O'beseda, označena besedila z lemami
vetru, ko je stopil skozi steklena | vrata | bloka Zmaga, vendar ne dovolj hitro, |
kraji, kjer so bombe razdejale večja | področja | , na katerih so zrasle umazane kolonije |
neutrudni monolog, ki se je že dobesedno | leta | in leta odvijal v njegovi glavi. |
monolog, ki se je že dobesedno leta in | leta | odvijal v njegovi glavi. |
najprej velike začetnice, nato pa tudi | ločila | : |
kljunu z majhnim fantkom približno tri | leta | starim v naročju. |
Imel je navado, da si je popravljal | očala | na nosu, kar te je zmeraj nenavadno |
Prikrivati | čustva | , nadzorovati obraz, početi, kar so |
Snel si je bil | očala | in si jih je ravnokar znova natikal |
Potrkalo je na | vrata | . |
Zajel je sapo in odprl | vrata | . |
ko je puhal iz pipe, da se že štiri | leta | vsak večer pokaže v Občinskem centru. |
»Goldstein!« je zarjul fant, ko so se | vrata | za njim zaprla. |
običajno rabljena fraza - vlekel na | ušesa | in slišal opazko, ki je kompromitirala |
Tako popolnoma mu je izpraznil | pljuča | , da je lahko spet zadihal le, če je |
»Na svoja | mesta | , prosim, od trideset do štirideset!« |
Winston dobro vedel, so minila le štiri | leta | , kar je bila Oceanija v vojni z Eastazijo |
desettisočič, ko je boleče potiskal | ramena | nazaj (z rokami v bokih so krožili |
povesil roke ob stran in počasi napolnil | pljuča | z zrakom. |
mogel dokazati tudi najbolj očitna | dejstva | , ko pa ni bilo nobenih dokumentov izven |
partijskih zgodovinah, da je Partija izumila | letala | . |
odpihnil prah z ustnika in si nataknil | očala | . |
stroja majhna pnevmatična cev za pisana | poročila | ; na levi večja za časnike; na stranski |
preprosto zasleduje in črta v tisku | imena | ljudi, ki so izhlapeli, in torej zanje |
Imeli so razsežna | skladišča | , kjer so hranili popravljene dokumente, |
Novoreka, odrinil narekovalnik, si očistil | očala | in se lotil glavne naloge tistega dopoldneva. |
prezgodaj - ker so njemu na ljubo omilili | pravila | - se je pridružil Vohunom, pri devetih |
sedel, se je svetloba ujela v njegova | očala | in kazala Winstonu prazni ploščici |
Verjel je v | načela | Angsoca, častil je Velikega brata, |
Za trenutek je zatisnil | ušesa | za vsesplošni trušč in prisluhnil tistemu, |
trobente in nato prepustilo mesto godbi na | pihala | . |
»S trobentami za | ušesa | , da prisluškujejo pri vratih.« |
Šel sem z njo skozi | vrata | in čez dvorišče v kletno kuhinjo. |
zaželeno, da bi imela raja močna politična | čustva | . |
dni in noči so ti telekrani tolkli na | ušesa | s statističnimi dokazi, da imajo ljudje |
postali nejasni, da je poznal njihova | imena | prej kot pa ime Velikega brata. |
Položil si je pisalni blok na | kolena | in odrinil stol, da bi se kolikor mogoče |
našminkanimi ustnicami in fantje, ki so lovili | dekleta | , pa zabuhle, racave ženske, ki so kazale, |
Ljudje so se ko zajci pognali skozi | vrata | . |
»Brž na | tla | !« |
ga druga dva proučevala čez njegova | ramena | . |
štrleli kakor raku, je odrinil nihajna | vrata | in vstopil. |
Odrinil je | vrata | in ostuden sirast vonj po kislem pivu |
je rekel starec ter bojevito zravnal | ramena | . |
ste,« je rekel oni in spet vzravnal | ramena | . |
Dvignil je kozarec in spet vzravnal | ramena | . |
»Samo premišljal sem, da že | leta | nisem videl cilindrov.« |
primaže tako, da me je skoraj poslal pod | kolesa | avtobusa. |
»Ko pa pride v moja | leta | , ni nikdar več čisto pravi.« |
»Bronastega svečnika že | leta | nisem videl.« |
ključavnicami, pokvarjena dleta, nožiči za | peresa | s polomljenimi rezili, stare ure, ki |
Za | stoletja | kapitalizma je veljalo, da niso naredila |
vosku, ki so prikazovala sovražnikova | grozodejstva | in podobno. |
glasu s telekrana, ki mu je tolkel na | ušesa | , ni mogel slediti toku svojih misli. |
Dekle se je vzdignilo na | kolena | . |
Ko je šel skozi straniščna | vrata | , je tisto stvar potisnil v žep in jo |
papirje na pisalni mizi, si nataknil | očala | in potegnil narekovalni stroj k sebi. |
Popravil si je | očala | na nosu, vzdihnil in potegnil k sebi |
Pravzaprav je le malo ljudi pisalo | pisma | . |
Za | sporočila | , ki jih je bilo treba kdaj poslati, |
brez prestanka sta nosila vodeno jed v | usta | in med žlicami izmenjala nekaj potrebnih |
nebu, na katerem je premagal evrazijska | letala | (še pred nekaj leti so bila ta letala |
silovitim sunkom mu je uspelo, da je zrinil | ramena | mednju. |
kratko in malo izginili, verjetno v | taborišča | za prisilno delo. |
so jih našle, ter postavljale mučna | vprašanja | . |
»Poglej | drevesa | .« |
navzgor in poljubljal je polna rdeča | usta | . |
Potegnil jo je na | tla | , bila je popolnoma predana, lahko bi |
Razprostrl je | krila | , jih nato skrbno spet zložil, sklonil |
prenehal, razprostrl in spet zložil | krila | , napihnil pikaste prsi in znova zapel. |
postopoma mu je poplava glasbe pregnala vsa | razmišljanja | iz glave. |
Razen za | usta | bi ne mogel reči, da je lepa. |
rekla, kakor hitro je obvladal vsa | navodila | . |
Toda nekaj prahu mu je prišlo v | usta | . |
hočejo, da se nimaš dobro; torej prekršiš | pravila | , kot najbolje znaš. |
Najpametneje je bilo kršiti | pravila | , pa vseeno ostati živ. |
»Vcepljajo ti to | leta | in leta.« |
»Vcepljajo ti to leta in | leta | .« |
iz golobjega gnezda začela risati na | tla | zemljevid. |
Spustila se je na | kolena | , odprla torbo in pometala ven nekaj |
pravijo, da vse lahko pozabiš, a še čez | leta | solze in nasmehi mi mučijo srce. |
Časnika ter spreminjal in olepševal | poročila | , ki bodo citirana v govorih. |
sovraži Partijo in da bi vsakdo prekršil | pravila | , če bi menil, da je to varno. |
učili v šoli, da je Partija izumila | letala | . |
pa, ali je sploh važno, kdo je izumil | letala | ? |
dejanski, stvarni dokaz po dogodku - | leta | po njem.« |
tega, da so sprejeli najbolj očitna | nasilstva | nad stvarnostjo, ker niso nikdar popolnoma |
položiti v svojo kretnjo, si je popravil | očala | na nosu. |
smetnjakih in kupih odpadkov, pobirajoč | rebra | zeljnih listov, krompirjeve olupke, |
prala, krpala, postiljala, pometala | tla | , brisala prah s kamina - vedno zelo |
Obdržali so prvinska | čustva | , ki se jih je moral on sam z zavestnim |
značilno kretnjo si je O'Brien popravil | očala | na nosu. |
»Ne verujeva v | načela | Angsoca.« |
Začel je postavljati | vprašanja | , s tihim, brezizraznim glasom, kot |
»Izvršiti sabotažna | dejanja | , ki lahko povzroče smrt več sto nedolžnih |
izsiljevati, pokvarjati otroke, razpečavati | mamila | , podžigati prostitucijo, razširjati |
pozdravil, je Martin odšel in tiho zaprl | vrata | za seboj. |
priznati le malo drugega kot lastna | dejanja | .« |
Ko si pogledal na O'Brienova mogočna | ramena | in njegov robato oblikovani obraz, |
skrivoma sestajajo po celicah, pišejo | sporočila | na zidove, se prepoznavajo s posebnimi |
Kombinezon ga je rezal v | ramena | , tlak ga je ščemel v podplate, celo |
nosil, mu je ob vsakem koraku butala ob | kolena | , pošiljajoč mu ščemeče občutke po koži |
telekrani, pozivajoč jih na službena | mesta | , so bili komajda potrebni. |
pokopala narekovalnik in se prelivala na | tla | , tako da je najprej moral poskrbeti |
Tretjega dne so ga oči neznosno skelele in | očala | si je moral brisati vsakih nekaj minut. |
vsesplošna v vseh deželah in na taka | dejanja | , kot so posilstvo, plenjenje, klanje |
ujemata, se je končalo tekmovanje za | tržišča | , kar je bil poglavitni vzrok za prejšnje |
vse tri sile si lastijo velikanska | ozemlja | okoli tečaja, ki so v resnici zvečine |
Šlo je za to, kako obdržati | kolesa | industrije v teku, ne da bi v svetu |
Polja | obdelujejo z vprežnimi plugi, medtem | |
gibov in odtenkov glasu ter preizkuša | mamila | , ki onemogočajo prikrivanje resnice, |
nekaj sto bomb padlo na industrijska | središča | , predvsem v evropski Rusiji, zahodni |
Če bi Oceanija zavzela | področja | , ki so bila nekoč znana kot Francija |
Kakor smo videli, opravljajo | raziskovanja | , ki jih lahko imenujemo znanstvena, |
Vrgla je svojo rjavo torbo za orodje na | tla | in se mu vrgla v objem. |
in vrvjo ter si izmenično ali mašila | usta | s ščipalkami ali se spuščala v prešerno |
Naslonil si je knjigo na | kolena | in začel brati: |
Dolga | obdobja | je videti, da so Visoki varno na oblasti, |
težila k temu, da obdržijo njihova stara | imena | in se spogledujejo z njihovimi ideologijami. |
popustiti, pazili so samo na očitna | dejanja | in se niso menili za to, kaj njihovi |
točka za ljubezen, strah in čaščenje, | čustva | , ki jih je laže čutiti do posameznika |
mogoče navesti, ne da bi razgalili | protislovja | , ki se skrivajo v Angsocu. |
in Partija ni nezmotljiva, je treba | dejstva | neutrudno in neprestano nadvse prožno |
so prepuščeni sami sebi, so za dolga | obdobja | zmožni pozabiti, da besni vojna. |
delavskega razreda, kar je bilo za pretekla | stoletja | nekaj nezaslišanega, svoje člane pa |
kliče z imenom, ki neposredno deluje na | čustva | družinske vdanosti. |
Zaprl je knjigo, jo skrbno položil na | tla | , legel in potegnil odejo čez oba. |
celi,pravijo, da vse lahko pozabiš,a še čez | leta | solze in nasmehi mi mučijo srce. |
ter tja, si mašila in spet praznila | usta | , zapela ter spet utihnila in medtem |
Slika je padla na | tla | in odkrila za seboj telekran. |
sedel ob steni, stlačen med umazana | telesa | , preveč zaposlen s strahom in z bolečino |
so jim zaplenili lastnino, pisali na | tla | opolzke besede, jedli vtihotapljeno |
se je naprej in izdatno bruhala na | tla | . |
ga je znal na pamet kot aritmetična | pravila | . |
na čelo in si jo za hip pritisnil na | senca | , kot bi se skušal nečesa spomniti. |
Vsakič, ko je zravnal zalita | kolena | , je bilo jasno, da trepetajo. |
Mož brez brade je spustil kruh na | tla | . |
telesa poslal strašen udarec naravnost v | usta | moža brez brade. |
in se negotovo dvignil na roke in | kolena | . |
se je s sklenjenimi rokami vrgel na | kolena | . |
jih lahko vzamete in jim prerežete | grla | pred mojimi očmi in stal bom in gledal.« |
A tisti trenutek se je vrgel čez | tla | celice in zagrabil eno od železnih |
Skoraj omrtvičen je padel na | kolena | , oklepajoč se udarjenega komolca z |
in malo privabljal več in več brc, v | rebra | , v trebuh, v komolce, v piščali, v |
trebuh, v komolce, v piščali, v dimlje, v | moda | , v trtico. |
nazaj za udarec, dovolj, da je stresal | priznanja | resničnih in umišljenih zločinov. |
vrgli kot vrečo krompirja na kamnita | tla | celice, pustili nekaj ur, da si je |
Tepli so ga po obrazu, mu navijali | ušesa | , ga vlekli za lase, silili stati na |
dokazujoč mu pri vsakem koraku laži in | protislovja | , dokler ni začel jokati tako od sramu |
Priznal je, da je bil | leta | in leta v osebnih stikih z Goldsteinom |
Priznal je, da je bil leta in | leta | v osebnih stikih z Goldsteinom in da |
rjoveč od krohota in na ves glas tuleč | priznanja | . |
On je bil tisti, ki je postavljal | vprašanja | in sugeriral odgovore. |
Zamišljeno si je popravil | očala | na nosu in stopil korak ali dva gor |
»To veš že | leta | , čeprav si se boril proti tej vednosti.« |
Odprl je | usta | , da bi govoril, pa nato ni spregovoril. |
»Ta je trajala štiri | leta | .« |
Zrak mu je vdiral v | pljuča | in spet uhajal v globokih vzdihih, |
priznavale vse, kar si jim položil na | usta | , ki so se skrivale za psovke, obtožujoč |
Na skoraj stari način si je popravil | očala | na nosu. |
posteljo, a lahko je nekoliko pregibal | kolena | , obračal glavo na eno in drugo stran |
rojstvu odvzeli materam, tako kot vzamemo | jajca | kokošim.« |
Winston se je spustil na | tla | in negotovo vstal. |
Ko jih je spustil na | tla | , je opazil, da je na nasprotnem koncu |
»Stopi med | krila | ogledala.« |
»Odpri | usta | !« |
njuno prešuštvovanje, njuna nejasna | zarotništva | proti Partiji - vse. |
Lahko ga držijo | leta | in leta v samici; lahko ga pošljejo |
Lahko ga držijo leta in | leta | v samici; lahko ga pošljejo v taborišče |
To bo morda trajalo | leta | . |
O'Brien je vzel Winstonova | ramena | med svoje močne roke in ga od blizu |
globoke vode, ni strahopetno napolniti si | pljuča | z zrakom.« |
»Včasih se prekopljejo skozi | lica | in požrejo jezik.« |
Žica mu je ogrebla | lica | . |
privezan na stol, a padal je skozi | tla | , skozi zidove poslopja, skozi oceane, |
Bil je svetlobna | leta | daleč, a O'Brien mu je še vedno stal |
dvignil, je rignil skozi škrlatno rdeča | usta | . |
Lahko bi se ulegla na | tla | in počela tisto, če bi hotela. |
Ko sta šla nazaj skozi | vrata | , ga je prvikrat naravnost pogledala. |
prižgala košček sveče in sedli so na | tla | , da bi se igrali. |
Celo natakarji so obstali in napeli | ušesa | . |
bi bilo mogoče dati specializirana | imena | določenim spolnim odklonom, toda običajni |
moral biti zmožen izstreliti pravilna | mnenja | tako avtomatično, kot brzostrelka izstreli |
Bilo je seveda mogoče izrekati | krivoverstva | zelo surove vrste, prava bogokletstva. |
krivoverstva zelo surove vrste, prava | bogokletstva | . |
utegnili temeljito opraviti predhodna | dela | , potrebna za prevajanje, so torej rok |
Kakor ljubijo pesniki svoja | dela | in očetje svoje otroke, tako petičniki |
»To je jasno: | zdravila | , hrano in pijačo za telo.« |
ušesa sluh in je zato za ta telesna | dela | potrebna še ena spretnost, ki raziskuje, |
Trazimah oditi, potem ko nam je zlil na | ušesa | mogočno ploho svojih besed. |
silili, naj ostane in odgovarja na | vprašanja | . |
zdravnika kot osebo in hkrati tudi njegova | navodila | ?« |
Trazimah, prepire, sovraštvo in medsebojna | trenja | , pravičnost pa složnost in prijateljstvo. |
si ne vem pomagati, ker imam polna | ušesa | tega, kar trdijo Trazimah in tisoči |
obljubljata pravičnim še imenitnejša | darila | bogov; vodita jih namreč v podzemlje, |
prepričajo ne le posameznike, temveč cela | mesta | , da se je moč oprati in očistiti zločinov |
ostanemo skriti, bomo ustanovili zaveze in | društva | ; na voljo so tudi učitelji govorništva, |
hvalil, da je poveličeval čas, slavo in | darila | , ki jih prinašata; bistva samega teh |
slabotni možje, ki niso sposobni za druga | dela | . |
pohištvo, izbrane prikuhe, miro in | kadila | , prijateljice in pecivo, vse v kar |
resnici bitja, ki v sebi združujejo taka | nasprotja | , čeprav sva imela to za nemogoče.« |
bolj oblikujejo kot z rokami njihova | telesa | . |
na Hezioda, kako je prikazal Uranova | dejanja | in Kronovo maščevanje nad njim. |
ne sme vsega tega predstavljati kot | dela | boga, če pa že, potem se mora dokopati |
v raznih premenah hodeč, obiskujejo | mesta | človeška. |
najprej pri pesnikih izločiti taka | mesta | , kakor je tole: Hotel bi biti za |
jezijo na nas, prosimo, če ta in podobna | mesta | črtamo; tega ne delamo zato, ker bi |
verzi nepesniški ali neprijetni za | ušesa | široke množice; ravno ker so pesniški, |
smeli najvišjemu med njimi položiti v | usta | njegovemu bistvu docela neustreznih |
dal zapeljati v podobne besede ali | dejanja | ; ne da bi se sramoval ali se skušal |
zakrivil tako strašna in brezbožna | dejanja | , kakor jim jih sedaj podtikajo. |
mladino, da bogovi delajo tudi zla | dejanja | in da heroji niso nič boljši od ljudi. |
»Če pa pesnik govori skoz | usta | drugega, potem po možnosti čimbolj |
posnemanje; isto velja tudi za druga nečastna | dela | , da jim posnemanje ne bi prešlo v naravo. |
vsa druga obrtniška dela, seveda tudi | telesa | živali in sploh živih bitij. |
telesa, tu pa postavimo samo glavna | načela | , da ne postanemo dolgovezni, potem |
grajaš tudi može, ki ljubijo korintska | dekleta | , da si ohranijo zdravo in močno telo?« |
umetnost očara dušo z zvoki flavte in mu v | ušesa | kakor skoz lijak vliva sladke, mehke |
naše mladine, lov in pogone na živali, | tekmovanja | v telovadbi in jahanju? |
težke naloge, nalagati jim je treba | dela | , ki povzročajo bolečine, in tekmovanja, |
treba dela, ki povzročajo bolečine, in | tekmovanja | , pri tem pa je treba zmeraj paziti |
preskušati in opazovati: kakor peljemo | žrebeta | v hrup in trušč in jih opazujemo, ali |
dolžno daritev, pa si naj pripravijo | počivališča | . |
kakor jo imajo vsi drugi, ki obdelujejo | polja | , si gradijo velike in lepe hiše, si |
kmete, ko bi jih oblekli v škrlatna | oblačila | , navesili nanje zlato in jim dopustili, |
