnem ledu, |
Kdo ti je pa včasih | tako | govoril?« |
mora spreletavati srh, če si izmišljam | tako | grozljive prispodobe!« se je grenko |
žrelo brezdanjega prepada, jaz pa sedim | tukaj | , globoko na zemlji, v globoki kleti |
Udarilo je | tako | nenadoma in tako ostro, da je Peter |
Udarilo je tako nenadoma in | tako | ostro, da je Peter Majcen skočil na |
Le zakaj so v tem kraju | tako | čudna imena? |
Ta misel ga je prešinila | tako | nenadno, kakor bi res ne bila njegova. |
»Kaj pa, če se | tukaj | res nekaj dogaja?... |
oglasilo le klepanje kose, in sicer | tako | močno, kakor bi hotel kmet prekričati |
Živ krst me ne bo prepričal, da se | tukaj | nekaj ne dogaja... |
»Kdo pa | tukaj | nekje igra?« |
»Ali nima nihče | tukaj | v bližini trobente?« |
» | Tam | ,« |
»Pa kaj bi hodili | tja | ... |
Tam | je mokro. | |
To vprašanje je prišlo | tako | nenadoma, da Peter Majcen prvi hip |
»In | tako | !« se je oddahnila žena, ki je že sedla |
» | Tako | !« je začel Peter Majcen precej trdo. |
Tja | so prihajali partizani in beli. | |
ranjenih partizanov, in da zdaj gredo | tja | , da jih pošljejo v Betlehem, hoteli |
samokres ter odhitel v gozd, da bi jih | tam | počakal, se z njimi spoprijel in jih |
je pripelo svoje zlate žarke in jih | tako | močno napelo, da so pod ognjenimi prsti |
Stavek mu je zadonel v ušesih | tako | nevsakdanje, a hkrati tako domače, |
v ušesih tako nevsakdanje, a hkrati | tako | domače, da mu je za hip zastala noga. |
»Kdo je že | tako | rekel?« se je vprašal. |
Toda zdaj nalašč ne grem | tja | !« |
In zakaj si mi rekel, naj ne hodim | tja | ? |
Kakšno močvirje je | tam | ? |
In zvok trobente plava | tako | počasi in tako nežno skozi gozd! |
zvok trobente plava tako počasi in | tako | nežno skozi gozd! |
in stišal korak, ker se je pojavila | tako | nenadoma, kakor bi bila švignila iz |
Njene sloke bele noge so stopale | tako | prožno, kakor bi imela pod petami nevidne |
Tam | je bil nekoč nekdo nekaj vrezal v lubje. | |
In kaj se je takrat zgodilo | tukaj | ? |
kakršnih je v resnici najbrž prav malo, | tako | lepa, da je Peter Majcen pozabil na |
zakaj mi je kmet rekel, naj ne hodim | sem | ?... |
Tam | so bili vinogradi vse do vrha podolgovatega | |
A tista je bila | tako | prikupna in domača, da se je Peter |
Tam | je raslo precej visoko drevo; listje | |
Tukaj | je Črnilogarjevo močvirje. | |
Deblo je bilo | tako | debelo, da bi ga dva prava možakarja |
In bil je | tako | gladek in bel še v senci tako svetel, |
bil je tako gladek in bel še v senci | tako | svetel, kakor bi neko posebno sončece |
Tukaj | perejo dekleta,« je rekel Peter Majcen. | |
»V mesečini pa | tukaj | perejo vile. |
ter se jezijo na svoje srce, ker jim | tako | burno utriplje, in na sapo, ki jim |
burno utriplje, in na sapo, ki jim | tako | glasno piska, pa naj dihajo skozi usta |
Ali ne vidiš, da je prav | tako | pri Skopičniku, kamor hodijo prat Temnikarjevi? |
Razlika je vendar samo ta, da | tam | ne raste gaber, temveč star bezeg, |
In | tam | mimo bo zdaj šel Temnikar.« |
Tam | mimo bo šel! | |
In saj mora | tam | mimo, če hoče čez Malnovo brdo v Robe!« |
obstane na mestu in se zjezi nase, ker | tako | glasno sope: |
Kar | tako | naprej, pa jih bomo prehiteli, krote |
In | tam | se bomo potuhnili v skalah nad Dominovim lazom. |
Steza je | tam | ozka, pod stezo prepad, nad stezo stena. |
Tam | je obstal in se obrnil, da bi se poslovil | |
- | Tukaj | sem živel... in še bi živel, toda prišlo |
živel... in še bi živel, toda prišlo je | tako | , da moram... da moram naprej... |
zamaknil v širokoplečati Krn, ki je | tam | daleč na koncu doline žarel v svojem |
Tam | ... pa kaj bi ti govoril! | |
je zdelo, da nekam nemirno poskakuje | sem | in tja po svojem kotu. |
zdelo, da nekam nemirno poskakuje sem in | tja | po svojem kotu. |
Veš, | tako | sem se te nekam privadil... no, in ... |
In prav | tako | ga |
zvok ni več | tako | globoko pretresal. |
Bele ceste in cestice so se vijugale | sem | in tja po zelenem polju kakor veseli |