»In tako vzgojeni možje obnovijo tudi | pravila | dostojnosti, ki se zdijo sicer nepomembna |
občudujem pa ljudi, ki sprejemajo takšna | prilizovanja | in se imajo za dobre državnike, ker |
»Na zmerna in preprosta | čustva | , ki jih vodi razum in so povezana z |
stanovi deliti drug z drugim svoja | orodja | in svoje položaje ali pa hoče eden |
dobi zaradi istih lastnosti zanje ista | imena | kakor država.« |
severni narodi; isto velja za znanstvena | nagnjenja | , katerih nastanek je iskati v naših |
čem drugem, in isto velja za druga | poželenja | .« |
poželenjem, nerazumski, poželjivi, za čutna | zadovoljstva | in naslade zavzeti del duše.« |
razuma, kakor se je to pokazalo glede na | poželenja | .« |
Samo pogumno odgovarjaj na naša | vprašanja | in nam opiši, kako si zamišljaš skupnost |
moški in ženska morata opravljati ista | dela | . |
pozovimo nasprotnika, da nam pokaže | dela | in javne poklice, za katerih opravljanje |
Ker imajo zdaj vsi skupna | stanovanja | in skupno hrano, ker nihče nima ničesar |
(kakor zdravniki) razumeti na različna | zdravila | . |
No za | telesa | , ki ne potrebujejo zdravil, temveč |
prihajati iz ust državljanov že na | ušesa | otrok in jih navajati k pravilnemu |
Smešno bi bilo, ko bi imeli samo v ustih | imena | sorodnikov, ne bi pa se po tem ravnali.« |
prijatelj, jim moramo že kot otrokom dati | krila | , da v stiski lahko odletijo.« |
bomo kot zaobljubnega daru nosili v | svetišča | , zlasti še ne, če je to grško orožje |
Obe nasprotujoči si strani pustošita | polja | in požigata hiše: kako zločinski je |
in z drugimi Grki imajo tudi skupna | svetišča | ?« |
: čuvarjem je prepovedano pustošiti | polja | in požigati hiše.« |
in kaj ni, ta si gotovo ne zasluži | imena | prijatelja znanja ali filozofa. |
dionizijskih slavjih, kakor da bi imeli | ušesa | najeta za nastope zborov. |
če bi se mož, ki mu prisojamo samo | domnevanja | , ne pa spoznanja, razjezil in oporekal |
Ali pa mu raje zastavimo | vprašanja | in mu prej zagotovimo, da nimamo nič |
namene in druge učinke, dobijo druga | imena | . |
sposobnost, s katero si ustvarjamo | mnenja | .« |
pa je, smo rekli, za to, da ustvarja | mnenja | ?« |
ljudje, ki gledajo posamična pravična | dejanja | , pravičnosti same pa ne vidijo itd., |
je krmarjenje priučljivo, pobiti na | tla | . |
vodjo ladje, in da ’modri hodijo pred | vrata | bogatašev‘ ; kdor si je te besede izmislil, |
najsi bo bogat ali reven, mora iti pred | vrata | zdravnikov, in vsakdo, ki čuti potrebo, |
ljudje hrupno grajajo nekatere govore in | dejanja | , druge spet pretirano hvalijo. |
»In kakšne misli in kakšna | mnenja | lahko pričakujemo od ljudi, ki niso |
zdi že mnogo, če poslušajo filozofska | predavanja | , v prepričanju, da je filozofija lahko |
Ko pridejo v | leta | , v katerih začne duša dozorevati, je |
prijateljsko, brez sovražnosti ovrgel | obrekovanja | , katerim je izpostavljeno znanstveno |
na druge ljudi in jim vceplja svoja | spoznanja | , tako v javnem kakor v zasebnem življenju, |
katerimi sem se tako dolgo ukvarjal, tuja | mnenja | in ne svojih.« |
samo domneva in postane slepa; pri tem | mnenja | menjava in spreminja ter zbuja vtis, |
sklepa, da je sonce tisto, ki določa | leta | in letne čase, ki vlada vsemu vidnemu |
morate, ko pride na vas vrsta, stopiti v | bivališča | tistih spodaj, da se navadite skupaj |
enico, potem to velja tudi za vsa druga | števila | .« |
mnenje bo, da je treba spoznati resnična | razmerja | .« |
Tudi tu merijo tonska | razmerja | in tone, jih primerjajo in se s tem |
Govorijo o nekih zgostitvah in nagibajo | ušesa | , kakor da bi hoteli čisto iz bližine |
akordih, ki jih slišijo, iščejo številčna | razmerja | , ne da bi se povzpeli do resničnih |
poskuša gledati, kakor smo rekli, živa | bitja | , zvezde in nazadnje samo sonce. |
Vse druge znanosti zadevajo samo | mnenja | ali poželenja ljudi, nastajanje in |
druge znanosti zadevajo samo mnenja ali | poželenja | ljudi, nastajanje in sestavo stvari |
usposabljala, da kar najrazumneje postavljajo | vprašanja | in nanje odgovarjajo.« |
temi vajami, ki trajajo dve ali tri | leta | , drugo delo ni mogoče. |
jo za nenehno ugovarjanje, posnemajo | spodbijanja | starejših in tudi sami spodbijajo mnenja |
spodbijanja starejših in tudi sami spodbijajo | mnenja | drugih: pri tem se veselijo kot mladi |
»Misliš šest let ali štiri | leta | ?« |
prisiliti, da prevzamejo poveljniška | mesta | v vojski in druge, mladim ljudem namenjene |
»Po pravici, če si sicer delijo vsa | dela | z moškimi, kakor smo pred tem rekli.« |
katere sem mislil, imajo namreč znana | imena | . |
zajeto število uravnava dobra in slaba | rojstva | . |
podložniki, vtem ko sami opravljajo | dela | v zvezi z vojskovanjem in čuvanjem.« |
obzidje in jih tako spremenijo v prava | gnezda | ; tu lahko z ženskami in drugimi izbranci |
njegove duše, drugi pa mu razvnemajo | poželenja | in voljo. |
»Isto velja tudi za vsa druga vodilna | mesta | .« |
starosti berači, iz vseh tistih, ki imajo | žela | , pa nastanejo zločinci.« |
potem zvečine kažejo pri tem trotovska | nagnjenja | .« |
premoženje; sami pa potem kupujejo njihova | posestva | ali jim nanje posojajo denar ter tako |
ljudem, ki se jim ne upirajo, dajejo | posojila | , pobirajo visoke obresti, potomke očeta |
prištevamo med tako imenovana ’nepotrebna‘ ( | poželenja | ).« |
velja tudi za ljubezenska in druga | poželenja | .« |
njegovi duši, zapro bahave puhlice | vrata | pred njo in je ne pustijo v trdnjavo, |
njim, sprejme nazaj nekatera pregnana | poželenja | in se ne predaja več popolnoma strastem, |
in to so užitki slabih poželenj; ta | poželenja | moraš negovati in spoštovati, ona pa |
s troti, od katerih imajo nekateri | žela | in drugi ne.« |
jih po krivici obdolžuje, vlači pred | sodišča | , kakor je navada, in jih obsoja na |
vzdigne in skuša zadovoljiti svoja | poželenja | . |
zapeljivci ga pridobijo za vsa sramotna | dejanja | ali, kakor pravijo, za popolno svobodo; |
si ta demagog duše postavi pobesnela | poželenja | za telesno stražo in z njimi zdivja. |
ukvarjajo se z žeparstvom, ropajo, plenijo | svetišča | in se pečajo s prodajo sužnjev. |
vsaj nekoga, ki lahko odgovarja na | vprašanja | ?« |
Ali pa morda veš za boljša | merila | , da si ustvariš pravilno sodbo?« |
pojasnil tako, da mi boš odgovarjal na | vprašanja | , ki naju bodo skupaj z odgovori popeljala |
ima pravičnost za koristno, zahteva | dejanja | in besede, po katerih naj postane notranji |
razuzdanosti in če počnemo nečastna | dejanja | , torej stvari, zaradi katerih postanemo |
zemljo, samega sebe in vsa druga živa | bitja | , predmete in rastline ter vse, kar |
resnično obstoječe temeljne oblike ali | dela | obrtnikov?« |
» | Dela | obrtnikov.« |
pridejo v pest in ob pogledu na njihova | dela | ne opazijo, da so le‐ta cele tri stopnje |
kot spomin nase zapustiti mnoga lepa | dela | in mu bo ljubše, da bo sam hvaljen, |
»Za druga | območja | ne mislimo primerjati Homerja ne nobenega |
piščali so dobre za sviranje, in mu da | navodila | za njihovo izdelavo; izdelovalec pa |
ali neuporabnost piščali, daje o tem | navodila | , tisti pa, ki jih izdeluje, mu verjame |
povezuje se s slabim in ustvarja slaba | dela | .« |
različna - prisiljena ali prostovoljna - | dejanja | , se zaradi njih počutijo srečne ali |
tuji bolečini nujno vpliva na lastna | čustva | ; kdor dopušča, da se mu razvije sočutje |
ljubezensko življenje, na jezo in na vsa | poželenja | , na čustva bolečine in veselja, ki |
življenje, na jezo in na vsa poželenja, na | čustva | bolečine in veselja, ki spremljajo |
in veselja, ki spremljajo vsa naša | dejanja | . |
desetih dneh pobirali že razpadajoča | trupla | , naletijo tudi nanj : bil je dobro |
nebo, potem ko so si na prsi pripeli | znamenja | sodbe, ki jim je bila izrečena. |
onostranstvu, in mu naložili, naj ima odprta | ušesa | in oči za vse, kar je tam. |
zvezali roke, noge in glave, jih vrgli ob | tla | , jim odrli kožo in jih nato odvlekli |
za tretje, četrto in nadaljnja štiri | vretenca | ; vseh vretenc je namreč osem, katerih |
Pokaže mu vsa | kraljestva | sveta in njihovo slavo ter mu reče: |
luč ljudem, da bodo videli vaša dobra | dela | in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih.« |
ti moliš, pojdi v svojo sobo, zapri | vrata | in môli k svojemu Očetu, ki je na skritem. |
»Vstopíte skozi ozka | vrata | , kajti široka so vrata in prostorna |
»Vstani, vzemi svoja | nosila | in pojdi domov!« |
Jezus je obhodil vsa | mesta | in vasi. |
»K poganom ne hodíte in v samaríjska | mesta | ne vstopajte! |
Ko je Jezus končal | naročila | svojim dvanajsterim učencem, je šel |
Kdor ima | ušesa | , naj posluša. |
Tedaj je začel grajati | mesta | , v katerih se je zgodilo največ njegovih |
času je šel Jezus v soboto skozi žitna | polja | . |
Drugo je padlo na kamnita | tla | , kjer ni imelo veliko prsti. |
Kdor ima | ušesa | , naj posluša!« |
Katero je vsejano na kamnita | tla | , je tisti, ki besedo posluša in jo |
»Odprl bom svoja | usta | v prilikah, oznanjal bom, kar je bilo |
Kdor ima | ušesa | , naj posluša.« |
»Zakaj tvoji učenci prestopajo | izročila | starih? |
Človeka ne omadežuje to, kar gre v | usta | , ampak kar prihaja iz ust, to ga omadežuje.« |
razumete, da gre vse, kar prihaja v | usta | , v želodec in se izloča v blato? |
stopil k njemu, se vrgel pred njim na | kolena | in rekel: |
Odpri ji | usta | in našel boš statêr. |
Pojdite torej na | križišča | in kogarkoli tam najdete, ga povabite |
Vežejo težka in neznosna | bremena | in jih nalagajo ljudem na rame, sami |
Vsa svoja | dela | opravljajo zato, da bi jih ljudje videli. |
Radi imajo častna | mesta | na gostijah, prve sedeže v shodnicah, |
tvoje otroke, kakor zbira koklja svoja | piščeta | pod peruti, pa niste hoteli. |
Delali bodo velika | znamenja | in čudeže, tako da bi lahko zapeljali |
so si z žrebanjem razdelili njegova | oblačila | . |
In če bi to prišlo na | ušesa | upravitelju, ga bomo mi pogovorili |
stopil iz vode, je zagledal odprta | nebesa | in Duha, ki se je kakor golob spuščal |
»Pojdimo drugam, v bližnja | naselja | , da bom tudi tam pridigal, kajti za |
Ko je ta odšel, je začel na vsa | usta | razglašati in pripovedovati, kaj se |
odkrili streho in spustili skozi odprtino | nosila | , na katerih je hromi ležal. |
Vstani, vzemi | nosila | in hôdi?’ |
»Vstani, vzemi | nosila | in pojdi domov!« |
Mož je vstal, takoj pograbil | nosila | in vpričo vseh odšel, tako da so vsi |
je, da je šel v soboto skozi žitna | polja | , in njegovi učenci so spotoma začeli |
Drugo je padlo na kamnita | tla | , kjer ni imelo veliko prsti. |
»Kdor ima | ušesa | za poslušanje, naj posluša!« |
Posejani na kamnita | tla | so tisti, ki besedo z veseljem sprejmejo, |
Če ima kdo | ušesa | za poslušanje, naj posluša!« |
Kamorkoli je prihajal, v vasi ali v | mesta | ali v zaselke, povsod so polagali na |
množice vstran, mu položil prste v | ušesa | in se s slino dotaknil njegovega jezika. |
Oči imate, pa ne vidite, | ušesa | imate, pa ne slišite. |
Kjerkoli ga napade, ga vrže na | tla | , da se peni, škriplje z zobmi in odreveni. |
takoj dečka stresel, da je padel na | tla | , se premetaval in penil. |
imeti prve sedeže v shodnicah in častna | mesta | na gostijah. |
kristusi in lažni preroki in bodo delali | znamenja | in čudeže, da bi zapeljali izvoljene, |
In šel je malo naprej, se vrgel na | tla | in molil, da bi šla, če je mogoče, |
škrlatni plašč in ga oblekli v njegova | oblačila | . |
ga križali, so si razdelili njegova | oblačila | , tako da so žrebali, kaj bo kateri |
z Elijevim duhom in močjo, da obrne | srca | očetov k sinovom, nepokorne k modrosti |
Dajal jim je sicer | znamenja | , vendar je ostal nem. |
Ko so angeli šli od njih v | nebesa | , so pastirji rekli drug drugemu: |
povedel visoko, mu v hipu pokazal vsa | kraljestva | sveta in mu rekel: |
Elíjevi dobi, ko se je nebo zaprlo za tri | leta | in šest mesecev in je bila huda lakota |
»Rečem ti: vstani, vzemi | nosila | in pojdi domov!« |
Takoj je vpričo njih vstal, vzel | nosila | , na katerih je ležal, in šel domov |
pa je sobota, ko je šel skozi žitna | polja | . |
»Kdor ima | ušesa | za poslušanje, naj posluša!« |
se bližali dnevi njegovega odhoda v | nebesa | , se je tudi sam trdno odločil kreniti |
»Lisice imajo brloge in ptice pod nebom | gnezda | , Sin človekov pa nima, kamor bi glavo |
Pošiljam vas kakor | jagnjeta | med volkove. |
postave, ker nalagate ljudem neznosna | bremena | , sami pa se teh bremen niti s prstom |
Poglej, tri | leta | je že, kar hodim iskat sadežev na tej |
Na poti v Jeruzalem je šel skozi | mesta | in vasi ter učil. |
»Prizadevajte si, da vstopite skozi ozka | vrata | , kajti povem vam, veliko jih bo želelo |
Ko bo hišni gospodar vstal in | vrata | zaprl, boste ostali zunaj. |
Začeli boste trkati na | vrata | in govoriti: ‘ |
zbrati tvoje otroke kakor koklja svoja | piščeta | pod peruti, pa niste hoteli! |
Oče, grešil sem zoper | nebesa | in pred teboj. |
Oče, grešil sem zoper | nebesa | in pred teboj. |
krivičnim mámonom, da vas sprejmejo v večna | bivališča | , ko ta propade. |
pravične pred ljudmi, toda Bog pozna vaša | srca | . |
veselo hvaliti Boga za vsa mogočna | dela | , ki so jih videli. |
V | tla | bodo poteptali tebe in tvoje otroke |
imajo prve sedeže v shodnicah in častna | mesta | na gostijah. |
»Poglejte smokvino drevo in vsa | drevesa | . |
Padel je na | kolena | in molil: |
Ko so si delili njegova | oblačila | , so zanje žrebali. |
se je ločil od njih in se vzdignil v | nebesa | . |
»Resnično resnično vam povem: videli boste | nebesa | odprta in božje angele, kako hodijo |
Jezus v galilejski Kani začel delati | znamenja | in razodel svoje veličastvo in njegovi |
začeli verovati vanj, ker so videli | znamenja | , ki jih je delal. |
Nihče ni šel v | nebesa | , razen tistega, ki je prišel iz nebes, |
pravim: povzdignite oči in poglejte | polja | , da so zrela za žetev. |
»Vstani, vzemi svoja | nosila | in hôdi!« |
Vzel je | nosila | in hodil. |
Vzemi svoja | nosila | in hôdi!’« |
Vzemi | nosila | in hôdi’?« |
pokaže vse, kar snuje sam in še večja | dela | od teh mu bo pokazal, tako da se boste |
je šla velika množica, ker je videla | znamenja | , ki jih je delal nad bolniki. |
povem: ne iščete me zato, ker ste videli | znamenja | , ampak ker ste jedli kruh in se nasitili. |
»Kaj naj storimo, da bomo delali božja | dela | ?« |
Judejo, da bodo tudi tvoji učenci videli | dela | , ki jih opravljaš. |
Abrahamovi potomci, opravljajte Abrahamova | dela | . |
Vi opravljate | dela | svojega očeta.« |
Dokler je dan, moramo opravljati | dela | tistega, ki me je poslal. |
Ko je to izgovoril, je pljunil na | tla | in s slino naredil blato. |
»Kako bi grešnik mogel delati takšna | znamenja | ?« |
povem: kdor ne pride v ovčjo stajo skozi | vrata | , ampak prileze drugod, je tat, ropar. |
Kdor pa pride skozi | vrata | , je pastir ovc. |
Oče, ki prebiva v meni, opravlja svoja | dela | . |
resnično vam povem: kdor veruje vame, bo | dela | , ki jih opravljam, opravljal tudi sam |
vojaki Jezusa križali, so mu vzeli | oblačila | - razdelili so jih na štiri dele, za |
»Razdelili so si moja | oblačila | in za mojo suknjo so žrebali.« |
»Če ne vidim na njegovih rokah | znamenja | žebljev in ne vtaknem prsta v rane |
»Pasi moja | jagnjeta | !« |
delal in učil do dne, ko je bil vzet v | nebesa | . |
apostolom, ki si jih je bil izbral, dal | naročila | po Svetem Duhu. |
»Gospod, ti poznaš | srca | vseh, pokaži, katerega od teh dveh |
naših jezikih oznanjajo velika božja | dela | !« |
hčere in vaši mladeniči bodo gledali | videnja | in vaši starci bodo sanjali v sanjah. |
In dal bom čudeže zgoraj na nebu in | znamenja | spodaj na zemlji, kri in ogenj in dimne |
David ni šel v | nebesa | , in vendar sam pravi: |
dan so ga polagali pred tempeljska | vrata | , ki se imenujejo Lepa, da bi prosil |
Njega morajo sprejeti | nebesa | do časov, ko bo vse prenovljeno. |
Lastniki, ki so prodajali | zemljišča | ali hiše, so prinašali izkupiček ter |
bolnike na ceste ter jih polagali na | ležišča | in nosila, da bi se, kadar je šel Peter |
ceste ter jih polagali na ležišča in | nosila | , da bi se, kadar je šel Peter mimo, |
Toda Gospodov angel je ponoči odprl | vrata | ječe, popeljal apostole na prostost |