ceste in cestice so se vijugale sem in | tja | po zelenem polju kakor veseli trakovi |
Tam | daleč, na desni, se je svetlikal pas | |
kričečimi rdečimi strehami, kar je za | tako | stare in imenitne gospode res skoraj |
Peter Majcen se je | tako | razveselil, da se je ozrl v nebo. |
»A | tukaj | si? |
Vse je bilo staro, vse je | tako | močno dišalo po davnini, da se je Peter |
časov, ko je še Primož Trubar hodil | tod | ?« |
Tukaj | lepo stojiš v senci in prežvekuješ.« | |
No, le nikar me ne glej | tako | debelo! |
No, a prav | tako | je žalostno zanj, če se sam hvali z |
kako sem na Plešeh razbil luč, pa sem | tako | divje zamahnil, da sem jo res razbil... |
spočetka me je bilo kar sram, da se | tako | grdo lažem, potem pa ... |
- Na, | tukaj | imaš deteljo, čeprav je ne zaslužiš. |
No, preden bom napisal do | tja | , se mi bo razodel tudi boj ...« |
Naposled je bilo blato že | tako | globoko, da je Peter Majcen obstal |
Zadonela je | tako | blizu in tako glasno, kakor bi mu donela |
Zadonela je tako blizu in | tako | glasno, kakor bi mu donela nad glavo. |
»Če je pa že | tako | blizu,« se je naposled odločil, »dajmo, |
In pokrajina ga je res | tako | prevzela, da je pozabil na vse. |
»Na, | tukaj | je spet Tihi dol!« je glasno rekel. |
Peter Majcen se je vzravnal in | tako | globoko zajel zrak, kakor bi hotel |
In | tukaj | nekje, nemara prav pod tem vinogradom, |
A zdaj bom še malce posedel | tukaj | , da si zviška napasem oči. |
» | Tako | !... |
Tam | na dnu je travnik, tista neizmerna | |
pa, kdo ve, nemara se niti ne upajo | tja | . |
Da, | tako | stari gaber prešteva dneve, ki so se |
Glej, | tam | izpod gabrove sence se beli perilnik. |
Tako daleč je, daleč | tam | na dnu, a kako je svetel in živ! |
Tako je preprost in | tako | odmerjen, da se z gabrom in potokom, |
In | tam | v pobočju stoji hrast. |
In | tako | je tudi prav! |
mirnim glasom, zakaj resnica je bila | tako | grozna, da groze že ni več občutila. |
Temnikarici padla grenka kaplja v srce in | tam | okamenela, zakaj čutila je, kako se |
kako je bolj in bolj lahka in rahla, | tako | rahla, da se je s koleni pritisnila |
- | Tukaj | jih bom počakala! - je sklenila in |
Za njenim hrbtom je ura | tako | glasno tiktakala, kakor bi s kladivom |
Tako | je sedela tudi na sveti večer, okamenela | |
prevzema neka neznana toplina; bila mu je | tako | blizu, kakor še nikoli... |
In | tako | blizu mu je bila tudi zdaj, ko ga je |
mizi, in kar nenadoma ga je zagledala | tako | živo, da se je nehote spustila iz zapečka |
- Ne, ne bom jih čakala | tukaj | ! - si je odločno rekla. - |
In mar bi ga njegova prva | tako | čakala, če bi se vračal s take poti? |
stopil v hišo; odprla je vrata v vežo, a | tam | je bila sama samota, zato se je vrnila |
- | Tukaj | so! - si je rekla. |
- | Tam | stoji tvoja nemška smrt! - je rekla |
tvoja nemška smrt! - je rekla prav | tako | mirno in z roko pokazala nad njegovo |
- Nikar se | tako | ne tresi! |
prizibali z nosilom do praga in ga | tam | spustili v sneg. |
pa se je nekoliko manj vdano, a prav | tako | vprašujoče ozrl v nemško smrt, ki je |
zaslepljene od snežne beline prhutale | sem | in tja, da bi si rešile življenje. |
zaslepljene od snežne beline prhutale sem in | tja | , da bi si rešile življenje. |
Prav | tako | počasi si je snela črna očala in iz |
Saj res! - se je v Temnikarici prav | tako | glasno oglasilo srce. |
čutila, da je prav zaradi tega, ker | tako | leži, visoko nad vsemi, velik in zmagovit. |
Mrtev je, a vendar je zdaj | tako | močan, da ga nobena sila ne more več |
To je bil čuden, zelo čuden, | tako | nepojmljiv občutek, da ji je začelo |
strahopeten, najbolj šibak, najbolj beden, | tako | zapisan smrti, da se ji je zasmilil. |
- Javolheršturmfirer? - je | tako | čudno zagolčal Prekleta strešnica, |
pri tem je hkrati mislila: kako je | tako | najbolje, kako hudo bi bilo Jerneju, |
odpahnil, da je odletela nazaj k peči in se | tam | zrušila na tla. |
odskakljala k Temnikarjevi glavi in | tam | še dolgo trepetala in zvenela, kakor |
- Zakaj se pa | tako | treseš? |
- Pustite me! - je ukazala in se mu | tako | sunkovito iztrgala, da je omahnila |
se je zrušilo in obležalo na pragu | tako | belo, tako zvito in tako nepremično, |
zrušilo in obležalo na pragu tako belo, | tako | zvito in tako nepremično, kakor ne |
obležalo na pragu tako belo, tako zvito in | tako | nepremično, kakor ne bi bilo nikdar |
dotikaj se me! - je rekla pridušeno, a | tako | ukazujoče, da je vztrepetal in odskočil. |
Zarojile so po zraku, | tam | ugašale, ugasnile, padale na tla in |
- Zaplatarjev, nikar se | tako | ne tresi! |
Nemška smrt je bila | tako | presenečena, da je za hip kar obstala. |
Priskočil je drugi vojak in ga prav | tako | sunil. |
Tam | se je z brušeno ostrino jekleno zabliskala | |
Vstal je | tako | sunkovito, da se mu je zavrtelo. |
Šumenje se mu je zgostilo v sencih, se | tam | strdilo v probojno bolečino in se nato |
vse se mu je zdelo nenadoma tiho in | tako | čudno nepremično, kakor bi se bližala |
mimo črnih vrb do črnega tolmuna in | tam | obstal na belem perilniku, ki se je |
kadar je bil | tako | utrujen, da ni mogel zaspati. |
zgodilo, se pogovoril z domačimi in | tako | zbral potrebno zunanje gradivo. |
Prav | tako | jasno je videl kakih šest let starega |
Tukaj | je bil sneg srebrn, iskril se je v | |
šele na Ravniški polici, ali pa še | tam | ne. |
- | Tako | . |
Tako | je prišlo, da moram iti... | |
Tam | , - je Temnikar pokazal v gladko, kopasto | |
goro, kjer so bile vaške senožeti, - | tam | , v Brezeh jo bom videl. |
In ... ne, zdaj vidim, da ni | tako | lahko stopiti s sonca v senco. |
- In če bi zdaj vsak | tako | razmišljal, kakor jaz razmišljam, bi |
Spustil se je na stezo in | tam | počakal, da se mu je Javorka približala. |
»Kdo pa | tukaj | nekje v bližini igra trobento?« |
Spet je bilo vse | tako | čudno, tako neresnično: oblike gričev |
Spet je bilo vse tako čudno, | tako | neresnično: oblike gričev in dreves, |
Utihnil je, ker ga je zvok trobente | tako | močno udaril v hrbet, da se je zamajal. |
njim je bila trobenta, ki ga je že | tako | dolgo vznemirjala. |
obstal tiho in nepremično, ker sta bila | tako | prikupna, tako nenavadno topla in ganljiva |
nepremično, ker sta bila tako prikupna, | tako | nenavadno topla in ganljiva - in zaradi |
In sončna luč se je prav | tako | rahlo in toplo prelivala po njegovi |
»Hhm... kaj hočemo... je že | tako | ...« je zateglo, skoraj pojoče zamrmral |
» | Tako | , le ven, le ven! |
Kar | tako | : da!« je zamišljeno odgovoril ded, |
Kar | tako | : ima ga!« je še zmeraj odsotno odgovoril |
Pesem se je zaradi dolgega ponavljanja | tako | rekoč naselila v njem in se je kar |
»Kar | tako | : sprašujem...« je odgovoril starec in |
Bilo mu je | tako | neprijetno, da se je jezno postavil |
Tukaj | je zveza, tukaj mora biti zveza! | |
Tukaj je zveza, | tukaj | mora biti zveza! |
» | Tako | torej, vidva mi trobita?« |
skoraj nobenega presenečenja, ker sta | tako | nenadoma zagledala tujega človeka. |
pa mu je bilo žal otroka, ki je bil | tako | resen in tako otožen. |
žal otroka, ki je bil tako resen in | tako | otožen. |
Pa kaj hočemo, je že | tako | ! |
»Da, | tam | sva pa midva doma, tam,« se je starec |
»Da, tam sva pa midva doma, | tam | ,« se je starec obrnil k Petru Majcnu |
»Ali res | tako | bridko doni ali samo meni tako bridko |
res tako bridko doni ali samo meni | tako | bridko odmeva?« se je vprašal Peter |
Ali je res | tako | star in raztresen, ali pa je vsa njegova |
Javorka je bila že | tam | in je prala. |
Mar je res | tako | skrivnostno?« |
»Vse je | tako | mirno, tako čisto in lepo: travnik, |
»Vse je tako mirno, | tako | čisto in lepo: travnik, potok, tolmun |
»A perica?...«je še prav | tako | zamišljeno ponovil stari Blažič, ne |
Tako | prijazno se mi je smehljala s pobočja.« | |
Tam | ||
»Ali je | tako | hudo bolan?« |
»Zakaj pa potem | tako | govorite?« |
Pa kolikor ga bo, | toliko | ga bodo popili...« |
»No, kolikor ga bo, | toliko | ga bodo popili!« in spet komaj slišno |
» | Tako | , zdaj moram pa domov,« je rekel in |