in moči in je delal velike čudeže in | znamenja | med ljudmi. |
On jih je odpeljal proč ter delal | znamenja | in čudeže v egiptovski deželi, v Rdečem morju |
»Glejte, | nebesa | vidim odprta in Sina človekovega, ki |
zakričali z močnim glasom, si zatisnili | ušesa | in vsi hkrati planili nadenj. |
In priče so položile svoja | oblačila | k nogam mladeniča, ki mu je bilo ime |
Poslušale so ga in gledale | znamenja | , ki jih je delal: veliko obsedencev |
Gledal je | znamenja | in strmel nad velikimi čudeži, ki so |
znašel v Ašdódu in spotoma je v vsa | mesta | prinašal veselo oznanilo, dokler ni |
vélikemu duhovniku in si izprosil | pisma | za shodnice v Damasku, tako da bi lahko |
Padel je na | tla | in zaslišal glas, ki mu je rekel: |
prišel naproti in padel pred njim na | kolena | . |
je iz kraja v kraj ter delal dobra | dela | in ozdravljal vse, ki so bili pod hudičevo |
Še nikdar ni v moja | usta | prišlo nič omadeževanega in nečistega.’ |
Potrkal je na vežna | vrata | in služkinja z imenom Roda je šla poslušat, |
sta to zvedela, zato sta se zatekla v | mesta | Likaónije - v Listro, Derbo in sosedne |
ki je bilo pred mestom, je dal pred | vrata | pripeljati bike in vence, ker je hotel |
Pavel to slišala, sta raztrgala svoja | oblačila | , planila med množico in zavpila: |
dopuščal, da je vsak narod hodil svoja | pota | . |
rodovitne čase, dajal vam je hrano in | srca | napolnjeval z veseljem.« |
Vlivala sta pogum v | srca | učencev in jih spodbujala, naj vztrajajo |
storil po njima in kako je poganom odprl | vrata | vere. |
Bog, ki pozna | srca | , je to potrdil tako, da jim je dal |
nami in njimi, saj je z vero očistil | srca | . |
Pavla, ko sta pripovedovala, kako velika | znamenja | in čudeže je Bog po njima storil med |
besedami zbegali in zasejali nemir v vaša | srca | . |
nobenega drugega bremena kakor tale nujna | določila | : |
in Kilíkijo in tam utrjeval cerkvena | občestva | . |
Ko so potovali skozi | mesta | , so vernikom naročali, naj se držijo |
Na sobotni dan smo šli skozi mestna | vrata | ob reki, ker smo domnevali, da je tam |
Rimska oblastnika sta jima strgala | oblačila | in ju velela pretepsti. |
Če pa gre za sporna | vprašanja | o vaši besedi in izrazih in postavah, |
vernikov, ki so javno priznavali svoja | dejanja | . |
sem od prvega dne, ko sem stopil na | tla | province Azije, ves čas živel med vami |
ostaníte budni in ne pozabíte, da tri | leta | noč in dan nisem nehal s solzami opominjati |
templja in takoj zaprli tempeljska | vrata | . |
Padel sem na | tla | in zaslišal glas, ki mi je rekel: ‘ |
Odobraval sem njihovo početje in varoval | oblačila | njegovih ubijalcev.’ |
Kričali so, trgali svoja | oblačila | in jih metali v zrak, da se je dvigal |
poznaš vse judovske postave in sporna | vprašanja | . |
Vsi smo popadali na | tla | in zaslišal sem glas, ki mi je v hebrejskem |
spreobrnejo k Bogu in naj opravljajo | dela | , ki so v duhu spokornosti. |
jim je načrt posrečil: dvignili so | sidra | in pluli naprej blizu obale Krete. |
greben, zato so s krme vrgli štiri | sidra | in željno čakali, da bi se zdanilo. |
čoln s pretvezo, da nameravajo vreči | sidra | tudi s premca. |
Na obeh straneh so odvezali | sidra | in jih pustili v morju. |
bila je iz Aleksandríje in je imela | znamenja | Dioskúrov. |
ljudstva je okamenelo, zamašili so si | ušesa | , zatisnili so si oči, da ne bi z očmi |
srce, tako da so sami oskrunjali svoja | telesa | . |
studom zavračaš malike, obenem pa ropaš | svetišča | ? |
Bog prišteva pravičnost ne glede na | dela | : |
ker je božja ljubezen izlita v naša | srca | po Svetem Duhu, ki nam je bil dan. |
priklical v življenje tudi vaša umrljiva | telesa | . |
mesu, boste umrli, če pa z duhom morite | dela | telesa, boste živeli. |
In on, ki preiskuje | srca | , vé, kaj namerava Duh: saj prosi za |
načrt po izvolitvi, ker se ne opira na | dela | , ampak nanj, ki kliče -: |
Kdo se bo povzpel v | nebesa | ?’ |
omrtvelosti: oči, da ne vidijo, ter | ušesa | , da ne slišijo, in to vse do današnjega |
usmiljen, vas rotim, bratje: darujte svoja | telesa | v živo, sveto in Bogu všečno daritev! |
Drug do drugega gojite ista | čustva | , ne hrepenite po visokih stvareh, marveč |
Odvrzimo torej | dela | teme in nadenímo si orožje luči. |
in priliznjenim govorjenjem varajo | srca | preprostih. |
Judje namreč zahtevajo | znamenja | , Grki iščejo modrost, mi pa oznanjamo |
On vam bo priklical v spomin moja | pota | v Kristusu Jezusu, ki jih učim povsod |
nam je tudi vtisnil pečat in v naša | srca | položil poroštvo Duha. |
potrebujemo, kakor nekateri, priporočilna | pisma | za vas ali pa od vas |
Ob | tla | nas mečejo, a nismo pobiti. |
vere pri vas presegli naša dosedanja | merila | , tako da bomo oznanili evangelij onkraj |
Cerkve sem oškodoval in od njih dobil | sredstva | za preživljanje, da bi lahko služil |
Vem tudi, da je bil ta človek vzet v | nebesa | - ali v telesu ali zunaj telesa, ne |
Po svoji strastni vnemi za očetna | izročila | sem v ljudstvu prekašal mnoge sovrstnike |
Vse tiste, ki se naslanjajo na | dela | postave, pa zadene prekletstvo. |
vidi iz tega, da je Bog poslal v naša | srca | Duha svojega Sina, ki vpije: |
Obhajate dneve, mesece, | leta | . |
Nosíte | bremena | drug drugemu |
Nosíte | bremena | drug drugemu in tako boste izpolnili |
Ne naveličajmo se, ko delamo dobra | dela | ; zakaj če se ne utrudimo, bomo ob svojem |
nevšečnosti, jaz namreč nosim Jezusova | znamenja | v svojem telesu. |
njim nas je obudil in nas posadil v | nebesa | v Kristusu Jezusu, da bi v prihajajočih |
ustvarjeni v Kristusu Jezusu za dobra | dela | ; zanje nas je Bog vnaprej pripravil, |
Zato upogibam svoja | kolena | pred Očetom, od katerega izvira vsakršno |
je isti, ki se je vzdignil čez vsa | nebesa | , da bi napolnil vse stvarstvo. |
ljubiti svoje žene kot svoja lastna | telesa | . |
da bi mi bilo dano, ko bom odpiral | usta | , da bi neustrašeno oznanjal skrivnost |
je z nami, in da bi potolažil vaša | srca | . |
lahko predstavljamo, bo varoval vaša | srca | in vaše misli v Kristusu Jezusu. |
Razorožil je | vladarstva | in oblasti ter jih izpostavil javnemu |
češčenju angelov, ko vrta v svoja domnevna | videnja | in se brez vzroka napihuje v svoji |
molíte tudi za nas, da bi nam Bog odprl | vrata | za prodor evangelija in da bi oznanjali |
je pri nas, in da bi potolažil vaša | srca | . |
bratranec Marko; glede tega ste prejeli | navodila | : če bo prišel k vam ga lepo sprejmite, |
ljudem, ampak Bogu, ki preizkuša naša | srca | . |
čutimo mi do vas da bi tako utrdil vaša | srca | , ki naj bodo neoporečna v svetosti |
Saj veste, kakšna | navodila | smo vam dali po Gospodu Jezusu. |
brez vznemirjanj, skrbeti za svoja | opravila | in delati s svojimi rokami, kakor smo |
blago upanje, pa naj opogumi vaša | srca | in jih utrdi v vsakršnem dobrem delu |
Gospod pa naj vodi vaša | srca | , da boste ljubili Boga in potrpežljivo |
Kakšna | preganjanja | sem pretrpel! |
Tem je treba zapreti | usta | , saj cele družine spodkopujejo s tem, |
V vsem bodi zgled za dobra | dela | . |
izvoljeno ljudstvo, vneto za dobra | dela | . |
»Pred njim naj padejo na | kolena | vsi božji angeli.« |
čeprav so štirideset let gledali moja | dela | . |
Jezusa, Božjega Sina, ki je šel skozi | nebesa | . |
bom dal v njihovega duha, v njihova | srca | jih bom zapisal. |
prejšnja zaveza je sicer imela bogoslužna | določila | in pozemeljsko svetišče. |
kêruba veličastva, ki sta razprostirala | krila | nad spravnim pokrovom. |
ker gre le za jedi in pijače in razna | umivanja | , pač za zunanje obrede, ki so veljali |
bilo le podoba pravega, ampak v sama | nebesa | , da zdaj za nas stoji pred božjim obličjem, |
»Dal bom svoje postave v njihova | srca | in v njihove misli jih bom zapisal,« |
opozarjal na izhod Izraelovih sinov in dal | naročila | glede svojih kosti. |
Ti so zaradi vere premagovali | kraljestva | , uveljavljali pravico, prejeli obljube. |
zravnajte onemogle roke in klecava | kolena | in za svoje noge napravite ravne steze, |
Trupla | živali, katerih kri véliki duhovnik | |
Zato odpravite vso nečednost in | legla | hudobije ter sprejmite besedo, ki je |
ki vas izžemajo in vas vlačijo pred | sodišča | ? |
»Ti imaš vero in jaz imam | dela | . |
Z lepim življenjem naj pokaže svoja | dela | , storjena v modri krotkosti. |
namenom, zato da bi potešili svoja | poželenja | . |
Umijte si roke, grešniki, in očistite | srca | , ljudje z razdvojeno dušo. |
in celo na klavni dan redili svoja | srca | . |
deževalo, in na zemlji ni deževalo tri | leta | in šest mesecev. |
Poslušni ste resnici in ste svoja | srca | očistili za pristno bratoljubje. |
božjo last, da bi oznanjali slavna | dela | « tistega, ki vas je poklical iz teme |
hudodelce, bodo sprevideli vaša dobra | dela | in slavili Boga tisti dan, ko jih bo |
hoče, da delate dobro in tako zaprete | usta | nevednim nespametnim ljudem. |
ženami, v časti jih imejte, kot nežnejša | bitja | , saj so skupaj z vami tudi one deležne |
naj zadržuje svoj jezik od hudega, in | usta | , da ne bodo govorila zvijače. |
Ta je šel v | nebesa | in je na božji desnici in podrejeni |
za ogenj, ohranjena za dan sodbe in | pogubljenja | brezbožnih ljudi. |
po njegovi obljubi zanašamo na nova | nebesa | in novo zemljo, kjer biva pravičnost. |
razodel prav zato, da bi uničil hudičeva | dela | . |
sanjarjenju skrunijo telo, zametujejo | gospostva | in sramotijo veličastva. |
telo, zametujejo gospostva in sramotijo | veličastva | . |
in da vsem dokaže njihova brezbožna | dejanja | , ki so jih zagrešili, in vse žalitve, |
Vem za tvoja | dela | , za tvoj trud in za tvojo stanovitnost; |
padel, spreobrni se in opravljaj prvotna | dela | ! |
Vem za tvoja | dela | , za tvojo ljubezen, za tvojo vero, |
sem jaz tisti, ki preiskuje obisti in | srca | , in vsakemu izmed vas bom povrnil po |
Vem za tvoja | dela | : imajo te za živega, a si mrtev. |
Kdor zmaga, bo tako oblečen v bela | oblačila | . |
Kdor ima | ušesa | , naj prisluhne, kaj govori Duh Cerkvam.’« |
Vem za tvoja | dela | . |
Glej, pred tabo sem na stežaj odprl | vrata | , ki jih nihče ne bo mogel zapreti. |
Vem za tvoja | dela | , da nisi ne mrzel ne vroč. |
Če kdo sliši moj glas in odpre | vrata | , bom stopil k njemu in večerjal z njim, |
Kdor ima | ušesa | , naj prisluhne, kaj govori Duh Cerkvam.’« |
štiriindvajset starešin, ogrnjenih v bela | oblačila | , z zlatimi venci na glavah. |
in pred Jagnjetom, ogrnjeni v bela | oblačila | , v rokah pa so držali palme. |
»Tile, ki so ogrnjeni v bela | oblačila | , kdo so in od kod so prišli?« |
velike bridkosti in so oprali svoja | oblačila | ter jih očistili z Jagnjetovo krvjo. |
repe, kakor jih imajo škorpijoni, in | žela | . |
veselili in radostili ter si izmenjavali | darila | , ker sta ta dva preroka mučila prebivalce |
katerimi je govorila objestnosti in | bogokletstva | . |
Odprla je | usta | , da je preklinjala Boga: preklinjala |
Kdor ima | ušesa | , naj prisluhne! |
Delala je velika | čudesa | , tako da je celo vpričo ljudi priklicala |
To so namreč duhovi besov, ki delajo | čudesa | in ki hodijo zbirat kralje vesoljne |
Blagor mu, ki je čuječ in hrani svoja | oblačila | , da mu ni hoditi okrog nagemu in razkazovati |
videl, kjer sedi nečistnica, pomenijo | ljudstva | in množice, narode in jezike. |
Tančica namreč pomeni pravična | dela | svetih. |
vred lažni prerok, ki je bil delal | čudesa | v njeni navzočnosti: z njimi je bil |
trstiko, da bi izmeril mesto, njegova | vrata | in njegovo obzidje. |
Blagor njim, ki perejo svoja | oblačila | , da bi imeli pravico do drevesa življenja |
življenja in da bi smeli stopiti skozi | vrata | v mesto. |
eden vodilnih igralcev tri povojna | desetletja | . |
Leta | 1988 je prejel Borštnikov prstan, pred | |
so delničarji Petrola gojili podobna | pričakovanja | kot tisti, ki so vložili svoj certifikat |
»prekršeno« pravilo, da dobra olastninjena | podjetja | organizirani trg ovrednoti više od |
(v letu 1995) med največja slovenska | podjetja | , med njegovimi lastniki pa je kar 87.000 |
Zanjo so pripravili | nakazila | na znesek 0,00 tolarjev, zato so vsi |
razširitvi Nata in, kot je dejal, dobil | zagotovila | o francoski podpori. |
niso omenjali, so pa odgovarjali na | vprašanja | . |
19,9 odstotka) oziroma, upoštevajoč | nihanja | , od 14 do 22 odstotkov. |
se zavzemajo, da naj bi unija začela | pogajanja | z vsemi kandidatkami hkrati, od pripravljenosti |
na kateri bodo obravnavali nerešena | vprašanja | , ki se nanašajo na ratifikacijo sporazuma |
Sicer pa vlada nadaljuje | prizadevanja | za oblikovanje parlamentarne večine, |
konference Unije, ko naj bi predlagali | imena | kandidatk, s katerimi bo petnajsterica |
s katerimi bo petnajsterica začela | pogajanja | o polnopravnem članstvu. |
V tej zvezi Drnovšek omenja | opozorila | evropske komisije Sloveniji, češ da |
Na aktualna | dogajanja | v zvezi z ratifikacijo evropskega sporazuma |
(Ženevsko jezero, kjer tudi prirejajo taka | tekmovanja | ) - da so bili namreč vplivi na okolje |
bi opravili vsa načrtovana remontna | dela | . |
stanovanjskega zakona ter o izhodiščih za | pogajanja | in pobudo za sprejem konvencije o varnem |
ali drugimi osebami storil kazniva | dejanja | zoper gospodarstvo, zoper uradno dolžnost |
gospodarstvo, zoper uradno dolžnost in javna | pooblastila | ter zoper varnost Slovenije in njeno |
na kolektivne pogodbe ne privoli v | pogajanja | , ampak ultimativno vztraja pri svojih |
za nadaljnjo obravnavo preuči zlasti | določila | o gospodarskem in organiziranem kriminalu |
Janša predlog komisije za volitve in | imenovanja | , da naj bi odboru za nadzor proračuna |
vnovični sestanek komisije za volitve in | imenovanja | , ki naj pripravi predlog, ki bi upošteval |
naj pripravi predlog, ki bi upošteval | pravila | parlamentarne demokracije. |
nepreklicno odstopil iz komisije za volitve, | imenovanja | in administrativne zadeve. |
Leta | 1967 je ustanovil Ljudsko demokratično partijo, | |
najuspešnejši, saj je dobil za svoja | vina | šest velikih zlatih medalj in eno veliko |
France Bučar - zelo poenostavljena bojna | gesla | pa vzklika množica ljudi, ki nemara |
pred Evropo bi prepolovilo delovna | mesta | |
stanovanjske hiše, je olje onesnažilo tudi | dvorišča | . |
zadnjem tednu predstavila štiri različna | stališča | glede ustavnosti potrditve pridružitvenega |
pa je treba zavarovati le še stavbna | zemljišča | . |
prihodnjem tednu pridobil nekatera | mnenja | domačih in tujih strokovnjakov za mednarodno |
odbor, je postala odgovorna za svoja | dejanja | , onemogočila pogajanja in tako mirno, |
odgovorna za svoja dejanja, onemogočila | pogajanja | in tako mirno, evropsko rešitev konflikta. |
State Departmentu pozorno spremljajo | dogajanja | v Sloveniji. |
vladi ni več oglasil, kaj šele izpolnil | določila | pogodbe. |
Železničarji pozvali vlado na takojšnja | pogajanja | |
predsednika vlade dr. Janeza Drnovška na | pogajanja | . |
bodo v znak pripravljenosti na resna | pogajanja | za 24 ur sprostili celotni potniški |
stavkovnim odborom, temveč vabi na | pogajanja | predstavnike sindikatov. |
menjalnice je napadalec grobo zbil na | tla | in ji medtem ko je nemočno ležala na |
ropar, ki je grobo zbil Danico H. na | tla | in ji iztrgal iz rok kovček z denarjem, |
pogajalske skupine, so sindikati zapustili | pogajanja | , za njihovo nadaljevanje pa še vedno |
referendum bistveno, da se nanaša le na | vprašanja | v zvezi s konkretnim zakonskim predlogom, |
zakonom o posebnem davku na osebna | vozila | . |
Le preklic suspenzov odpira | vrata | v nadaljnja pogajanja |
suspenzov odpira vrata v nadaljnja | pogajanja | |
ponedeljek ali torek pa bodo nadaljevali | pogajanja | o plačah in regresu. |
Med odgovori na | vprašanja | pa je povedal, da vlada lahko odloča |
sindikalna pogajalska skupina končati | pogajanja | o novi tarifni prilogi kolektivne pogodbe |
Kot kaže, bodo | pogajanja | o tarifni prilogi kolektivne pogodbe |
hrvaški predsednik v pogovoru za javna | občila | zavrnil demaršo mednarodne skupnosti |
Tovarna pohištva Alples, ki je bila dolga | leta | eden izmed nosilcev industrijskega |
sejnine za člane študentske vlade in | sredstva | za reprezentanco študentskega parlamenta, |
saj je študente težko privabiti na | volišča | . |
od njih je opravljal tudi vodstvena | dela | , medtem ko ni bil iz vrst reaktiviranih |
velike zlate medalje (vse za avstrijska | vina | ), 126 zlatih in 243 srebrnih ter 706 |
vojske usposabljalo in izvajalo bojna | streljanja | okoli 160 pripadnikov Slovenske vojske |
bo v četrtek zvečer slovesno odprl | vrata | svojih novih prostorov na Metelkovi |
državljani članic EU, ki so imeli tri | leta | stalno prebivališče na ozemlju RS. |
prihodnje leto »čim bolj« upoštevali | stališča | GZS in da se bo zavzemal za proračun, |
tretji obravnavi pa so zavrnili vsa | dopolnila | , ki so jih predlagali poslanci socialdemokratske |
so zjutraj v kupico zdravilnega vina | usteca | pomočili, se po cesarsko odeti pustili |
želijo sporazumno urediti nerešena | vprašanja | nasledstva,« meni Watts. |
domači zbori, podelili pa so še krajevna | priznanja | . |
predstavili javnosti tudi nekatera | stališča | , ki se nanašajo na sklop o zunanji |
morebitnih upravičencev, ki so bivali tri | leta | na ozemlju Slovenije, pa je zunanji |
Kar zadeva slovenska | prizadevanja | za vstop v Nato v prvem krogu, pa zunanji |
Opozicija je usklajevala | stališča | , s katerimi bi nastopila na sestanku, |
Komisija za volitve, | imenovanja | in administrativne zadeve je predlagala |
Predsednik komisije za volitve, | imenovanja | in administrativne zadeve Igor Bavčar |
mednarodne odnose, ki je danes obravnaval | pogajanja | o nasledstvu nekdanje Jugoslavije in |
Beograd očitno še ni pripravljen na resna | pogajanja | . |
zmanjševali otroške dodatke, denarna | nadomestila | in nekatere druge politično občutljive |
Vlada je na današnji seji predstavila | stališča | o pogajanjih z železniškimi sindikati |
svojo relativno razvitostjo že presega | merila | , po katerih bi bila lahko deležna pomoči |
sodišču, če bo predsednik DZ prekoračil | pooblastila | in prekršil zakon. |
Odpreti | vrata | vsem, ki izpolnjujejo pogoje |
Hkrati naj bi vodstveni kadri že dobili | navodila | za uporabo mehkejšega vodenja. |
so znova začeli upoštevati sezonska | določila | odloka o prometnem in parkirnem redu. |
jih je letos precej manj kot prejšnja | leta | , so se Brici kljub temu potrudili in |
Briški praznik češenj je skozi | leta | postajal čedalje zanimivejši in njegov |
obiskovalcem ponujajo pristne domače jedi in | vina | . |
potrdila, državni zbor (DZ) pa dal | soglasja | k načrtu dela Darsa za letošnje leto, |
Računsko sodišče je javna | naročila | revidiralo v okviru revizije računovodskih |
zavarujejo tako, da bi zaščitili javna | sredstva | in interese države. |
smo na Delovi domači strani objavili | imena | stotih nagrajencev izmed 1017 pravilno |
pošti, vsi drugi pa si lahko njihova | imena | in podatke o načinu žrebanja preberete |
Iz polmraka so odprli | vrata | v polmrak. |
Potem je zapahnil | vrata | , da so zaškripala in njegovi koraki |
Med temnimi stenami je zapel zvon, na | vrata | je udaril stražnik: |
Črko za črko je sestavljala tuja | imena | : |
Vsa dolga | leta | . |
Opotekel sem se v izbo in se zgrudil na | kolena | . |
Jaz sem se dvignil, na mrzla, gnojna | usta | sem ji dal poljub.« |
Najdù in Neda se poljubljata na rdeča | usta | . |
knjige zakonov in znanosti meče ob | tla | in misli. |
potuje tako lačen in raztrgan skozi | predmestja | ? |
Toda skozi | okna | , zakrižana s težkimi okni, rastejo |
Nocoj, na božično noč vsadimo v svoja | srca | malo koreniko, iz katere mora vzkliti |
mislim, vse želje, ki jih želim, vsa | hrepenenja | , ki jih hrepenim, sleherno upanje, |
Skozi železna | vrata | vstopi in zavij po glavnem hodniku |
Prišel bo samo v čista | srca | . |
ne morem stegniti, da bi mu pokazal | vrata | . |
Pokazal sem mu | vrata | . |
čutim, da je ob steni zdrsnilo telo na | tla | . |
ko udarja udarce ob bron, zaklepajo | vrata | moje kazenske celice. |
slovenskih borbenih vrstah srečamo | imena | umrlega pesnika Srečka Kosovela in |
Piše že dolga | leta | . |
Danes pa beremo njegova | dela | v vodilnih slovenskih revijah (Domu in svetu, |
Pokleknili bodo na | tla | in rekli: |
»Pojdite na | križpotja | , v beznice in v vse stolpe, kjer je |
sestanke, na vse govore, na vsa nočna | potovanja | , na vse prepovedano časopisje. |
Še na | dekleta | se ni spomnil več, zelo poredkoma. |
Pripeljali so ga skozi dvoriščna | vrata | . |
Deževne kaplje, ki so | leta | in leta kapale nanj, so obvisele tam, |
Deževne kaplje, ki so leta in | leta | kapale nanj, so obvisele tam, kakor |
Odprla sta | vrata | v veliko dvorano - in obstala za njim |
sonca, ki je padal izpod oboka na siva | tla | ... |
zmignil eden izmed njiju, pogledal v | tla | in odtrgal Vladimirjeve tresoče roke |
sta ga postavila čez prag in zaprla | vrata | . |
Počasi se je posedel ob zidu na mokra | tla | . |
scrive, je dejal ječar in zaloputnil | vratca | . |
Da bi v jutranji zori razgalil mlada | prsa | , da bi čisto jutranje sonce obsijalo |
otrokom in domu, so bočili | prsa | in roke si žulili podnevi, |
kadar naraste in se zlije čez sončna | polja | , se prav nič ne oglasi; morda se, ampak |
nekam s pritajenim hrumenjem seže čez | polja | in včasih doseže tudi žrtev. |
Potrkal bi na samostanska | vrata | . |
In vendar sem tuj in na samostanska | vrata | ne bom potrkal. |
Saj gori že | stoletja | . |
Obupno se je zvijala cesta čez gmajne in | brda | in bila je prazna, sovražna, mrzla. |
‘Kraško simfonijo’ razdelil na štiri | dela | : |
Potem je zaklenila | vrata | s skrbjo, dala ključ pod prag, kakor |
so ji klonila in mahnila jo je skozi | vrata | . |
hip je pogledal v okovana hrastova | vrata | . |
prelivali skozi železje, padali na trda | tla | , se odbijali od sivih sten, oživeli |
S puško, uprto v | prsa | me bo hudič vzel.’" |
Še ko mu je šrapnel razmesaril | rebra | in odtrgal roko, je zaklel. |
Šli so čez | brda | . |
odsekanimi udarci zvona dajati posebna | znamenja | , klicati na upor!" |
Martina je zadel na | usta | težak udarec. |
Prepletala se je čez | brda | in gmajne, se vila skozi borove gozdove, |
števila kladiv je enakomerno padalo na | dleta | . |
Sesedel se je na mrzla | tla | . |
rokami se je prijel za vroča in skeleča | stopala | . |
Čez vsa | brda | je šel njegov glas. |
desnico pismo, hleb pa je stisnil na | prsa | . |
mu usipali čez obraz, čez izsušena | lica | . |
Žgala so v | vrata | , ki so se mu zopet bližala. |
Najprej je padel na | tla | ročaj majolike in zarožljal. |
vasi prav tak, ker nisem bil že štiri | leta | doma, pa tudi prerok in videc na daljavo |
Toda ta zadnja | leta | je izprememba prav majhna; dve hiši |
postajal pri vratih in vlekel pogovore na | ušesa | , se stiskal k oknu in prežal, kje bi |
Vončina plačuje | teleta | , če so dobro rejena, po 3 lire živa |
dni prečepela sredi vasi in nosila v | usta | vse, kar je dosegla, ni nihče rekel |
In oče je zaloputnil | vrata | in šel. |
maggio", se odkrivali, držali raztrgana | pokrivala | z obema rokama nizko na kolenih ter |
Samo njihova | imena | človek prebere, pa ve, pri čem je: |
centurionom milice in zdaj pošilja | pisma | ter grozi z družabnim škandalom, če |
počasi skrhala ter se vrnila na stara | leta | v Trst, mlahava, histerična, polna |
Zamajala se je hiša, izbuljila temna | okna | od začudenja in se ozrla v sivo nebo. |
Odprla je svoja težka okovana hrastova | vrata | in začela požirati stare črvive omare |
sten in žvenketaje padali na trhla | tla | : |
Snel je razkrojena | vrata | , jih vrgel kar na hodnik - da je bila |
streho nad glavo, svojo sobo in svoja | vrata | , na katere lahko obiskovalec potrka |
zasukne na zdravi peti in ga nabije na | vrata | . |
Otroci kričijo, plezajo na | okna | , na vrata, na stebre, padajo na tla |
Otroci kričijo, plezajo na okna, na | vrata | , na stebre, padajo na tla in si potolčejo |
okna, na vrata, na stebre, padajo na | tla | in si potolčejo nosove, se drsajo po |
oblagodarjeni z upanjem in končavajo svoja | razmišljanja | s tem, da se bo počasi že vse uredilo |
papirja ali pa kar s kredo napišejo na | vrata | svoja imena: |
kar s kredo napišejo na vrata svoja | imena | : |
ljudje kam naselijo, takoj napišejo na | vrata | svoja imena. |
naselijo, takoj napišejo na vrata svoja | imena | . |
nasprotnem; Andreicich je vnet za dolgoprstna | dejanja | , žganje in zavaljeno Francovichevo |
razmere in škandale, prepire, ljubezni, | zakonolomstva | in nemožate preteklosti, nočna preseljevanja |
zakonolomstva in nemožate preteklosti, nočna | preseljevanja | iz sobe v sobo, tatvine, spolne bolezni, |
sobo, tatvine, spolne bolezni, denarna | sredstva | in tako dalje. |
Oni so tega navajeni že dolga | leta | in zato ne pade nobenemu na um, da |
podstrešja sejejo" in prerešetavajo razna | vprašanja | vse do poldneva, potem se pa odpravijo |
naslanjajo tam svoja trhla in rahla | telesa | ob stene, brskajo po žepih in bašejo |
Stara Francovichka na primer se za | nebesa | še zmeni ne". |
kolikortoliko razume tudi na višja | vprašanja | ". |
vej in si potolčejo nosove, obdrgnejo | kolena | in prekoljejo jezik; kričijo in razsajajo, |
razsajajo, kradejo drug drugemu črviva | jabolka | , gnilo pomarančo, ukradeno banano, |
kape, ki jim segajo čez oči in čez | ušesa | ampak to nič ne de in tudi ni važno; |
postavljena tam za njihova politična | prepričanja | . |
se otresajo otrok, ki jih grabijo za | krila | , in se s strahom ozirajo na može, ki |
je večerja kuhana, dobijo otroci na | tla | sredi sobe velik pločevinast krožnik, |
pozabijo na vsa velika in nepremostljiva | sovraštva | , ki so jih ločila čez dan. |
izredno srečo: ves dan je žagal in cepil | drva | , in sicer pri dobrem človeku. |
Odprla mu je | vrata | , potem pa je postavila predenj večerjo, |
poduhal, zavihal nos in spustil žlico na | tla | . |
prekrižala roke na trebuhu in se zastrmela v | tla | . |
tako se ni brigala za razna šolska | odlikovanja | . |
Saj ji je mati že dolga | leta | sem ob vsaki priliki govorila: |
ogorčenja; majal je z glavo, strmel v | tla | in molčal. |
ginjenosti, zaradi vpliva na mehka moška | srca | " so postale priljubljene in prišle |
pometale pod vlak; kajti večkrat so nosile | bitja | pod srcem. |
splošnem napredku iznašel marsikatera | sredstva | zoper take nesreče in se tudi otresel |
osuplo pogledal ženo in dolgo strmel v | tla | , potem pa je zgrabil Liniko za lase. |
Potem je omahnil ob stranici na | tla | in zagrebel obraz v raztrgano odejo. |
Zdaj, na stara | leta | , se je popolnoma pomiril in spravil |
Pojavnikove Roze in še celo zdaj na stara | leta | mlaskne z jezikom ob tem spominu. |
Delal je dolga | leta | , se prerinil celo do preddelavca, šel |
zgodi, da dobi odlikovanje; na stara | leta | pa bo imel dobro pokojnino, če se |
in zapuščenosti ni maral: na stara | leta | bi rad imel mir. |
hodnike in pokljukal skoraj na vsa | vrata | , preden je zadel na prava. |
skoraj na vsa vrata, preden je zadel na | prava | . |
Pa ta misel mu zdaj na stara | leta | , ko se je sprijaznil z vsemi dejstvi", |
več, da bi ga človek lahko prijel za | ušesa | in naklestil. |
Zadnja | leta | se posebno rad odpravlja domov. |
ponujat in ker so mu povsod pokazali | vrata | , se je naveličal vsega. |
se vrže na Augusto in jo peha skozi | vrata | . |
cvetjem se prevrne in s truščem pade na | tla | ; žene stokajo pod težkimi trebuhi, |
večkrat zaletelo vame, me podrlo na | tla | in mirne duše z nezmanjšano brzino |
korake gori, tri korake doli, gledal v | tla | , razmišljal same nemogoče stvari in |
moj prednik kadil in vrgel ogorek na | tla | . |
Sedel sem po turško na cementna | tla | sredi celice in z večjo lahkoto in |
pokadim do konca, ali naj ga vržem na | tla | , ali naj ga spravim? |
vrč je puščal in voda je cepetala na | tla | . |
ogorek zdrknil z dlani in padel na | tla | , stopil nanj z velikim okovanim čevljem |
potem je dostopna za razna kulturna | podučevanja | . |
Videl je vse gorje krog sebe, vsa | zatiranja | , vse krivice in hotel vse to sam rešiti. |
ljudi, na cerkev in na vse hiše in na | polja | , ki so zdaj, ob prihodu Ludvika, tako |
»Pomisli, saj že cela štiri | leta | nisem nič slišal. |
šel parkrat po izbi in se grabil za | prsa | . |
Pri mizarski klopi se je zgrudil na | tla | in izdihnil. |
katerim je imel tudi otroka že prva | leta | vojne. |
Štiri | leta | so se borili, krvaveli, umirali, stradali, |
sveti božji križ", potrkal na prva | vrata | in zaprosil za delo. |
vselej pobral sekiro in šel v mejo po | drva | . |
otroci branili v šolo - jih je prijel za | ušesa | . |
Zaprli so ga v celico in zaklenili | vrata | za njim. |
najlepšem redu, je stopil skozi ozka | vrata | na hrastov mostiček, ki je ležal čez |
je z zadovoljstvom zamaknil v velika | kolesa | , ki so s svojimi koriti zajemala vodo |
Toda ko je prišel pred | vrata | , so bila zaklenjena. |
glavo postavila v vodo in zgrmela med | kolesa | , ga je spreletelo. |
z drevesa in ni mogel prileteti na | tla | ... in ta bolečina ga je zbudila. |
je to prvič pripetilo zdaj na stara | leta | . |
življenje je bil težak, zdaj na stara | leta | pa se vrača kakor capin in razbojnik |
bo nemara streznil, saj prihaja že v | leta | . |
je rekel, spustil culo na | tla | in se potem dvakrat zavrtel in iskal |
Pred tistim farjem se je skoraj na | kolena | zgrudil in pred to ženščino je tudi |
se drugje spet spenjal čez skalnata | rebra | , ki so segala do reke, se je zdaj vlekla |
naredil culi oprtnice in jo vrgel čez | ramena | . |
Čudovito lepo je stopiti skozi domača | vrata | , se pozibati še enkrat na vegasti skrilji |
pogledati kaj je za goro, ki ti stoji | leta | in leta pred nosom, in ko si ogledaš |
kaj je za goro, ki ti stoji leta in | leta | pred nosom, in ko si ogledaš življenje |
je sedel za veliko mizo, si nataknil | očala | , potegnil hlače na okrogel trebuh, |
več tekel, kajti Cestar je že prva | leta | po vojni zgradil nov jez in postavil |
Vstal je, zaprl | vrata | in šel dalje. |
zdaj takorekoč požvižgala na ljudska | srca | , pač pa je zahtevala njihove žepe. |
je dva dni kasneje začela pobirati | jajca | po vasi. |
ti obubožali in pridejo vsi na naša | ramena | . |
pazduhe in previdno položil ptičnico na | tla | . » |
zemlji: do kolen tičijo v blatu, težka | bremena | nosijo na svojih ramenih, da se jim |
Potem je zasul | žita | v lijak, da ne bi kamen |
Martin je še naprej prenašal težka | bremena | na svojem hrbtu, in sanjal, mežikal |
Odprl je | usta | , da bi ugovarjal, kakor je bil sklenil |
na steni svete podobe, narisane na | stekla | in zakajen, s pajčevino ovit Kristus. |
Veliko noč, in takrat so tudi odprli | okna | , ki so bila od prvega jesenskega deževja |
Treba je delati, poskusiti vsa | sredstva | , magari tatvino, celo tatvino.« |
Ko je pobirala | jajca | po hišah, se ni več tako dolgovezno |
»Dober dan, po | jajca | sem prišla, kje je gospodinja?« |
krilil s fotografijo po zraku, odpiral | usta | , beseda mu pa ni prišla iz grla. |
je povesila, krivač mu je zdrknil na | tla | in na palcu leve roke se je prikazala |
Previdno je odprl | vrata | v izbo, potiho zaprl za sabo in se |
Zvil je | usta | v trobento in zatrobil: |
drobnimi, a že močnimi ročicami za | ušesa | in ponavljal: |
je prišel in poškilil skozi priprta | vrata | . |
Odpahnil je | vrata | , se prizibal po sobi, potegnil hlače |
kakor vsem drugim, ki pridejo na stara | leta | domov. |
je vprašal tudi Martin in pogledal v | tla | . » |
Ko sta odpahnila | vrata | , je Ernest prižgal žepno svetilko in |
in položil svojo glavo na Ernestova | kolena | . |
je profesor rekel, da se je na stara | leta | umaknil na Caprero, je Ernest vstal |
svojo Berto, s katero je hodil že dolga | leta | . |
Hodil je ves dan, povsod so mu zaprli | vrata | in rekli, naj se zglasi kasneje. |
ali kaj podobnega, potem ima ljubavna | pisma | , kake druge tajnosti, in vzdihuje doma: |
večer za večerom razlagal svoja nova | spoznanja | . |
Hodil je na pašo, cepil | drva | , usmajal po polju in se vneto izogibal |
Živel bi pri njej, delal, pripravljal | drva | - in tako bi minila leta. |
je računala, koliko mora plačati za | jajca | . |
drdrajo svoj »Hvaljen Jezus«, gledajo v | tla | in na vsa vprašanja odgovarjajo večinoma |
»Hvaljen Jezus«, gledajo v tla in na vsa | vprašanja | odgovarjajo večinoma samo: |
preden je končal, mu je župnik pokazal | vrata | . |
In če res delate | dela | usmiljenja, zakaj pa ponoči zapirate |
pogovora se je izkazalo, da je zadnja | leta | živela še bolj grenko življenje, kakor |
vrata | . | |