Peter Majcen je sedel, toda bilo mu je | tako | mučno, da je takoj spet vstal in stopil |
Nekajkrat ga je nesel | sem | in tja pred zidanico, nato pa je krenil |
Nekajkrat ga je nesel sem in | tja | pred zidanico, nato pa je krenil po |
»Kako pa že veste, da sem | tam | ?« se je začudil. |
» | Tako | . |
»Kolikor ga bo, | toliko | ga bodo popili!...« je vzdihnil stari |
» | Tako | . |
si je rekel s trpkim zaničevanjem in | tako | sunkovito kresnil z vžigalico po škatli, |
»Toda kaj naj počnem | tukaj | ? |
»In saj nemara niti še ni | tako | hudo. |
kri v glavo zaradi tega naglega in | tako | neprimernega odgovora. |
»Le zakaj sem danes | tako | gluh?« se je vprašal z grenkobo. |
sile trepetala v starčevih rokah in se | tako | čudno svetlikala v polmraku. |
Treščila je vame in me | tako | vznemirila, da sem moral iz hiše. |
je bila preselila v Temnikarja, in | tam | sem je bil celo vesel. |
»Le zakaj še sedim | tukaj | ?« si je rekel Peter Majcen in njegova |
šele na njivi cvetoče ajde, ki je bila | tako | mirna in tako rožnata kakor sneg v |
Samo še do steze, pa sem | tam | . |
obtolčene in opraskane do krvi, a bile so | tako | gluhe od mraza, da tega ni čutil. |
Tako | je bil zadovoljen s svojim starim telesom, | |
Kar | tako | naprej pa jih bomo ugnali! |
- | Tukaj | sem! - se je glasno oddahnil in sedel |
let pred vojno, je bilo Temnikarja | tako | navdušilo, da si je večkrat ogledal |
- | Tako | bom storil tudi sam! - je odločno prikimal. |
Tam | se lahko skrijem. | |
Tudi če hodijo še | tako | počasi, bi že morali biti tukaj! |
hodijo še tako počasi, bi že morali biti | tukaj | ! |
In | tako | napeta tišina, da je segel v žep in |
- Ne! - se je zdrznil, ker je | tako | jasno zagledal samega sebe, kakor bi |
- | Tako | ! - je odrezal Martin. |
misliti samo na to, da bi tudi drugega | tako | mahnil, kakor je bil mahnil prvega. |
zadovoljstvom je začutil, da je tudi zdaj prav | tako | dobro zadel. |
Temnikar je vzdignil sekiro in z ušesom | tako | silovito udaril po koncu cevi, kakor |
Bil je izmučen, | tako | smrtno izmučen, da se ni mogel ganiti. |
Spanec je bil blizu, | tako | blizu, da je že čutil njegovo mehko |
njegovo mehko roko, on pa je bil utrujen, | tako | utrujen, da je komaj še zašepetal z |
» | Tako | je bilo dogovorjeno,« je zašepetal |
»Ne | tako | trdo!« si je otrok otresel glavo. |
Njegov glas je bil | tako | nenavaden, da ga je otrok začudeno |
In | tam | na koncu se je belila pristava kakor |
Bil je | tako | presenečen, da je nehote vzkliknil: |
In ste bili | tam | ?« |
kdo ji je povedal, kdo sem in da sem | tukaj | ? |
In zato, ker je moralo | tako | biti in ker je tako prav. |
papirje, ga je obšla tesnoba, ki jo je | tako | dobro poznal: |
»Smrt | tako | grobo diha,« je šepetaje ponovil davne |
A naj je še | tako | odločno odganjal to misel, je jasno |
V meni je bilo vse | tako | jasno in popolno, zdaj pa ... |
odtrgal od okna, je dobro vedel, da | tukaj | ne bo napisal niti besede več. |
Ozrl se je po sobi; bila je | tako | tuja in mrka, da bi najrajši kar pobegnil. |
Bil je | tako | vznemirjen, da se ni niti oglasil. |
Majcen se je oddahnil, hkrati pa je bil | tako | razočaran in jezen, da ni našel niti |
rekel, da nočem ničesar več slišati!« je | tako | ostro zarevsal Peter Majcen, da ga |
» | Tako | ... |
Bil je | tako | miren, da se je samemu sebi začudil. |
In prav | tako | se ni vprašal, zakaj se je Črnilogar |
»Pa ni šel | tja | , da bi jih opozoril?« |
»A | tako | ,« je rekel Peter Majcen in nato nehote |
Vzmet se je zakotalila k postelji in | tam | trepetala kakor grešna duša. |
»Počakajte vsaj še | toliko | , da pokličem ljudi!« |
»Toda počakal bom | tam | .« |
Temnikar je res stal | tam | . |
A noč le ni bila | tako | temna. |
gaj prav kmalu odkril, zakaj otrok je | tako | srečen, da v svoji najbližji resničnosti |
kolovozu, so bili trije mirni tolmunčki, | tako | mirni, da so na vodni gladini komaj |
Zelo rad sem zahajal v svoj gaj, a | tja | nisem zahajal samo zaradi samote in |