Spravila je množice v ostrejša | gibanja | , in to je prav, kajti človeku je predpisano |
posestvo: meril je njive in travnike, | polja | in senožeti. |
glave, se popraskal po pleši, dal v | usta | pest tobaka, si oslinil prste, segal |
zemlja sama je bila vsa razbita; štiri | leta | so udrihala po njej kopita vojaških |
jih je otipal, jim pogledal zobe in | kopita | . |
Stopil je za hišo, odprl | vrata | na kaščo in prišel s kašče po stopnicah |
sem,« je hušnil Žef in rahlo odprl | vrata | . |
Odprl je | usta | , kričal in mahal okrog sebe. |
Žef je že odprl | usta | , da bi kriknil svoj grozeči »kaj«, |
očitno in glasno po dolini, vali sode in | debla | , se zaganja v skale in brani, ruši |
Odkazali so jim | prenočišča | po hlevih in skednjih. |
koritu, umil zobe in si jih položil v | usta | , potem |
straža, nagnala vse v hišo in zaklenila | vrata | . |
Zatekli so se v klet in zapahnili | vrata | . |
veselje, je stopil iz postelje in odprl | vrata | . |
Toda ko je odprl | vrata | , je obstal na pragu, suh, tanek, v |
Ta je za tvoja | leta | . |
in odprl | usta | - potem je zaropotal s palico po podu, |
Dihala je samo skozi | usta | , v prsih ji je cvililo, govorila je |
vrnila v kuhinjo, sedla Ostrišu na | kolena | in rekla: |
Dali so ji zlate uhane v | ušesa | in tri zlate prstane je nosila na svilenem |
Zgrudila bi se predenj na | kolena | in bi mu rekla, naj jo ubije. |
da mu je - »dar božji« - zdrknil na | tla | . |
oče Jakob v spodnjih hlačah, odprl | usta | , da bi zakričal, in potrkal s palico |
Segel je v žep po mehur, stlačil v | usta | pest tobaka, krepko pritisnil, prežvečil |
Po bajtah se je kadilo skozi | vrata | . |
Cestarja, da je odskočil, se spačil v | usta | in zadrl: |
spet potegnil kučmo na čelo, dal v | usta | pest tobaka, bzikal v velikem loku |
Zdaj pa je zašel na kriva | pota | . |
Na | kolena | bi moral pasti prednjo in reči: |
Ampak pokazal ji bom | vrata | in si vzel deklo. |
Nanca pa naj kar pobere | šila | in kopita, sicer ne jamčim za njeno |
Nanca pa naj kar pobere šila in | kopita | , sicer ne jamčim za njeno glavo.« |
Stopil bo v hišo in ji mirno pokazal | vrata | . |
takole sami, ne da bi jima on pokazal | vrata | , ga je razkačilo. |
pravzaprav sta oni dve njemu pokazali | vrata | . |
konec!« je pribil Žef in zaloputnil | vrata | . |
Že štiri | leta | ni zaužil domačega sadu. |
Potem je stlačil v | usta | pest tobaka in krenil po vrtu. |
Žef je odprl | vrata | k stari in dejal: |
Že je odprl | usta | , da bi zakričal, pa se je premislil. |
tram je z velikim truščem zaropotal na | tla | . |
ki sta jih nosila, so jima ogulili | ramena | . |
umazane, otroci so smeti pometali za | vrata | , da so se le s težavo odpirala. |
tiščal palico med nogami in strmel v | tla | . |
Žef je sedel za mizo, dal v | usta | pest tobaka in žvečil. |
Žef je večkrat odprl | usta | , da bi kaj rekel, pa se je vselej premislil. |
Odprl je | usta | , da bi želel lahko noč, pa se je skesal. |
delu, položil svojo plešasto glavo na | kolena | , da mu je brskala po čopih las, ki |
oči bodo videli, kako ji bo pokazal | vrata | . |
šila | in kopita in jo mahnila od hiše! | |
šila in | kopita | in jo mahnila od hiše! |
bi kdo ne posegel s sekiro med naša | debla | .« |
na pragu in širil nosnice, tlačil v | usta | tobak, čikal in vdihaval prijeten vonj |
Otrok se je potolažil, prijel Žefa za | ušesa | , ga potresel ter se nasmehnil od srca, |
otrokom, zato je pankrta počasi položil na | tla | . |
Nanca je zaprla | vrata | in okna, da ne bi prepih potegnil strele |
Nanca je zaprla vrata in | okna | , da ne bi prepih potegnil strele v |
Žef temeljito zbesnel in ji pokazal | vrata | . |
pazljivo čaka na vprašanje, toda v | lica | so se ji že dolble jamice, ki so naznanjale |
Prva tri | leta | sem jokal skoraj vsak dan. |
Stari učitelj je odprl | usta | in molčal. |
Skozi barvasta | stekla | v oknu se je lomil sončni pramen in |
In v | lica | so se ji že dolble jamice, ki so oznanjale |
»Že štiri | leta | boleha. - |
se je med lese in si z rokami zakril | ušesa | ; vendar pa se mu je zdelo, da sliši |
Vsa | zelišča | Pajntarjeve Jere in vsa zdravila in |
mikavnega na njej: jamice so se ji dolble v | lica | kakor Tinki. |
strehah, in si usipal cestni prah v | usta | . |
hitro planil pokonci, široko razširil | usta | , pokazal močne, bele zobe, se zakrohotal |
morilne in uspavalne praške ter podobna | sredstva | , da bi se prenaglo ne množile. |
Prvega maja sem ta | sončeca | preštel; naštel sem jih sedeminpetdeset. |
iz postelje, da bi opazoval majhna | sonca | v biserih na mojih listih. |
velika luknja v kosu sira, je odprl | vratca | in me vprašal, kaj počenjam. |
Ko bodo za vami zaloputnili | vrata | , me bodo poklicali v pisarno |
»Tako!« je zaključil, zaklenil | vrata | in šel. |
s kratkimi nogami in komaj pokazal | vrata | ter izdavil: |
hodniku, da si je ravnatelj zamašil | ušesa | in zacvilil: |
prižnico stopil kaplan, nam pa so odprli | vrata | za dobro ped, da smo lahko slišali |
poslednjem listu preštel bisere in | sončeca | v njih. |
Zlecnil sem se in skočil na | tla | . |
Vsako leto, ko začne zeleneti, odprem | okna | v svoji sobi in se z veselimi koraki |
»No, zdaj ga slišite na svoja | ušesa | ,« je povzela gospodinja in njena ogorčenost |
Počasi in neslišno je odprl | vrata | v trgovino, jih zaprl za sabo brez |
toda ker se ni zganil, je mama odprla | vrata | in ga vprašala, kaj bi rad. |
zahreščala vanj, naj se pri priči odviška po | drva | , kajti bridko se vara, če misli, da |
Pri priči je pozabil na | drva | in na obljubljeno kosilo. |
k mlademu soncu in naglo poganjale | očesca | , od vonja po pravkar nakidanem gnoju, |
ker je bila njegova glava že dolga | leta | gola kakor koleno, nekaj bridkih trenutkov |
cerkovnik zaloputnil za sabo težka vežna | vrata | , ji je izpodbudna zavest, da skrbi |
Kuščarja tako podžgala, da je stlačil v | usta | pest tobaka, skočil iz zdiča, naperil |
Poviškaj, kakor so ga zadnja štiri | leta | imenovali, je bil na vasi nekakšen |
naj si ogleda, šele potem je odložil | očala | , zabodel iglo v šiv, si pretipal telovnik, |
se je oglasil, so mu takoj zamašili | usta | z zdrobom, z mlekom, s kašo ali z drugo |
krepko opasal trebušček, ga postavil na | tla | in mu veselo rekel: |
Ko mu je bilo štiri | leta | , so ga ošpice položile na posteljo, |
je očitajoče vrgla Zinka in priprla | vrata | , da je v hramu zavladala skoraj popolna |
stala na pragu, držala v roki tri rdeča | jabolka | in kričala za njim: |
»Venček, | jabolka | si pozabil, jabolka si pozabil!« |
»Venček, jabolka si pozabil, | jabolka | si pozabil!« |
svoj kljun, jim starši takoj pokažejo | vrata | . |
tem, da smrkavcem pošteno navijejo | ušesa | in jih naženejo domov: |
tega življenja, kajti svoja smrkava | leta | so preživeli sredi vojnega hrupa. |
Po končani vojni je mešetarjem gonil | teleta | in vole, ker je bil žilav fant. |
popival ter imel že nekakšna sumljiva | znanja | s starimi devicami in vojnimi vdovami. |
se je vestneje in poslušneje oprijel | dela | . |
ga je pa Marjanca nagnala v gozd po | drva | . |
»frtaljo«, ki je bila pravi užitek za oko in | usta | . |
prišel domov, je hrupno zaloputnil | vrata | in se po škripajočih stopnicah napotil |
primerno besedo, je Zinka zaloputnila | vrata | . |
Venc je ob daljnem spominu na | jabolka | in na mračno klet najprej sklonil glavo, |
žalostno zatulil Moj Jezus, se zgrudil na | kolena | , odprl vse zatvornice svojim solzam |
Izidor je nekaj časa stresal | vrata | , ki so vodila v sobo, Moj Jezus pa |
Potem je hebnil Venca v | rebra | in se zadrl nad njim: |
Tako nekako je zadnja | leta | živel tudi Venc. |
Venc se je znova zamaknil v | tla | in s težavo vlekel iz sebe besedo za |
Venc zmajal z glavo, mu je pokazala | vrata | . |
Zinka zaukazljivo in udarila s peto ob | tla | . |
prsi, čokati nos se mu je poveznil na | usta | , svetle črne oči so mu nekam potemnele |
Vtaknila je kazalec v | usta | , ga sesala kakor nedolžno dekletce |
rekla mama, jo vzela v naročje in ji | pihala | po krvavečem palcu. |
Venc je na svoja | ušesa | slišal župnikovo pridigo in jo razumel. |
upanjem, dvakrat ga je treščilo ob | tla | . |
večerne rose, ki je legla na lahka | krila | ; zgrudilo se je ob klancu in umrlo. |
v grm ob cesti in udaril s peto ob | tla | . |
prestopil po veži, šel v izbo, zaprl | vrata | za sabo in obstal. |
plašno kriknil Venc in se naslonil na | vrata | , kakor bi se bal, da bo Marjanca stopila |
Ko je Marjanca pomila krepe, odprla | vrata | v izbo, voščila lahko noč in se odgugala |
se je ta umaknil in se naslonil na | vrata | . |
ponoči brezdomci vlačijo skozi tuja | mesta | . |
Venc je tiho odprl | vrata | , vstopil, legel na peč in zamižal tako |
zavrtela, skočila po stopnicah, odprla | vrata | na kaščo in se zadrla: |
»Če ga spustiš na | tla | , ti razčesnem nos, zapomni si!« je |
skomigali z rameni; ječar je odpiral | vrata | , ga za roko vlekel po hodniku in ga |
Starejša dva sta odpirala | vrata | na kaščo in ga zmerjala z besedami, |
zahreščala vanj, naj se pri priči odviška po | drva | , kajti bridko se vara, če misli, da |
Ko je odprl | vrata | v klet in položil nogo čez prag, je |
»Po | drva | . |
Majali so | drevesa | , tu pa kvečjemu zamajajo star napis |
smo segli še preden je Jera ocvrla | jajca | . |
nag k maši, samo naramnice ima čez | ramena | . |
Pobrala je, kakor pravimo, | šila | in kopita, jih zmetala v svojo pisano |
Pobrala je, kakor pravimo, šila in | kopita | , jih zmetala v svojo pisano košaro, |
samozavestno so počepale na gnezda, znesle | jajca | in jih razvpile po vsem dvorišču, če |
človek po nepotrebnem dvakrat grizel | kolena | in se spenjal v tako nazarensko strmino. |
vselej zrogovilil, če je kdo odprl | vrata | . |
kosti in tu pa tam poplaknili mastna | grla | s požirkom svetle rebule. |
se je cmerila, »saj sem imela štiri | dekleta | . |
je zletela k peči in se zgrudila na | kolena | . |
je izpod koles brizgnilo kamenje v | okna | . |
pletenko in jo s tako silo treščil ob | tla | , da se je vino razlilo po vsej kuhinji. |
pravi, da so se trdo božali, si šteli | rebra | , si daljšali ušesa, si česali lase |
božali, si šteli rebra, si daljšali | ušesa | , si česali lase in brke, sploh so tako |
okrog njega, so samo prste položili na | usta | in pogledali v strop. |
buden pa je tenko prisluhnil na obe | ušesi | in udaril budnico šele, ko se je prepričal, |
zgrabil za kuštravo glavo, se zgrudil na | kolena | , kakor bi ga izpodsekali ter začel |
do srede bledih lic; skozi priprta | usta | se je v neenakomernih sunkih lovila |
sočno grenkobo vtaknila v brezzoba | usta | , potrepljala s koščeno roko Štefeta |
zdravomarijo, se je pokrižal in tiho odprl | vrata | v zakristijo. |
se naglo skoračil do omare in odprl | vratca | : keliha sta se zasvetila v umirajočem |
Ne morem!" je dejal, zaklenil | vratca | in naglo stopil iz cerkve. |
Pojdi, pojdi in hitro zapri | vrata | , da mi otrok še prisadi ne dobi." |
res!" je dejal Štefe in počasi zaprl | vrata | , da ne bi jutranja sapa dahnila po |
in se najprej boječe ozrl v farovška | okna | . |
Zdaj že tri | leta | leži doma mrtvouden! |
pograbi kramp in pogleda skozi priprta | vrata | . |
Tudi Obrekar odpahne | vrata | . |
Zaprl je vsa | okna | , polkna, zapahnil vrata ter se že davi |
Zaprl je vsa okna, | polkna | , zapahnil vrata ter se že davi odpravil |
Zaprl je vsa okna, polkna, zapahnil | vrata | ter se že davi odpravil v gozd, da |
Drejc naglo plane predenj ter odpahne | vrata | . |
pa Drejc spet plane predenj, sname | vrata | s tečajev in jih vrže v travo. |
vogalov hiše in je tudi počasi zaprl | vrata | , toda kakor hitro je spustil zapah, |
Marsikje kaže gola | rebra | . |
ata, ali vas ni sram, ker na stara | leta | najček kažete?« se zasmeje Polde. |
vrti okrog nje ter ji nosi vodo in | drva | . |
jablano, odloži in zabode oselnik v | tla | ter sede. |
Teta je dolga | leta | služila v Gorici pri nekakšni grofici, |
Stopil sem iz vrta, prislonil | vrata | , kajti tečaje je že zdavnaj razjedla |
Sedeti moraš lepo v izbi, jesti ocvrta | jajca | , piti mleko, ker nimajo črne kave, |
Tako je sam govoril zadnja tri | leta | . |
kakor rajnka Loputnica, bog ji daj | nebesa | ; roke so mu mahale že mimo kolen. |
Oče ... naš je cepil | drva | , jaz pa sem trebila radič za večerjo, |
oprtnik in potem trdo udaril z nogami ob | tla | .« |
‘Te vsaj oprtnice ne grizejo v | ramena | , ker ti oprtnik ne visi, temveč leži |
potrebnim v vasi opravlja najnujnejša | dela | . |
svojim oprtnikom v hrib, kjer grize | kolena | po strmih lazih ...« |
vsak najrahlejši šum smo prišpičili | ušesa | . |
poba, ga potegnil s peči in postavil na | tla | . |
Obrekar je potem počasi odprl | vrata | . |
iztrgali iz stene in jo treščili ob | tla | , da je vzmet |
častnik z revolverjem sunil Bichija v | rebra | in zelo osorno bevsknil vanj. |
prevedla pokveka in sunila Obrekarja v | rebra | . |
tresle, da se je moral z rokami upreti ob | kolena | . |
Obrekar upognjen, z rokami uprtimi ob | kolena | , z dvignjeno glavo in žarečimi očmi. |
Častnik je z revolverjem pokazal na | vrata | . |
Potem so tudi mene pahnili skozi | vrata | . |
Vsem so naložili težka | bremena | blaga, ki so ga bili naropali. |
Naslanjala se je s komolci ob | kolena | in dolgo molčala. |
polmraku za vrati in tam že dobra tri | stoletja | topo sprejema in premleva poštene grehe |
Barbaron; naslanja se na deblo, gleda v | tla | in sesa svoj dolgi in debeli zeleni |
Salvatore Leonardis občuduje | gesla | , saj jih zna na pamet kakor litanije. |
se udirajo razbrazdana, slabo obrita | lica | , in nato izpuhavajo modrikast dim, |
Nato si posadi | očala | na hrbet krepkega nosu, potegne iz |
Prav počasi sname | očala | in se zamakne v cerkvena vrata. |
sname očala in se zamakne v cerkvena | vrata | . |
Z naglo kretnjo si potisne | očala | na nos, si z nogami poišče trdnejše |
Rejc si potegne | očala | z nosa, potisne papirje v žep in naglo |
svojo četrtinko in skozi dvokrilna | vrata | izgine v vežo. |
Spet stisne brezovo metlo med | kolena | in spet zagrebe roke v svojo žimo na |
ki je še globlje potisnil glavo med | kolena | . |
Tinč pa se vrže na | kolena | in ga gleda s takim zaupanjem, da bi |
Z laktmi se upira v | kolena | , svojo kuštravo glavo drži v rokah |
si zavezala črno ruto, priprla vežna | vrata | in se napotila k maši. |
je belila iz vasi, njive, travnike, | pobočja | , vrhove gora, nebo in dva velika oblaka |
Pa je le odprla | usta | in vlila curek mleka na jezik, toda |
Preden je zaprla | vrata | , se je še enkrat ozrla, če je vse v |
Zgrudila se je na | kolena | in hrepenela, da bi minila slabost. |
skrinje prteno brisačo ter začela iskati | oporišča | , da bi vstala. |
Čar položi samo prst na | usta | . |
Hlipov Lojz vrže ogorek na | tla | in razdraženo zarevsa: |
si počasi oprta naramnice, prekriža | kolena | in potegne meh: |
taktu polke trka s svojo gorjačo ob | tla | . |
hočejo iz izbe in zato pritiskajo v | vrata | kakor gosta tekočina v lijak. |
dolgi klopi ob steni, si brišejo znojna | lica | in si nato z ruticami delajo vetrc. |
Nekdo se je zaletel v izbina | vrata | , ki so prislonjena k orehu pred hišo, |
suknjiče, iščejo klobuke in izbirajo | dekleta | , ki bodo šla z njimi. |
pojavil v vratih, in udari z gorjačo ob | tla | . |
In Moj Jezus daje | vina | , ples pa raste in raste. |
gorjačo na peč, prebode z očmi vsa | dekleta | , nato pa pograbi Žuželjčevko, ki si |
ljudje, ki od mladih nog nosijo težka | bremena | . |
Strmi v | tla | in skuša voditi svoje nerodne noge, |
Sova se prihuli, se na vrhu vrže na | tla | , se okrene, s široko kretnjo vrže desnico |
Stane je potisnil z obraza vsa | čustva | . |
odpre oči, krčevito pritisne pesti na | senca | in z nenaravnim, strahotnim glasom |
pritisne Dragarici puškino kopito v | prsa | in jo peha v prazni kot trga. |
papirje, jih bežno pogleda in spušča na | tla | , da jih fašist lahko pokorno in ponižno |
brskati po predalih: na mizo in na | tla | letijo fotografije požganih vasi, postreljenih |
Baccia!« trdo reče Kutschera in pokaže | vrata | . |
požiral hude besede, ki mu prihajajo v | usta | . |
Drejc obstane in bulji v odprta | vrata | . |
Vojaki začno valiti na | tla | ogromne kolobarje bodeče žice. |
previdno spusti nahrbtnik pri vratih na | tla | . |
Orel počasi odloži pero in potegne | očala | z nosa ter zamaknjeno posluša. |
Takoj se zasuče in naglo izgine skozi | vrata | . |
S kretnjo glave pokaže | vrata | , skozi katera je izginil Boris, in |
se dvigne, sede, se s komolci upre v | kolena | , vzame negibni obraz v dlani ter gluho |
karajoče pogleda ženo in si položi prst na | usta | : |
Boris izgine in zapre | vrata | za sabo. |
Pokaže | vrata | : »... in vnuk. |
Res dedec in pol; vsa | vrata | je zagradil s svojim tršatim telesom. |
»Da mi kdo potisne nož med | rebra | v tej partizanski luknji!« |
dočakali hudiča!« zagrozi in zaloputne | vrata | za sabo. |
Ujetniki gledajo v | tla | in gredo naglo mimo. |
Drejc z obema rokama prime mater za | ramena | , jo počasi pomakne izpred sebe in stopi |
Moj Jezus leze vase, gleda v | tla | in si počasi snema puško z ramena. |
skloni k njej in jo vščipne za okrogla | lica | . |
svojo koščeno roko, trka s palico ob | tla | in ves iz sebe kriči z votlim, neverjetno |
Krčevito hlipanje mu stresa široka | pleča | . |
tiščijo začudene obraze v zaprašena | stekla | in strmijo skozi zakrižano okno. |
Otroci se stisnejo k njej in strme v | vrata | . |
Otroci obstanejo nepremično in gledajo v | vrata | . |
besno zagrmi Sova, ga jezno hebne pod | rebra | in zaničljivo premeri. |
Tone plane k njemu in mu zamaši | usta | . |
obrača strojnico na desno in na levo, v | tla | in k nebu ter strelja, strelja, strelja |
partizanov, ki se zavijajo v šotorska | krila | in odeje, ranjenci na nosilih, nekaj |
Stoletne saje pokrivajo vse: stene, | vrata | , stopnice in sklednik. |
Očka Orel počasi zapre | vrata | za njo, se okrene in resno pokliče: |
Obrekarica vstopi, tiho zapre | vrata | za sabo, obstane in se spogleda z očkom |
Rešili jo bomo!« klikne in plane skozi | vrata | . |
Drejc cepi | drva | na dvorišču. |
rogovilasti domobranec jo grobo zgrabi za | ramena | ter jo scela okrene proti Drejcu: |
Drejc besno cepi | drva | . |
brzostrelke, jih spusti pred Sovo na | tla | in ga ponosno pokliče: |
putrih Drejcu in si z rokavom briše | usta | . |
Sova naglo vrže Borisa na | tla | in ga pokrije s svojim telesom. |
tako sunkovito potisne Zavoglarja na | tla | , da mu odleti klobuk in mu z roko dopove, |
nosilnici Giusta in ga položita na | tla | zraven Sove, ki ga samo pogleda, a |
Bolničarja prineseta Sovo in ga položita na | tla | . |
Nato počasi odpre | vrata | in stopi v čitalnico. |
zadovoljno grmi Sova in počasi zapira | vrata | . |
»... in za vsa ta junaška | dejanja | je bila brigada imenovana za udarno |
spusti na klop, si stisne bergle med | kolena | , se čehlja po svojih ščetinastih laseh |
Partizani, zaviti v šotorska | krila | in premočene odeje, se vlečejo mimo. |
se mu sname in brzostrelka pade na | tla | . |
»Bomo!« trdno obljubi očka Orel, zapre | vrata | za njim in se naglo vrača k mizi. |
puškinim kopitom po uri in jo sklati na | tla | . |
se zadere Narte in sune očka Orla v | rebra | . |
»Še!« se zadere Narte in ga spet sune v | rebra | . |
hudiča!« zavpije Narte, ga zgrabi za | ramena | in se mu s škornjem upre v hrbtenico, |
Orel jo objame in jo počasi spušča na | tla | , nato poklekne k njej in se sklanja |
tresejo, da se mora z rokami upreti v | kolena | , kakor bi na ravnem dvigal težko breme |
Narte ga s puškinim kopitom hebne pod | rebra | , a očka Orel se niti ne zmeni zanj. |
Počasi se spravi na | kolena | , nato se z roko prime za rob skrinje, |
zgrabi Borisa za tilnik in ga vrže skozi | vrata | . |
nosilnici, ki ju počasi položijo na | tla | pred Sovo in Borisa. |
Sovo, ki stoji nepremično, gleda v | tla | in samo brez moči opleta z rokami. |
presunljivo motri, nato naglo položi škaf na | tla | . |
mangiare ... e mai più -« Zatisnil sem si | ušesa | ter se skozi zakrižano in zamreženo |
začel daviti v grlu in pritiskati na | senca | , a vendar sem se obrnil in s prikritim |
in široko odprl svoja velika poševna | usta | . |
opravljal samo najtežja in najbolj groba | dela | , toda kmalu so ga že najemali za orača, |
Travnikarjevemu stricu, se je strkljal na | tla | . |
se je sukal okrog kobile, gledal v | tla | in si z rdečim robcem neprestano otiral |
naglo izginila v postojanko in zaprla | vrata | za sabo. |
Venček je strmel v | vrata | postojanke in trepetal: |
Tedaj so skozi | vrata | pahnili Petra; opotekel se je po cesti |
Venček in si nagonsko pritisnil roko na | usta | . |
so ga zgrabili in ga obsodili na tri | leta | ječe ...« |
žago, molče položila odžagano desko na | tla | , zaklinila orehovo korenino, pognala |
Pismonoša je trznil in zbegano odprl | usta | . |
se je žena vrnila se je naslonila na | vrata | , kakor bi branila sad svojega telesa |
Zaloputnil je | vrata | in ječal v temi. |
v trgovino skozi steklena dvokrilna | vrata | . |
Kapoškvadri kar na | ušesa | , kaj? |
Za | vrata | ga stisni in po piskru ga česni - cvenk! |
Položil si je prst na | usta | , pokazal kuhinjska vrata in proseče |
je prst na usta, pokazal kuhinjska | vrata | in proseče zašepetal: |
je poskočil, hebnil Mojega Jezusa v | rebra | puhnil vinjeno sapo pismonoši v obraz |
s svojim debelim kazalcem prekrižal | usta | . |
početje, dokler ni tudi sam segel na | kolena | po svojo uradno kapo ter si jo ogledal |
nato pa si je svojo kapo potisnil na | kolena | in si začel otirati obrvi. |
glavo v vrat in uprl koščeno brado v | prsa | , skratka pogreznil se je vase. |
siknil Hotejec in s koščeno roko pokazal | vrata | . |
Modrijan je odprl | usta | , toda črhnil ni nobene več, ker so |
njegove velikanske noge in široka bosa | stopala | ; debela in dolga palca sta štrlela |
globoko sklonil, se z rokami uprl v | kolena | in se zamaknil v lonec; po mleku se |
Ko se je sklonil in potisnil skozi | vrata | svoje tršato telo, se je v veži za |
zdel najbolj oster, položil palico čez | kolena | ter začel zvoniti z nogami in strgati. |
Preštela je kokoši in zapahnila | vrata | . |
previharili človeške odnose in prepihali | čustva | ter nato izpihali iz žive govorice |
opravljenem delu, vstala, zapahnila | vrata | , šla v izbo, legla, še enkrat vzdihnila |
s srede praga k podboju in stisnila | kolena | k sebi. |
svojega odločnega moža le redko odprla | usta | . |
nezakonskim otrokom še sami izbirali | imena | po svojem lastnem okusu, to se pravi, |
delo, tudi obstanka ni imel, ker je že | leta | in leta hodil od hiše do hiše. |
obstanka ni imel, ker je že leta in | leta | hodil od hiše do hiše. |
samotne kmetije, kjer je nakupovala | jajca | , maslo in piščance. |
nedolžnega velikana: premeril je bosa široka | stopala | z debelima palcema, ki sta štrlela |
je dolge noge, tršati trup, široka | ramena | in naposled veliko glavo, ki je bila |
Hotejec ga je z obema rokama prijel za | ramena | , ga stresel, mu pogledal v velike, |
temveč so skupaj prerešetavali vsa | dekleta | - in najlepša je postala njegova ljubica. |
nizko, da se je od strahu vrgel na | tla | ; pihnil je piš in natanko je videl, |
tebi kaj zgodi, boš šel vsaj obrit v | nebesa | .« |
»Ne bom šel v | nebesa | ,« je takoj odvrnil Matic. |
in začudenju je široko odprla oči in | usta | . |
Široko je odprl oči in | usta | ter začel hlastati za zrakom. |
Hotel se je vreči na | tla | , pa se ni mogel, temveč se je bog vedi, |
obrnil na bok ter se počasi spravil na | kolena | . |
prva glasna beseda zrušila Matica na | tla | . |
dvignil viseče brke in mu vlil žganje v | usta | . |
medtem že oblile solze, zrušila se je na | kolena | , sklenila roke ter se z jokajočim glasom |
Hotejec in zaprl za sabo kuhinjska | vrata | . |
Nato je zajel sapo in odprl | usta | , kakor bi hotel nekaj reči, toda Hotejec |
dolga in čudna ter je šla skozi nova | doživetja | v nova spoznanja. |
je šla skozi nova doživetja v nova | spoznanja | . |
Vzdrgetal je, potegnil glavo med | ramena | in se nato plašno ozrl okrog sebe. |
vrti hitreje, kakor se vrti kolo na | koritca | ? |
Takrat je bilo na Ravnici vse na | kolesa | , na vzvode in na jermene. |
bil rekel!’ je ponavljal še na stara | leta | in se s pestjo tolkel po prsih, ker |
pred Ravničarico in tam je ostala tri | leta | , dokler Ravničarica ni umrla. |
beremo ali slišimo o materi, ki je | leta | in leta čakala svojega sina, ko pa |
ali slišimo o materi, ki je leta in | leta | čakala svojega sina, ko pa se je vrnil, |
debelo pogledal, potegnil glavo med | ramena | in zmeraj enako zategnil v odgovor: |
debelo, preplašeno vlekel glavo med | ramena | in otipaval svoje čire na vratu, toda |
časa otepal, potem pa se je vrgel na | tla | in zaril glavo v seno. |
ki je bil v njej preživel vsa dolga | leta | , ko je čakal, da bo brat umrl. |
Zaprite | vrata | !’ |
kuhajo, mati pa prihaja pred njegova | vrata | , trka s palico po njih in ga preklinja: |
na njej Mostarji in Modrijani svoja | polja | in svoje njive. |
Sedla sta na | tla | , se s hrbti naslonila na snope in potegnila |
hrbti naslonila na snope in potegnila | kolena | k sebi. |
Pob je potegnil glavo med | ramena | in molčal. |
Sleherni šum mi je butnil naravnost v | ušesa | , ki so ponoči skrbno bedela, in vselej |
»Hrepenenje mi je vsa blodna | leta | kazalo pot. |
Saj imam | drva | pri hiši!’ |
Nenadoma pa je odprla | usta | , se z obema rokama zgrabila za glavo, |
Teta je odprla | vrata | , obstala in zadihano rekla: |
Nehote sem se ozrl v | vrata | , češ tam stoji oče, v senci, za zaveso |
Potisnil je v | usta | zalogaj in začel glasno mleti s širokimi |
Mirno odreže kos mesa, ga potisne v | usta | in začne žvečiti, pri tem pa počasi |
očeta so tudi ubili, - in potisne v | usta | šop solate. |
Nato široko odpre | usta | in potisne vanje kos mesa. |
zagrči še enkrat in potisne solato v | usta | . |
ponovi, prikima in potisne solato v | usta | . |
s prirojeno strastjo loviš vsa moja | doživetja | in vsa moja čustva, pa naj bodo še |
loviš vsa moja doživetja in vsa moja | čustva | , pa naj bodo še tako skrita, še tako |
S komolcem odpahnem | vrata | in vstopim. |
In vidim vse obraze hkrati: | usta | , ki se smejejo, oči, ki se svetijo, |
Dvignil se je, ko so ga poteptali na | tla | , in šel z golimi rokami v boj. |
Tiho bo zaprl | vrata | za sabo, obstal za njimi in hlastno |
Skozi južna | okna | bo mesečina lila na belo javorovo mizo, |
Tri | leta | je bil v nižji trgovski šoli, potem |
vsakega zanimanja je opravljal domača | dela | , od doma pa se ni ganil. |
ko je prvič slišal posmeh na lastna | ušesa | . |
Z očetom sta pred hišo žagala | drva | . |
sta odžagala klado in jo zavalila na | tla | , sta ga zagledala. |
Sam pa je na | zbadanja | odgovarjal s smehljajem. |
da bi pozabil na svoja življenjska | gesla | : |
zato je zamižal, si z robcem pokril | usta | ter šele po premisleku odkimal: |
Zaprl je | vrata | za njim in se obrnil k pobu. |
vrgla svoji kiti na hrbet in zaprla | vrata | za sabo. |
Tolminsko češnje, s Tolminskega pa | jajca | in maslo. |
gole roke, da bi postavila košaro na | tla | . |
je rekel in odprl | usta | . |
naučiti, kar so se drugi učili tri | leta | . |
in počasi položila lončeno skledo na | tla | . |
Oče se je počasi spustil na | kolena | in odkril skledo. |
tiho vstopil v sobo in počasi odprl | vrata | v čumnato. |
počivaj, - je prijazno rekel in zaprl | vrata | za sabo. |
sem držal pred sabo, kakor bi nesel | jajca | , in se od strani oziral vanje. |
Počasi je odprl | vrata | v mojo čumnato, toda prikazal se ni. |
Tedaj je položil prst na | usta | in zamolklo rekel: |
počasi potisnil nazaj v izbo in zaprl | vrata | mamine sobe. |
kakor sem prav tako nehote vlekel na | ušesa | sleherni šum. |
Videl sem | dekleta | , ki so v veži pletla vence. |
Položili so jo na | nosila | , jo privezali z vrvjo, jo vzdignili |
privezali z vrvjo, jo vzdignili na | ramena | in se pomaknili po dvorišču. |
Najprej je zaprl izbna | vrata | , da ne bi gledal razdejanega in praznega |
prijazno pokimal in nato počasi zaprl | vrata | za sabo. |
da si celo preveč pametna za svoja | leta | , toda kdor je res pameten, noče vsega |
zadovoljno rekla in postavila košarico na | tla | . |
na stopnice ter se s komolci uprla v | kolena | . |
Zdaj se bomo lotili | dela | . |
fotografije, ko smo naposled sneli še | okna | in vrata, je Trnar obstal sredi prazne |
fotografije, ko smo naposled sneli še okna in | vrata | , je Trnar obstal sredi prazne izbe |
Vsa | leta | so še pred tabo. |
s čistim zrakom pomirila zasopljena | pljuča | , že je spet začela. |
Dolga | leta | sem kolovratil po bučnih velemestih |
mehkih sanjskih poljan telebnil na trda | tla | , a bilo je zdravo, ker sem se dodobra |
in odpahnil težka, vsa sajasta, črna | vrata | . |
druge doline in druge gore, planjave, | morja | , oceane in kontinente, ves svet, mesec |
in sonce in vse druge svetove in vsa | sonca | , ki so sijala po vsemirski sinjini. |
Hladna sapa mi je udarila v | lica | . |
V | kolena | se boš grizel. |
Prislonil sem brzostrelko za | vrata | in spet legel. |
tnalu je ded s tako silovitostjo cepil | drva | , da so kalovnice letele po vsem dvorišču. |
Mama je vzdihnila in odprla | usta | , kakor bi hotela še nekaj reči, pa |
knjige in pogledal skozi zasopljena | okna | . |
Vojaki so poskakali na | tla | , kar obuti zabredli v vodo ter z vikom |
vojaki s kletvinami postavljali na | kolesa | , je stal mlad kadet v dežnem plašču. |
pritrjeval ded in rahlo polagal vreče na | tla | . |
Vojaki so postavili voz na | kolesa | , ded je stisnil kadetu roko ter mu |
presojal vreme, nato spet spustil na | tla | svoje rahlo, koščeno telo, od strani |
molili, dokler nismo opravili vsega | dela | . |
tudi mama in celo ded si je nataknil | očala | in pohvalno zamrmral. |
krožnik mu je zdrknil iz rok, padel na | tla | in se razklal na tri kose. |
razklenil roke, da je krožnik spet padel na | tla | in se znova razletel, pokazal s prstom |
samotnih kmetijah nakupovala maslo in | jajca | ter nato te redke dobrote presneto |
na vratu njive, spustila košaro na | tla | in nato obstala nepremično kakor zapuščena |
je naglo ruvala plevel in gledala v | tla | , da bi skrila svoj nasmeh. |
- Postavi ga na | tla | jerbas ga. |
hišo, mu molče pokazal prag in zaprl | vrata | za njim. |
moramo ostati v kuhinji, ki je imela | okna | obrnjena v pobočje. |
soncu ... sklonil sem glavo, si zatisnil | ušesa | in trdo zamižal. |
Kmalu je odprla | vrata | in mi zaklicala s stopnic: |
sladkorja, tri peščice bele moke in štiri | jajca | . |
sikali ostri žarometi in poševno rezali | pobočja | hribov. |
nekoliko polegel, je mama tiho odprla | vrata | , toda ostrouhi ded je takoj zahreščal |
žagali in zabijali, odpirali in zapirali | okna | ter vmes rezko preklinjali. |
kmalu toliko opogumili, da smo odprli | vrata | , posedli po vrhnji stopnici, sesali |
priletnih vojakov, ki so v zaledju sekali | drva | , nabirali protje za utrdbe in strelske |
obutev in sploh opravljali podobna | dela | . |
svet, nato pa je zaprl svoja široka | usta | , se pogreznil v molk in šel, kamor koli |
Kar jih pusti k sebi, jih pusti skozi | vrata | usmiljenja ... |
zamislila, drugi trije pa smo kmalu odprli | vrata | ter drug za drugim odcapljali nazaj |
je zahreščal zdravnik in pokazal | vrata | . |
in se globoko sklanjal skozi odprta | okna | , dokler ni sestra nenadoma vzkliknila: |
poščegetal s črnimi brki, spet postavil na | tla | in stopil proti ognjišču, k najmlajšima |
ogromno železno kljuko in odpahnil težka | vrata | . |
Zaprl sem | vrata | in plašno obstal. |
stopil po hodniku in junaško odprl | vrata | v kuhinjo. |
zakadila mimo mene, da me je vrgla na | tla | . |
nekajkrat opazil, da daje z roko nekakšna | znamenja | . |
Mama si je položila prst na | usta | , bratec jo je razumel in ubogal: nepremično |
- Sv. Neža mi bo torej odprla | vrata | ... |
Odprl je nizka | vrata | , se sklonil, se potegnil iz hiše in |
Mama je zaprla | vrata | za njimi in stopila k oknu. |
obrnil, naglo stopil čez prag in zaprl | vrata | za sabo. |
takoj odmaknil glavo in pogledal za | vrata | . |
zapravljivčka pa sta se kobacala na | tla | velikan Podzemljič in grobi grobar |
je prhnila teta in ga pahnila na | tla | . |
nadaljeval stric in si prav počasi brisal | stopala | ob šop trave, »če bi bili vsi pametni, |
vidimo rajnkega Zagričarja, bog mu daj | nebesa | , kako zajame že tretjega in ga skozi |
tretjega in ga skozi viseče brke potiska v | usta | .« |
mu je v Leobnu, kjer je delal dolga | leta | , padel na glavo tako čudovito zverižen |
nisem mogel nikdar posebno zamakniti v | nebesa | in podobne kraje, toda kadar se je |