Tja | sem zahajal tudi zaradi soseda, starega | |
zgovoren in dobre volje, naš pa je | tako | pust kot osat! |
To se mi je zdelo | tako | lepo, da sem včasih pogledal v nebo. |
Bila je | tako | mehka in hladna, da sem se kar zibal |
Bil sem srečen, | tako | čisto srečen, da včasih še zazveni |
Toliko | je bilo grdega, da je tvoja duša umazana | |
Ustrašil sem se in bilo mi je | tako | nerodno, da bi se bil najrajši vdrl |
Temnikar pa je bil | tako | razvnet, da je pozabil na moj greh. |
»Stopi | sem | !« |
pljunil, sem pljunil v reko, ki ni bila | tako | lepa kot potok. |
Grda stvar, pa | toliko | lepega v njej! |
Te besede so bile | tako | nenavadne in nerazumljive, da nisem |
Nemara so tvoja usta že | toliko | grenka, da boš prenesel. |
Saj grénko ni | tako | strašno grenkó. |
Le zakaj bi ji pljuval v škaf, saj | tako | in tako ne bi razumela! ... |
zakaj bi ji pljuval v škaf, saj tako in | tako | ne bi razumela! ... |
bila moja dolina drugačna: ni bila več | tako | mehka, toda bila je bolj jasna. |
Tam | sem sedel na skalo nad izvirom, na | |
belem kot mlada nevesta in skoraj prav | tako | glasno diha v svoji cvetoči sreči. |
» | Tukaj | sva privezala staro škatlo! |
In | tukaj | je kladivce, ki tolče po njej, da klopota: |
Otroka sta | tako | prizadeta, da jima roke kar omahnejo. |
In gledata me | tako | potrto, da me skoraj zaboli pri srcu. |
Vse je bilo | tako | čudovito: sonce, zrak, mlada trava, |
Vidiš, | tukaj | sem pribil staro počeno koso in tukaj |
tukaj sem pribil staro počeno koso in | tukaj | je leseno kladivce, ki tolče po njej, |
»Saj so že | tako | predrzni, da hodijo po kokoši na hišni |
vračalo zdravje, in ponosen, ker je | tam | zunaj v mesečni noči veselo klopotal |
»Ne smeš | tako | ! ... |
zavrnila mama, a v njenem glasu je bilo | toliko | ljubezni in vdanosti. |
neizpodbitna resnica, ker je mama sama | tako | rekla. |
Tudi v te besede sem verjel, | tako | sveto verjel, kakor bi mi jih zašepetala |
Vse gre | tako | lepo in tiho: vrata moje sobe ne zacvilijo, |
mimo smrti, in kako bom splezal na | tako | visoko drevo. |
» | Tukaj | sem!« si srečno rečem. |
sanjal?« me je vprašala tako nenadoma in | tako | blago, da se nisem mogel zlagati. |
Bila je | tako | živahna in smejala se je tako svetlo, |
Bila je tako živahna in smejala se je | tako | svetlo, da sem ji vse verjel. |
Zagozdil se je v rogovilo in | tam | je kljuboval vsem povodnjim še dolga |
Tam | pa se je zavrtel, kakor bi oživel. | |
Tam | so že zbrani vsi otroci iz soseščine. | |
Morje je gladko in modro, in prav | tako | gladko in modro je tudi nebo. |
rameni zmigal stari mornar in se prav | tako | prebrisano nasmehnil. |
»Preden se je prikotalil do | sem | , je gotovo marsikaj doživel.« |
Takoj se jim je zazdelo, da ni več | tako | navaden kamen, kakor je bil prej. |
domišljijo, se je zdel kar nekam živ, | tako | živ, da bi se lahko vsak hip zganil, |
»Ni | tako | živ, kot so žive druge stvari,« je |
»To se ne da kar | tako | povedati,« je zmignil stari mornar. |
Tam | so bile na velikih policah samotne | |
Tam | so bile lepe, gladke senožeti. | |
Tam | so rasli samo še redki viharniki in | |
»In od | tam | je prišel tale kamen?« je vprašala |
»Od | tam | ,« je pritrdil stari mornar. |
To vprašanje je bilo | tako | nenavadno, da so otroci najprej široko |
» | Tako | sploh ne bomo prišli do zgodbe. |
Navadno se rodi | tako | , da v skalo trešči strela in napravi |
» | Tako | se je rodil tudi ta kamen. |
Naposled je bila že | tako | široka in globoka, da se je v njej |
Ampak še zmeraj je bil | tam | . |
In | tako | je sedel še dolga leta, morda sto let |
Tam | sta sedla na kamen in se prešerno ozrla | |
Dva oblaka nista, ker nista | tako | lahka.« |
Kamnu je bilo | tako | čudno prijetno, da je malce zadrhtel |
»In nikar se | tako | ne prestopaj, saj vidiš, da se maje.« |
Nato pa je prijazno vprašal: »kaj | tako | greje?« |
Bilo mu je malce hudo, ker je bil | tako | trde pameti. |
Morda pa je bil tudi | tako | sebičen, kakor so nekateri ljudje, |
Tja | dol gre tvoja življenjska pot.« | |