stric v znak dvoma potegnil glavo med | ramena | . |
kakor bi ga kruh spekel, hlebec pade na | tla | in se zatrklja po cesti. |
je rekel mirneje, sam odprl | vrata | na skedenj in zlezel po lestvi na svisli. |
kretnjo glave svoje bogate lase na | ramena | , pogledala očetu naravnost v oči in |
nasmehnil, udaril s kopitom puške ob | tla | in oznanil: |
je poskočil in spet udaril ob | tla | . - |
in z zamahom znova udaril s puško ob | tla | . |
Če ne skozi | vrata | pa vsaj skozi okno,« |
me s toplimi ročicami grabi zdaj za | ušesa | , zdaj |
naročje Silvijo, jo poljubila na vroča | lica | in jo počesala. |
ji s prstom kazala izprana, peščena | tla | in ponavljala: |
resnično vidi, je udaril s puško ob | tla | . |
Mar bi | drva | sekal!« |
Nato je z odločno kretnjo odpahnil | vrata | , toda vstopil po prstih. |
še enkrat ozrl, nato je tiho zaprl | vrata | za sabo. |
Zaprl je | vratca | in se odpeljal. |
prikoraka mimo in Pazi ponižno poleže | ušesa | , ga dobrohotno pogleda in njemu v pozdrav |
krava, še preden je kdo utegnil odpreti | usta | , kajti zagledala je svojega pastirja |
se je sukal okrog kobile, gledal v | tla | in si z rdečim robcem neprestano otiral |
naglo izginila v postojanko in zaprla | vrata | za sabo. |
Venček je strmel v | vrata | postojanke in trepetal: |
Tedaj so skozi | vrata | pahnili Petra; opotekel se je po cesti |
Venček in si nagonsko pritisnil roko na | usta | . |
Nato je pred hišami razmajal stara | drevesa | , ki so z golimi vejami takoj potrkala |
so z golimi vejami takoj potrkala na | okna | , kakor bi klicala: |
zajel sapo in napel svoja bronasta | prsa | . |
Predpomladni nalivi so oprali in splaknili vsa | pobočja | . |
je stopil po sekiro in začel cepiti | drva | . |
vse svoje misli in svoja razburkana | čustva | . |
Nato je Milica spustila na | tla | svoj šopek in |
izmikal vsa tista neskončna doraščajoča | leta | , ko ni bil ne otrok ne fant. |
prvem pomladnem jutru ognjevito cepil | drva | in vsakih pet minut odločno zamrmral: |
valovi, in si nato položil prst na | usta | . |
Čelarica, se sklonila in začela nabirati | drva | v naročje. |
Puško je položil na | tla | , cev je obrnil v gozd. |
Priletela je na | tla | in tako dolgo občepela na tleh, da |
omotična zrušila na mokra pomladna | tla | . |
Toda Venček si je položil prst na | usta | in pokazal s puško proti pologu: |
Milica je sedla, se s komolci uprla v | kolena | , si vzela glavo v dlani in se zamaknila |
nasprotnem pobočju je zagledal Prikrajarjeva | dekleta | , ki so trebila senožet. |
je sedel, se s komolci naslonil na | kolena | , vzel glavo v dlani in se zamaknil |
Obsuval je tnalo in | drva | in ogromni čeber, ki se je namakal |
spustil v pogovor, a še preden je odprl | usta | , ga je Travnikarjev stric že nagovoril. |
trak, ki ji je venomer lezel z nosa na | usta | , ker se je pri hoji neverjetno zibala |
Travnikarjev stric je Hostarja zgrabil za | ramena | in ga krepko stresel. |
Pismonoša je ves ta čas nepremično strmel v | vrata | avtobusa. |
kozarci odskočili in se strkljali na | tla | . |
jezno rekel kovač ter spustil tram na | tla | . |
bo rekel župnik, če mu to pride na | ušesa | ?« |
odvrnil župnik in nato v tišini zaprl | vrata | za sabo. |
vrgel denar na mizo, trdo zaloputnil | vrata | za sabo, si naložil svoje breme in |
je prhnil hudič in udaril s peto ob | tla | , da mu je izpod noge švignila iskra. |
novim ognjem, ga naposled spravil na | tla | , mu pokleknil na prsni koš, ga zgrabil |
Počasi je zaprla | vrata | za sabo, se obrnila, nagnila drobno |
veliko enojko, ga zmečkala, vrgla na | tla | in pohodila. |
od bolečine in spustila medvejke na | tla | . |
Jerica se je zrušila na | kolena | in izgubljeno jokala pred pohojenimi |
Namrščili smo | čela | in se prav počasi začeli pripravljati |
Ko sem se spustil na | tla | , sem stopil na rob brega, ki ga je |
nekaj takega kar ni bilo za otroška | ušesa | . |
sedel na svoj kamen in si potisnil v | usta | pest svežega tobaka. |
Potem si je spet potisnil tobak v | usta | , se zamaknil v potok in nadaljeval: |
požirek vode, kakor bi si hotel splakniti | usta | , in spet sedel. |
Temnikar je odprl | usta | , počasi vzdignil roke in vzkliknil: |
Modrijan je odpiral | usta | , a spregovoriti ni mogel. |
Navalili so nanj in ga pobili na | tla | . |
Spravil se je na | kolena | in vstal. |
zagnal v prvega fašista in ga podrl na | tla | . |
»Spusti to svinjarijo na | tla | !« |
Potem sem se naglo spustil na | tla | , da bi bil spet deležen mamine pohvale. |
grozotno, da sem si v obupu zatisnil | ušesa | in zaprl oči. |
smejete, če verjamejo v sanje in v razna | znamenja | , a zdi se mi, da sami niste nič bolj |
pa se po prstih splazim skozi zadnja | vrata | , splezam na tepko in ga snamem ... |
lomi krč in bolj in bolj me zebe v | ramena | . |
Že sem odprl | usta | , da bi očetu povedal, kaj sem sanjal, |
v rogovilo in tam je visel še štiri | leta | . |
Tako bi nemara visel še štiri | leta | , zakaj bil je trdno narejen in iz suhega |
neznano, v nove neumnosti in modrosti, v | trpljenja | in strasti. |
»Ali bosta šla v | nebesa | ?« |
»Tantadruj, ne bova šla v | nebesa | , samo srečna bova!« |
Luka je premetaval zidarske žlice in | kladiva | ter z gromkim glasom vneto razlagal |
prestrašeno poskočil norček in si dal roko na | usta | . |
hoteli odsekati glavo, se zgrudil na | kolena | in z vzdignjenimi rokami prosil hlapca, |
orožnikom in kasneje sodnikom na vsa | vprašanja | odgovarjal samo |
odkimal in si spet položil roko na | usta | , da ne bi izdal svoje skrivnosti. |
vztrajnostjo genija, ki prav tako žrtvuje | leta | in leta, da bi ustvaril in izpilil |
genija, ki prav tako žrtvuje leta in | leta | , da bi ustvaril in izpilil svoje veliko |
postavami, ki so izginile skozi svetla | vrata | župnišča. |
na klop, stisnil svojo paličico med | kolena | in obsedel kakor kup nesreče. |
Luka in s kostjo navpično pokazal v | tla | . |
Tantadruj se je zamaknil v | vrata | , ki je za njimi bučalo kakor v razburjenem |
mu je medtem obesil vrv z zvonci čez | ramena | , jo prekrižal na prsih in ovil okrog |
mizi, mu s tresočo se roko pokazal | vrata | in zakričal: |
župnišča, so se ozrli v razsvetljena | okna | , ki so tako toplo žarela, kakor bi |
oddahnili, preden jo mahnejo čez odprta | polja | k Hotejcu. |
zvonika, odprli zarjavela pokopališka | vrata | , ki so zaškripala v tečajih, in molče |
na steno, zapirali oči in odpirali | usta | , da so se jim svetlikali zlati zobje, |
Spustil se je na | kolena | in se začel pripravljati, da bi se |
Nalili so si kozarce, so pogreli prste, | usta | in želodce. |
naslonili na steno, zaprli oči in odprli | usta | ter zapeli s polnimi, temno zlatimi |
Postavila sta na | tla | kovček, nahrbtnik in pisalni stroj. |
Že | leta | in leta me čakajo! |
Že leta in | leta | me čakajo! |
papirja na rob mize, si dal obe roki pred | usta | , se vzdignil na prste in zatrobil na |
Znanstveno, a kar brez rokavic, mu pretipajo | jetra | in obisti in mehur - o, mehur je pri |
izmerijo, stehtajo možgane, preštejejo | rebra | in dlake na prsnem košu! |
- mrzlo in uradno dokazujejo, da je | ločila | postavljal smiselno, čeprav jih ni |
Kmet je odprl | usta | in koščeni prsti so mu otrpnili na |
Kmet je zaprl | usta | in glasno požrl slino. |
zakaj takšno okolje nudi domišljiji | krila | , da včasih lahko zaplava nad oblake, |
Peter Majcen je postavil mizo na | tla | in jo začel tako hrupno premikati po |
Prepognil je škatlo in pokleknil na | tla | , da bi jo potisnil pod mizno nogo. |
Zmeraj se mu je skrivala za | vrata | , a on je bil tako otročji in trmast, |
vselej odnesli čez prag, je še dolga | leta | , kadar je stopil v hišo, zmeraj pogledal |
Prsti so mu otrpnili na bradi, odprl je | usta | in nepremično strmel v Petra Majcna, |
Tedaj je potrkalo na | vrata | in vstopila je žena z loncem vode. |
brez besede in sta tako tiho zaprla | vrata | za sabo, kakor bi ne bila gospodarja |
Postavil je žezvo na kuhalnik in lonec na | tla | . |
odbijali od sten in se mu zaletavali v | senca | . |
Peter Majcen je že odprl | usta | , da bi ga vprašal, kdaj misli nehati, |
Zato si je nataknil črna | očala | in sklenil, da se bo kmeta otresel |
oddahnila žena, ki je že sedla k možu na | tla | , potegnila k sebi kolena in jih objela. |
sedla k možu na tla, potegnila k sebi | kolena | in jih objela. |
žena in s komolcem hebnila moža pod | rebra | . |
ponovila žena in spet hebnila moža pod | rebra | . |
pobili!« je žena spet hebnila moža pod | rebra | . |
in ga s komolcem krepko sunila pod | rebra | , kakor bi hotela reči: |
glavo in svetli lasje so se ji usuli na | ramena | in po hrbtu. |
samo še papirček, ga je spustil na | tla | in se spet ozrl. |
tako glasno piska, pa naj dihajo skozi | usta | ali skozi nos. |
Temnikar jo je zgrabil za | ramena | in jo potisnil od sebe za dolžino svojih |
Skozi priprta | vrata | je iz teme iztegovala krava svojo debelo |
jezilo, a jo je kljub temu že štiri | leta | držal v hlevu.« |
Dvanajst pobov sem zmetal skozi | vrata | , nekatere pa sem zabrusil kar skozi |
nekatere pa sem zabrusil kar skozi zaprta | okna | . |
Počasi je zaprl | vrata | za sabo in je bil na tihem zadovoljen, |
da se z rogovi zaletijo v vsaka nova | vrata | , kar pa tudi ni višek estetike. |
je, kako so njegova pljuča razširila | krila | in zaplala in kako se je takoj nato |
Spustil se je na | tla | , a ker se je bal, da ga bo premagala |
Spustil je ogorek cigarete na | tla | in ga z okovano peto potisnil v zemljo. |
Previdno je položila skledo na | tla | , se spet zravnala in si s koščeno roko |
In tedaj je Temnikarica zagledala | nosila | . |
hudega ne bo! - je ponovila in zaprla | vrata | za njima. |
hitro šla iz izbe, široko odprla vežna | vrata | in stopila na prag. |
da je nekdo stopil v hišo; odprla je | vrata | v vežo, a tam je bila sama samota, |
Prekleta strešnica je stopil v vežo, široko odprl | vrata | v izbo in potem obstal pri stopnicah. |
žlico, ki je z votlim ropotom padla na | tla | . |
Prav tako počasi si je snela črna | očala | in iz globokih vdrtin so se mrzlo zabliskale |
žepa je potegnila zlato obrobljena | očala | , jih skrbno obrisala z belo rutico |
pri steni, držala zlato obrobljena | očala | v prekrižanih rokah na hrbtu ter si |
pribočnik vdano razširil roke in zlezel med | ramena | . |
pribočnik se je pomračil in spet zlezel med | ramena | . |
potem pa si je spet nataknila zlata | očala | , sedla k mizi, si prižgala drugo cigareto, |
se je njegove roke, se spustila na | tla | in počasi potegnila suknjo z Jerneja. |
sta spustila in Tone se je zrušil na | tla | . |
odletela nazaj k peči in se tam zrušila na | tla | . |
čelado na lobanjo in si nataknila črna | očala | . |
in njeni mrtvi udi so se sesuli na | tla | . |
prozorno starševsko dlan na čelo in na | lica | , nato pa ga je spet počasi pregrnila |
in ga pobožala po laseh, skočila za | vrata | po brisačo, zaplahutala z njo in mu |
Temnikarica se je zastrmela v vežna | vrata | . |
nepremično in se zastrmela v vežna | vrata | . |
Videla je, kako se je belo telo vrglo na | tla | , in videla je, kako so ga Mongoli pobrali |
Skozi vežna | vrata | se je privalil gost dim. |
dolgo, še dolgo so plameni sikali skozi | okna | in skozi opaž, dolgo so objemali slamnato |
zraku, tam ugašale, ugasnile, padale na | tla | in se kakor črni črvi zajedale v belo |
Prekleta strešnica in se zrušil na | kolena | . |
k Temnikarici, da bi jo spravila na | kolena | . |
tej misli nagonsko potegnil glavo med | ramena | in si celo položil roko na tilnik. |
je nabral sapo in si dal trobento na | usta | . |
toda starec si je že dal trobento na | usta | in zaprl oči. |
Počasi je odprl težka, okovana | vrata | , ki so presunljivo zaškripala v zarjavelih |
na prag in si položil trobento čez | kolena | . |
Nato se je s komolcem naslonil na | kolena | in se zamaknil predse. |
Peter Majcen je postavil otroka na | tla | . |
odpeljala Jankca na prag in mu dala na | kolena | krožnik z ocvrtimi jajci. |
naslednji zvoki neusmiljeno pobijali na | tla | . |
Jankec se je vrnil v | vrata | , sedel na prag in si ljubeznivo položil |
si ljubeznivo položil trobento čez | kolena | . |
Naslonil se je na steno in se zamaknil v | vrata | . |
Temnikarjeve roke so se jekleno oprle | toporišča | sekire. |
videl njegove izbuljene oči in njegova | usta | , ki so se odprla, da bi kriknila. |
Trdo je zaprl | vrata | svoje sobe, stopil k oknu in pogledal |
Žena je odprla | usta | in buljila vanj. |
vrati, in najrajši bi okno zaprl in | vrata | zaklenil, toda bilo ga je sram. |
je stopil k oknu in dolgo napenjal | ušesa | . |
dovolj svetla, da je razločno videl | debla | dreves in sivo prazno cesto... |
je zazdelo, da je nekdo potrkal na | vrata | . |
Javorka je položila prst na | usta | in počasi zaprla vrata. |
položila prst na usta in počasi zaprla | vrata | . |
Zaprla je | vrata | za sabo, ne da bi se ozrla. |
zadržal je dih, ker je spet potrkalo na | vrata | . |
Počasi je odprl | vrata | v spalnico in v temo povedal, kaj se |
»Ali že veste?« je široko odprla | usta | in se zastrmela vanj kakor v čarovnika. |
Ura je treščila v | vrata | in se razsula. |
Napel sem se kot struna in prišpičil | ušesa | , da mi ne bi ušla niti besedica. |
Temnikar si je dal v | usta | pest tobaka, sedel na kamen, se razkoračil |
»Veš, stari Rupar, bog mu daj | nebesa | , je bil takšna mrha, da še tega ne |
»Za tvoja | usta | , dragi moj pob!« se je pomilovalno |
»Za tvoja | usta | , ki so še mlada, to se pravi, da so |
»Če bi dali dojenčku pelin v | usta | , bi ga kar zvilo, ti pa bi ga zdaj |
Potisnil sem ga v | usta | in se vrnil v svoj gaj. |
Odprem | usta | , da bi ju z lepimi besedami prepričal, |
Potem sem se naglo spustil na | tla | , da bi bil spet deležen materine pohvale. |
grozotno, tako grozotno, da sem si zatisnil | ušesa | in |
smejete, če verjamemo v sanje in v razna | znamenja | , a zdi se mi, da sami niste nič bolj |
pa se po prstih splazim skozi zadnja | vrata | , splezam na tepko in ga snamem ... |
lomi krč in bolj in bolj me zebe v | ramena | . |
Že sem odprl | usta | , da bi povedal očetu, kaj sem sanjal, |
kljuboval vsem povodnjim še dolga štiri | leta | . |
lahko skrival v tisti rogovili še dolga | leta | , zakaj bil je trdno narejen in iz mecesnovega |
bosimi nogami užaljeno brcala nagnita | jabolka | in smrekove češarke, ker še nista znala |
tenko zeleno bilko in jo vtaknil v | usta | . |
Rodici, in sklenil, da ne bo vlekel na | ušesa | , čeprav je dobro vedel, da bo vlekel. |
da so otroci najprej široko odprli | usta | ter se šele nato zasmejali. |
Čas prinaša dneve, prinaša | leta | , stoletja, tisočletja. |
Čas prinaša dneve, prinaša leta, | stoletja | , tisočletja. |
prinaša dneve, prinaša leta, stoletja, | tisočletja | . |
In morda je trajalo dolga | stoletja | , preden se je rodil. |
Čas je pošiljal k Rodici pomladi, | poletja | , jeseni in zime. |
In tako je sedel še dolga | leta | , morda sto let ali še več. |
vrhove, videl je doline, reke, morje in | mesta | ob morju. |
Razpela je široka bela | krila | in stegnila vitki beli vrat. |
skoraj ukazovalno rekel orel in razprl | krila | . |
orlica in tudi sama razprla široka bela | krila | . |
Kamen pa je bil seveda še dolga | leta | v gozdu. |
S palico je razgrnil žitna | stebelca | in rekel: |
Ta je potegnil glavo med | ramena | in se nato ponižno priklonil. |
biče zato pošiljal svojim sosedom za | darila | , da so se kmalu razširili in postali |
Ječar se je vrgel na | kolena | : |
dajati svojih, jim je spuščal v ječo | jabolka | , hruške in breskve, ki jih je kradel |
najprej karal, potem ga je za lase in za | ušesa | , kasneje pa ga je celo natepel. |
Tedaj sta imela pred seboj javna | skladišča | za žito. |
in cest, prodajo tobaka, trgovino, | gledališča | , mornarico in ves človeški rod. |
da je ob nedeljah pregledoval javna | dela | . |
povesila, brez zavesti je padel na | tla. | |
Spet je odprl oči in na | vprašanja | , ki so mu jih postavljali, odgovarjal: |
bi za plugom, v košaro bi nabirala | jabolka | , gledala, kako se dela maslo, mlati |
pečenega piščanca, slanino in trdo kuhana | jajca | . |
razoglav, Pécuchet na desnem boku, tiščeč | kolena | v trebuh, z nočnim čepcem na glavi. |
smrčala v mesečini, ki je silila skozi | okna | . |
tenak nos, potuhnjen pogled in krepka | pleča | . |