lep, te lahko odpeljejo v mesto in te | tam | vzidajo v zid velike palače na obrežju. |
»No, sicer pa le redki kamni pridejo | tako | daleč,« je nadaljevala gora. |
Tam | je bilo res razmetanih vse polno njegovih | |
sto let, je bil za kameno starost še | tako | mlad, da ga je bilo sram govoriti o |
In | tako | se je kamen zaljubil v njivo. |
No, naposled je bila | tu | zadnja polica. |
Ni šlo | tako | hitro kot prej, a vendar je šlo še |
Potem so bili | tu | prvi samotni viharniki. |
Drevje je bilo | tako | gosto, zelo gosto. |
Kar naprej se je zadeval od debla in | tako | je izgubljal zalet. |
med macesen in jelko, ki sta rasla | tako | blizu skupaj, da se je zagozdil med |
To spoznanje je bilo | tako | hudo, da je onemel. |
»No, zakaj pa ona ne prileti | sem | ? |
»Kaj ne bi stokal, ker sem | tukaj | ujet.« |
utriplje sok življenja, in ker sta se | tako | prepletala, sta ga popolnoma zapletla |
Tako | in tako bi kmalu usahnila in padla | |
Tako in | tako | bi kmalu usahnila in padla in segnila. |
Tako | dolgo, da so korenine strohnele. | |
In | tako | je zdaj tudi tukaj že trideset let. |
In tako je zdaj tudi | tukaj | že trideset let. |
Tako | blizu je, a le ne more do njive. | |
takrat, ko se bo sesul v prah in se | tako | združil z njo. |
je obstal, ker je videl, da je bila | tam | zemlja razkopana. |
In ko je | tako | stal in poslušal čudnemu zvenenju v |
»In zakopali smo ga | tako | globoko, da ga plug ne bo dosegel,« |
Pa kaj, saj še glasu ni imel, | tako | čudno ga je tiščalo v grlu. |
šelesteli s pisanimi krili, mornar je šel | tam | po travi, nad dolino je stala bela |
O vsaki stvari, pa naj je bila še | tako | navadna in neznatna, je znal povedati |
Od | tod | pa do pravljice je še dolga pot.« |
Kruh so delili | tako | , da so kmetom jemali žito in druge |
In prav | tako | je vedel, da mora imeti za vsakega |
jermene iz tankega usnja, a vendar ne iz | tako | tankega, kakršen je bil jermen na njegovem |
In | tako | je življenje teklo lepo dalje. |
Nekateri pa so sploh prebrisani, | tako | ti napnejo mišice, kakor bi udrihal |
Tako | je odločil: | |
Na svojo iznajdbo je bil | tako | ponosen, da je ukazal, naj razglasijo |
otroci pa so hiteli v travnike, da bi se | tam | razjokali. |
» | Tako | ne gre,« je rekel graščak Bičnjak, |
In | tako | boš napisal tablice z imeni vseh podložnikov. |
In | tako | je šlo naprej in naprej. |
Bilo je | tako | hudo, da se je naposled rodil pesnik, |
in košatih brk ni imel, ker so tedaj | tako | nosili le plemenitaši. |
» | Tam | je!« je rekel valptu in pokazal z roko. |
»Živ je, | toliko | krvi se je naužil, da je oživel in |
V smrtnem strahu se je obrnil in | tako | spodbodel konja, da se je splašil in |
»Tvoje je prav | tako | kratko, nič daljše,« se mu je tedaj |
» | Tako | kot meni. |
Človek bi rekel, da nosi lasuljo, | tako | gladki in črni so bili prameni las |
kazal zobe in rame so se mu tresle, | tako | da so se gostje že pri vratih ozirali |
in težke prebave ni mogel zaspati, | tako | da ni več zdržal, slekel je flanelasto |
trgovca, mati mu je umrla zelo mlada, | tako | da je sploh ni poznal. |
Tako | je njuno srečanje dobilo pomen pustolovščine. | |
Sem | ter tja je njun pogovor nanesel na | |
Sem ter | tja | je njun pogovor nanesel na zgodbo o |
si predstavljala dežele in bile so | toliko | lepše, kolikor manj sta vedela o njih. |
Toda dan pozneje je bil | tako | žalosten, da sta naposled odnehala. |
Kljub obilnosti je | tako | rekoč v eni sapi odhitel na ministrstvo |
želel, in začela ga je peči vest, ker se | tako | dolgo ni zmenil za svojega prvega otroka. |
svoje mladostne ljubezni je zapustil | toliko | svojega premoženja, kot je mogel. |
Prav | tako | ne bi bilo slabo, če bi imela kakšno |
Bouvard, ki je pisal | tako | , da se je z navzven obrnjenimi komolci |
obrnjenimi komolci zleknil na pult, ker je | tako | laže zaokroževal svoje poševne črke, |
Hvala bogu, nikdar več ga ne bo | sem | ! |
od ondod naj bi jih poslali v Caen, | tam | bi jih pričakal Bouvard in odposlal |
jima je pomagal porivati voz, celo | tako | daleč je šel, da jima je po jedi plačal |
vozar zapil; Pécuchet ni imel niti | toliko | moči, da bi tarnal, kajti kupa bridkosti |
»Pa sva le | tukaj | ! |
je rastla na gredah, na katerih so | sem | ter tja stale pritlikave ciprese in |
rastla na gredah, na katerih so sem ter | tja | stale pritlikave ciprese in iglavci. |
Tako | zaničljivo obravnavanje njegove zemlje | |
Ta šala jima je bila | tako | všeč, da sta jo več kot tri tedne ponavljala |
Gosenic sta se hotela znebiti | tako | , da sta z velikimi zamahi besno tolkla |
Tam | je nameraval delati kompost, zaradi | |
pripeljali do drugih pridelkov - in | tako | v neskončnost. |
manjkalo mu je konjskega gnoja, ki je | tako | koristen za delanje plasti. |
V njej so | sem | ter tja stali bloki rdečega peščenca, |
V njej so sem ter | tja | stali bloki rdečega peščenca, večje |
Zelenje na griču na drugi strani je bilo | tako | gosto, da je prikrivalo hiše. |
» | Tukaj | sejem kolerabo,« je rekel grof. |
Ovce so se pasle | sem | ter tja in slišalo se je njihovo nenehno |
Ovce so se pasle sem ter | tja | in slišalo se je njihovo nenehno muljenje. |
Štručke masla so si sledile, | tako | da so bile podobne koncem bakrenega |
Težaki so hodili | sem | ter tja in drsali s coklami po kamnih, |
Težaki so hodili sem ter | tja | in drsali s coklami po kamnih, pozvonilo |
Vpričo še | tako | upravičenih zahtev je njegova žena |
Ko je odhajal, je gledal | tako | divje, da je bilo mogoče sklepati, |
dvajset tisoč frankov, torej štirikrat | toliko | kot zakupnina. |
Bila sta ogorčena, ker je bila soba | tako | umazana; Germaine, ki jima je prinašala |
Pogovorila sta se in se | tako | tudi odločila. |
Pécuchet je v njej spravljal orodje in | tam | je preživljal čudovite ure, ko je luščil |
Pécuchet je za vsako našel drug izgovor in | tako | vse do zadnje. |
Tako | si je Pécuchet priskrbel lipovko iz | |
Kar zadeva mavec, je | tako | , da Rieffel in gospod Rigaud nista |
Toda Leclerc opisuje primere, ko je | tako | rekoč neogibna. |
Beatson pa ti kratko in malo odpravi | tako | gnojenje kot oranje. |
Predstavljal si je, da bo majske hrošče uničil | tako | , da je kokoši zaprl v kletko na kolesih, |
Bouvarda je | tako | hudo ščipalo v trebuhu, da je Germaine |
razoglava odhitela proti Chavignollesu, | tako | ju je zanimalo, za kaj gre. |
presenečenje, da vse dotlej ni mogel spoznati | tako | odličnih faranov. |
iskati vzrok požara, in namesto da bi | tako | kot vsi priznala, da se je mokra slama |
Tako | je razvnel Bouvardovo domišljijo, da | |
Toda dež je | tako | razmočil tla, da so se cepiči sami |
zemljo, drevesa pa so pognala korenine | tam | , kjer so bila cepljena. |
Prazni in polni prostori so bili vedno | tam | , kjer ne bi smeli biti, na špalirju |
levi - da ne štejemo glavnih dveh - | tako | da vse skupaj dela lepo ribjo kost. |
Kolmarke so bile izgubljene, prav | tako | dekanke in zmagoslavke. |
Da bi videla še kaj | tako | žalostnega?« |
Tako | sok ne more naprej, drevo pa zaradi | |
Naj mi kdo pove, zakaj je | tako | ! |
let bi imel z obrestmi vred dvakrat | toliko | , ne da bi si uničil živce.« |
Najprej je | tu | melanholični in romantični vrt, za |
požganimi kočami, eksotični vrt pa | tako | , da se zasadijo perujski kaktusi, »tako |
tako, da se zasadijo perujski kaktusi, » | tako | da se v naseljencu ali popotniku prebudijo |
v nekem württemberškem vrtu, kajti | tam | ste naleteli po vrsti na merjasca, |
Vpričo | tako | čudovitih možnosti sta bila Bouvard |
Skozi | tu | pa tam odprti gabrov drevored se je |
Skozi tu pa | tam | odprti gabrov drevored se je videlo |
Tako | je sredi trate zrasla skala, podobna | |
»Od | tod | se bolje vidi!« |
Kričala sta smešne besede in | tako | preskušala odmev. |
»Razumeš, zakaj sem bil | tako | nestrpen?« |
»S sprejemi je | tako | , kot da bi si kopal jamo.« |
Salon je bil | tako | zloščen, da se je človek komaj obdržal |
svetlobi so potemnele barve delovale | tako | , da se je kremžil in škilil, nekaj |
belega katuna z rdečimi robovi so bile | tako | kot v salonu povsem zastrte in sonce, |
»Če boste | tako | obrezovali, ne boste nikoli imeli sadja.« |
Bouvard ne bi šel | tako | daleč. |
Gospod Marescot je že | tako | izginil po sladici. |
je bila pri večerji kakšna malenkost | sem | ter tja narobe, toda gostje so se krepko |
pri večerji kakšna malenkost sem ter | tja | narobe, toda gostje so se krepko napokali, |
napokali, to pa je dokaz, da ni bila | tako | slaba. |
V njej hočem biti pokopan, | tako | !« |
»Ne govori | tako | ,« je dejal Pécuchet. |
Nekoč je bila | tam | pralnica in pod butarami sta odkrila |
Tako | se je rodila industrija živilskih konserv. | |
V raziskavah sta prišla | tako | daleč, da sta za vsakim živilskim izdelkom |
je gospodaril po njegovih ukazih in | tako | nevarno varčeval, da je bilo pridelkov |
Čeprav se je | toliko | naredilo, je dobiček negotov, kmetijo |
ker je navezan na vas in ker se mu | tako | dobra lastnika smilita. |
kolenih sedela pri vratih, začela prav | tako | tarnati, kokodakajoč z visokim glasom |
odprl dve steklenici svoje malage, ne | toliko | iz velikodušnosti kot zato, da bi bil |
spraševala, zakaj se je zgrnilo nadnju | toliko | nesreč, zlasti še zadnja. |
»Morda je | tako | zato, ker ne znava kemije!« |
priskrbela Regnaultov priročnik in | tako | najprej zvedela, da so ‘elementi morda |
Tako | sta minila dan in večer. | |
odstranjenih obraznih mišic je oko | tako | pošastno izstopalo, da je človeka morala |
svoje knjižnice, pri tem pa trdil, da | tako | ali tako ne bosta prišla do konca. |
knjižnice, pri tem pa trdil, da tako ali | tako | ne bosta prišla do konca. |
Toda | tam | so bili tudi peclji in mešički, loki, |
bilo treba posamezne dele postaviti | tja | , kamor so spadali. |
Tako | sta obdelala in opustila srce, želodec, | |
»Bravo, pričakoval sem, da bo | tako | !« |
sta njegov izziv in odpeljala sta se | tja | v Bayeux, da bi si nakupila knjig. |
Tako | sta preverjala, ali žeja poneha, če | |
srečne okoliščine ni prišlo nikoli, | tako | da je bil zaradi lažne sramežljivosti, |
izhlapevanja, in stal je na tehtnici čisto nag, | tako | da je kljub sramežljivosti kazal podolgovat, |
Sem | ter tja se je slišalo škrebljanje miši, | |
Sem ter | tja | se je slišalo škrebljanje miši, v zraku |
Tako | je šlo tri ure. | |
Jemal je druge in jih hitro zabadal kar | tako | na slepo. |
Ko je bil nekega dne spet namenjen | tja | , ga je ustavil moški s platneno vrečo |
Brošura mu je bila | tako | všeč, da je pisal Barberouju, naj mu |
nastavila lice, pri tem pa gledala | tako | , da bi lahko postalo nevarno, če ne |
zaradi žižulka) in ga pregovorila, da je | tako | kot Alzačani začel delati pila purgatoria, |
Mar je | tako | zaradi hrane, ki jo je pojedel? |
bil po kleščenju v gabrovem drevoredu | tako | zbit, da je po večerji bruhal; to ga |
peče zgaga, sir, ‘ki je na splošno | tako | upoštevan, je težko prebavljiv’. |
bi res moral biti bedast, da bi se | tako | mučil. |
bo kar zapustila gospodarja, kajti | tako | nerazumevajoča in muhasta sta postala. |
Kavo z žganjem sta | tako | kot nekoč popila na gričku. |
»Nekoč so mislili | tako | . |
Tako | sta se pogovarjala, ko sta v soju zvezd | |
Tudi | tam | zgoraj so trgovci in orožniki, goljufajo |
Stvarjenje je bilo | tako | veličastno, da je tudi njuna začudenost |
Ponosna sta bila, da razmišljata o | tako | velikih stvareh. |
Tam | sta našla vse, rastlinske in zemeljske, | |
Šla sta | tako | daleč, da sta podvomila o mikroskopu. |
mu jih pripisujejo, morda niti niso | tako | pozitivna. |
pojavili otoki iz zvezdastih koral, | sem | ter tja so na vzpetinah rastli šopi |
otoki iz zvezdastih koral, sem ter | tja | so na vzpetinah rastli šopi palm. |
čeprav mora biti v okolici Falaisa, | tako | kot v vseh jurskih plasteh, obilo živalskih |
»No, se bova pa | tako | predstavljala!« |
Potem ko sta se | tako | pripravila, sta se podala na pohode, |
ju imeli za krošnjarja, ker sta bila | tako | našemljena. |
Ni bilo kar | tako | nalepiti etikete in vedeti imena za |