cvetjem okrašenega porcelana, skozi | okna | iz zelenega stekla je lila bledikasta |
pridvigovala krilo, imela je upognjena | kolena | in postrani nagnjeno glavo, kot da |
vlekel širok zaboj, postavljen na tri | kolesa | . |
so bila tik pred tem odstavljena na | tla | . |
Nekdo je odprl | okna | . |
kar sama zdravila živali, jim dajala | čistila | in odvajala. |
enega izmed njih, zgrabil ga je za | ramena | , ga potisnil ven, pri tem pa kričal: |
Sam je prebarval | okna | , iz strahu pred močnim soncem pa je |
preživljal čudovite ure, ko je luščil | semena | , pisal etikete, urejal lončke. |
počivati, se je usedel na zaboj pred | vrata | , potem pa tuhtal, kaj vse bi še polepšal. |
Dumouchelu je pisal za grme in | semena | , nakupil je zaloge vresnice in se odločno |
Hotela sta se spoznati na | znamenja | vremena in proučila sta oblake po Luke‐Howardovi |
bled, kaj bled, bel, imel je odprta | usta | , lasje so se mu sprijeli v mrzlem znoju, |
Izbrala sta | imena | , ki so se jima zdela čudovita, potem |
Toda dež je tako razmočil | tla | , da so se cepiči sami od sebe zakopali |
Upognil je njihova | debla | do tal; nobeno ni več pognalo. |
rezala zelo na dolgo, kar je uničilo | očesa | , potem pa prekratko, zaradi česar so |
bile možnosti za skale, polomljena | drevesa | , suhocvetnice in mah; in z vse večjim |
črnce, Turke, gole ženske, konjska | kopita | in mrtvaške lobanje. |
Vsak večer sta gledala v goreča | drva | in razpravljala, kateri način ogrevanja |
sta poskuse, v druge škatle sta dala | jajca | , cikorijo, jastoga, ribji ragu, zelenjavno |
spominjal, da za vroče dežele delajo umetna | trupla | . |
sel iz Falaisa postavil pred ograjna | vrata | podolgovat zaboj. |
sta odprla prsni koš in zagledala sta | pljuča | , podobna velikima spužvama, nekoliko |
na podlagi govoric prišel preverjat | dejstva | . |
Pogostoma je v takih trenutkih odprl | vrata | gospod Vaucorbeil, ki je končaval prve |
Bouvard je širil | stegna | , se zvijal v bokih, se zibal s trebuhom |
Pécuchet pa se je oprijemal vrvi, upogibal | kolena | in se skušal čimbolj dvigniti. |
Pécuchetom, ta pa jih je zabadal v | vretenca | . |
so se, spodrsavale so, padale so na | tla | . |
sporočil naslov lekarne, kjer bo dobil | zdravila | . |
Vrtajo po zobeh, razkopavajo | pljuča | , razjedajo jetra, delajo razdejanje |
zobeh, razkopavajo pljuča, razjedajo | jetra | , delajo razdejanje po črevesju in povzročajo |
je tako kot Alzačani začel delati | pila purgatoria | , se pravi zdravilne kroglice, ki jih |
utrip, menjavala sta slatine, jemala sta | odvajala | in bala sta se mraza, vročine, vetra, |
Morinov ugled, zlasti še, ker obsoja vsa | pokrivala | , klobuke, čepce in čepice; ta zahteva |
Pécuchet si je poveznil čepico na | ušesa | , kar naprej njuhal, brez strahu kihal, |
vdihavala vetrc, ki jima je hladil | lica | . |
sta se, da imajo ribe plavuti, ptice | krila | , semena pa ovojnico, kajti bila sta |
Nato sta občudovala njena | čuda | , vodne in zračne vrtince, ognjenike, |
Cantal ima tri | čudesa | , Hérault pet, Burgundija dve - ne več |
je z rilcem preobračal montmartrska | mravljišča | in cervus giganteus se je pod kostanji |
verigo, pilo, klešče, kompas in tri | kladiva | , zataknjena za pas in s tem skrita |
kar tako nalepiti etikete in vedeti | imena | za kamne. |
razpadanju zelo lahko naredijo vulkanska | žrela | . |
je bližal tretjemu ovinku, mehkejša | kolena | je imel. |
Skozi vrtna | vrata | so prišli gospod Girbal, ravnatelj |
Bouvard lepega dne vrgel nahrbtnik na | tla | in izjavil, da mu je tega dovolj. |
Kakšnih sto korakov naprej je odprl | vrata | na dvorišče, vrgel desko k zidu in |
Snela sta | vrata | med sobama, v katerih nista spala, |
Imel je napudrana | lica | , velike okrogle oči, na široko odprta |
velike okrogle oči, na široko odprta | usta | in postrani obrnjen privihan nos. |
je ves zatopljen v Kelte in na njuna | vprašanja | je odgovarjal tako površno, da sta |
Potem je odprl | vrata | v prvo sobo. |
Ali sta morda našla | pisma | , ki jih je napisal baron de Gonneval, |
A grof je že odpiral | vrata | . |
sklepati, da je galska vera imela enaka | počela | kot judovska. |
razporejeni v hodnike ali razpostavljeni v | obzidja | . |
potem pa bo njegovo čenčanje prišlo na | ušesa | oblasti. |
kosti, in sklenil (glede na izročilo in | pričevanja | , ki so izginila), da je bil ta kraj, |
klobukom na glavi, prekršil je vsa | pravila | lepega vedenja, sicer pa je tako ali |
vpisal v javno knjižnico in jima poslal | pisma | Augustina Thierryja in dve knjigi gospoda |
dejstev, zato sta si priskrbela še druga | dela | zgodovinarjev, Montgaillarda, Prudhomma, |
glavi so bile stvari, kot ‘pojdi v | nebesa | , sin svetega Ludovika’, giljotinirane |
»Pojdi v | nebesa | , sin svetega Ludovika,« je baje rekel |
Spodbijajo rimske kralje in Pitagorova | potovanja | . |
V pripisu je poslal | pravila | za kritiko, povzeta po Daunoujevih |
prikazan v profilu, oko je imel še manjše, | usta | odprta, lase gladke, plapolajoče. |
Čez pet minut je prišla dol, rdeča v | lica | in razburjena. |
nekod prišla krava in jo zvrnila na | tla | . |
»Aha, | vrata | ste pustili odprta, kot prejle. |
oklepi se bleščijo v soncu, dež pada na | zavetja | iz vej. |
nenadoma odpotujejo, skačejo s streh na | tla | , dobivajo strahotne rane, vendar ozdravijo, |
berača, osornega graščaka, nedolžna | dekleta | , burkaste hlapce, neskončne dvogovore, |
pa je kmalu nato spustil knjigo na | tla | . |
Manjkala so mu | sredstva | , ne pa dobra volja. |
Mélie je za vrati vlekla na | ušesa | , Gorju v sami srajci pa jih je gledal |
je švigal na vse strani, napenjal je | usta | , spuščal je sapo skozi nos, bila ga |
bila lahka, bolje je bilo zaviti čez | polja | . |
je pospremil na vrt, da bi ji odprl | vrata | . |
Priskrbela sta si časopisna | poročila | o igrah. |
Dopuščajo | načela | , zavračajo pa njihove posledice, razglašajo |
posledice, razglašajo posledice, katerih | načela | zanikajo, opirajo se na izročilo, ne |
tako zelo mučila, da mu je udarilo na | jetra | . |
odgovoril na ta argument, marveč je obsodil | dela | , ki se posmehujejo najsvetejšim stvarem, |
»Opevajte nam znanost, | odkritja | , rodoljubje.« |
» | Odvajala | jemljite,« je rekel zdravnik in ga |
In ker so v Parizu sadili | drevesa | svobode, je občinski svet sklenil, |
Sicer pa bo vlada naročila | dela | .« |
stopnicah in napovedal, da bo vdrl | vrata | . |
Pécuchet vrnila domov, so jima udarili na | ušesa | ženski glasovi. |
ki je stražil, je kar naprej odpiral | vrata | . |
1848, kot šef vlade dobil diktatorska | pooblastila | . |
Poiskala sta njena | načela | pri Calvu, Martensu, Vattelu, nato |
smeji, toda revščina mu je zaznamovala | lica | . |
Gospod de Faverges, ki je imel | posestva | v Euru, je kandidiral na zakonodajnih |
»Srednjeveška | čustva | izražate,« je rekel Pécuchet. |
časov vam parlamentarni režim spodnaša | tla | pod nogami...« |
Toda ker je treba opravljati razna | dela | , Rousseau svetuje suženjstvo. |
to danes počnejo s strelo, dež bo na | mesta | padal ponoči, da jih bo umil. |
vzgajati mladino, voditi vsa duhovna | opravila | , pozivati oblast, naj uravnava rojstva.« |
opravila, pozivati oblast, naj uravnava | rojstva | .« |
bil kot po navadi sam zapahnil vsa | vrata | . |
Kar naj mu maši | usta | , hodi po njem in ga iztreblja! |
Pécuchet je smuknil v jarek in vlekel na | ušesa | . |
Sonce je pritiskalo na | polja | , prekrita z rumenim žitom. |
Ujela ga je in krčevito zgrabila za | ramena | . |
Lica | je imel rdeča kot nekoč, lasje so se | |
»Dajejo jim | darila | , vabijo jih v restavracije.« |
je, opazoval njen ozki nos in tanka | usta | , ves obraz. |
prihajal mlačen vonj, ki mu je razgrel | lica | . |
zato je vstajal navsezgodaj, sekal | drva | , netil ogenj, šel v svoji pozornosti |
ni omedlela, ni spustila robčka na | tla | in Pécuchet ni vedel, kaj naj stori, |
Pécuchet je zaprl | vrata | , se dolgo obotavljal, potem pa priznal, |
Tako sta premlevala svoja | razočaranja | , sedeč pred ognjem v malem salonu, |
salonu, pri čemer je Pécuchet goltal | zdravila | , Bouvard pa vlekel pipo. |
se je vtaknil pod pazduho, drugi na | zapestja | . |
ji sivi lasje spiralasto padali na | ramena | , kot je bilo to moderno leta 1830. |
Tako so napenjali | ušesa | , da so slišali škripanje lesa. |
Odgovorov na druga | vprašanja | ni bilo, tako zapletena je bila abeceda. |
da je v album zabeležila neposredna | sporočila | Ludovika XII., Clémencea Isaura, Franklina, |
Videl!«, je Bouvard zanikal | dejstva | , vendar pa je bil pripravljen sam narediti |
Potem sta se vrnila domov in zapisala | zapažanja | v dnevnik zdravljenja. |
Dajali so ji vsa mogoča | zdravila | , od čaja do mokse, tako da je iz naveličanosti |
ko je odslovil služkinjo in zapahnil | vrata | , ji je začel drgniti trebuh, pri tem |
kot da je v krčih, kazala je očesna | zrkla | , ki so se počasi obračala; naposled |
komolcem in tako kazali na zaprašena | okna | , madeže na opažu, odrgnjeno barvo; |
Stari Lemoine je tiščal bergle pod | kolena | , bose noge pa so mu tičale v copatah. |
Nosove bolnikov je vzel v | usta | in potegnil vase njihovo sapo, s čimer |
oddaljene predmete tudi skozi neprosojna | telesa | . |
navzdol, veliki tibetanski lama pa reže | čreva | in prerokuje iz njih. |
Zemlja se bo nekega dne spremenila v | nebesa | in zato je ta nauk tako očaral učitelja. |
zalotil na oknu, ko je opazoval svetla | prostranstva | , naseljena z duhovi. |
ali pa o duhovnih stvareh in cerkvena | dela | opravljajo tisti, ki so v svojem zemeljskem |
Pécuchet je z ogljem narisal na | tla | črno ploščo, v katero naj bi zaprla |
je kazal hrbet in metal na ognjišče | prgišča | žvepla. |
Pécuchet je brž začel prišepetavati | imena | , ki jih je imel napisana na kosu lepenke: |
bajalice: izviri vode in kovine oddajajo | telesca | , ki vplivajo na les. |
premikal čedalje počasneje, odprl je | usta | in zenice so se mu zožile. |
Bouvard ga je poklical, ga stresel za | ramena | ; ni se ganil, ostal je negiben, bil |
Cilj psihologije je proučevati | dejstva | , ki se dogajajo ‘znotraj jaza’. |
Dopustiti moram čut in razum, | pričevanja | , ki so človeška in potemtakem sumljiva.« |
porabila za to, da sta pregledovala | kazala | v raznih knjigah. |
če bi materija v gibanju ustvarjala | bitja | , potem ta ne bi bila tako različna. |
Za | popravila | bi šlo najmanj 1800 frankov. |
toliko boljša, kolikor manj potrebuje | načela | . |
Kajti načela samo povzemajo pridobljena | spoznanja | in nas usmerjajo k pojmom, ki so zelo |
misel, ki jima je po naključju prišla na | ušesa | . |
Seveda je opazil odmaknjeno zaveso in | vrata | , ki so se zapirala. |
konje, kočije, najboljša burgundska | vina | in lepe ustrežljive ženske v čudovitih |
Bouvard je v temi komaj odprl | vrata | , pohitel za Pécuchetom, ga ujel na |
geheni in zaradi Boga, ki razmetava | kraljestva | , kakor veter dela oblake. |
Prejšnja | leta | sta na sveti petek jedla tisto, s čimer |
svežnje zlatih in srebrnih nitk, sveta | srca | Jezusova iz sinje lepenke, svete Jožefe |
politehniške šole, poročne šopke, vojaška | odlikovanja | , srebrna srca in na tleh v kotu pravcati |
šopke, vojaška odlikovanja, srebrna | srca | in na tleh v kotu pravcati gozd bergel. |
navdušenje in navdahnjenje svetnikov, vsa | bitja | , ves svet. |
Župnik mu je komaj vtaknil hostijo v | usta | . |
in je od gospoda Jeufroya zahteval | pojasnila | o Svetem pismu. |
Voda mu je tekla po hrbtu, v škornje, | ušesa | , oči - kljub ščitniku na Amorosovi |
trirogeljnega bareta pa mu je voda tekla na | ramena | kot iz žlebov na stolnici. |
iz Arsa, in ker je zbirala zdravilna | zelišča | za bolnike, je njena soba spominjala |
Počela ni nič drugega, kot da je pisala | pisma | , obiskovala reveže, razdirala divje |
In v dokaz je naštela | pričevanja | škofov. |
Kadar so se | vrata | salona odprla pred njima, kadar sta |
visokih zrcalih, medtem ko sta skozi | okna | lahko videla drevorede, na katerih |
Grof jima je posodil vsa | dela | gospoda de Maistra. |
Njegova | načela | je razvijal v krogu zaupnih ljudi, |
roki, potrebni tako za otroke kot za | ljudstva | . |
Vse to bo prišlo na | ušesa | gospodu de Favergesu in morda bo potem |
sedita pokonci, listi so jima padali na | tla | , peresa so se lomila, leseni črnilnik |
Pécuchet je proučil | pravila | , nato pa zelo resno kazal, kako se |
Poglobila sta se vanjo, nato pa | spoznanja | preizkusila na sebi. |
Podpirajo prirojene ideje in zavračajo | nagnjenja | . |
besno je odhajajoči zdravnik zaprl | vrata | za sabo. |
Komaj slišno sta izmenjavala | zapažanja | : |
dnevnik, v katerega bi zapisovala otrokova | dejanja | , in to bi dan pozneje prebirala. |
Victor je mešal ljudi, | stoletja | in dežele. |
mapi, svinčnike in fiksativ za njuna | dela | , ki naj bi v okvirjih in pod steklom |
zapletene razloge, če pa najprej postavite | načela | , začnete z absolutnim in vero. |
previdno držal živalco in kazal štiri | krila | , šest nog, tipalki in rilček, ki srka |
Nabiral je zdravilna | zelišča | na robovih jarkov, pripovedoval, kako |
Bouvard se je usedel na | tla | , poleg gospe Bordinove. |
Rada bi povečala | dvorišča | in zato bi bilo treba zravnati zemljišče. |
nas uči, kako moramo usmerjati svoja | dejanja | . |
Razloga za | dejanja | sta dva: veselje in korist. |
Pécuchet posadil na glavo oslovska | ušesa | . |
potiskati prsi naprej, na vso moč odpirati | usta | . |
Bouvard in Pécuchet zagledala na hišna | vrata | pribito sovo, sta stopila na kmetijo |
Tako razvrščati kazniva | dejanja | pomeni postavljati samovoljnost. |
Pécucheta, ko sta z registrature dobila | opozorila | , da morata plačati globo. |
Girbal mu ni bil kos, zapletel se je v | protislovja | in ni se več prikazal. |
zdraviti bolnike, razumeti znanstvena | odkritja | , se zanimati za umetnost! |
mehurnik - obliž, ki povzroča mehurjasta | vnetja | |
kadar razum ni sposoben odgovarjati na | vprašanja | življenja in smrti. |
»Vedno sem ti branila na | potovanja | , tudi sedaj ne odobravam. |
Skupaj sva preživela najlepša | leta | , pričarala Janovo rojstvo in mislim, |
Denar, razen v vaški gostilni, | srca | ločuje - največ vredne stvari so itak |
Človeška | bivališča | sem doživljal kot oaze varne vlažnosti, |
čudnega ni, da so zgradili vsa tista | svetišča | po naših hribih. |
zmajevali z glavami, vrtali s kazalci v | senca | , včasih pa so me tudi povabili domov |
Bežimo v vse možne ekscese, | pozabljenja | , ignorance. |
Srca | še najbolj stisne v ozkosrčnost občutek | |
zgrabil bicikel, in se zavihtel na | pedala | . |
tudi z naporom, z muko, s trpljenjem - | občutja | mučeništva si sam ustvarjam s svojim |
To so bili člani vaške godbe na | pihala | . |
Stoletja | so prihajali krast in raubat gor po | |
kolesarjenja pod večer zavil na ozko potko čez | polja | proti samotni hiši. |
Zjutraj so mi zavili trdo kuhana | jajca | , kruh in sir, potem smo se skupaj, |
Ko sem nagnil v | usta | , se je ves svet zbral v tisti rolček. |
Ko sem zlezel nazaj na | pedala | , sem čutil, kako se v meni tehta. |
enostavnih, s tako ozkimi odprtinami za | okna | v svet kot jih imajo muslimanske duše. |
funkcija je bila, da jih popelje v | osvajanja | , ki so vedno brezsrčna, zato ni dovoljeno |
izpušnimi cevmi s smradovi oblegajo | pljuča | , da se ta obdajo s plastično vrečko, |
Dihal sem polno in svobodno za vsa | leta | nazaj, ko mi to ni šlo, obesil sem |
Kdo so bili ljudje, ki so | stoletja | živeli pod zemljo, kot krti sto in |
Tako podzemna | mesta | še vedno odkrivajo. |
oblik, kjer vsak korak prinaša nova | presenečenja | . |
Koran jim je razrešil vsa | vprašanja | , ni jim treba mozgati. |
bicikel in odjadral z vetrom čez žitna | polja | naprej proti vzhodu. |
le globoko dihati in pritiskati na | pedala | . |
enkrat sem šel skozi radosti in stiske, | veselja | in bolečine. |
povest igre prabitnih kozmičnih sil na | ušesa | gluhega neba in tebi samotnemu sorodniku |
Razne civilizacije iz doline že | tisočletja | poskušajo pokoriti to gorsko ljudstvo, |
elektroopremo me je povabil noter in zaklenil | vrata | . |
Masa je navalila na | okna | , bilo jih je vse črno. |
zapisal vse, kar se je ta dan dogajalo, | vprašanja | in svoje odgovore, potem simuliral |
zajahal in pognal dol čez most in med | polja | . |
Vojska kontrolira prometne žile in | mesta | , Kurdi pa seveda hribe. |
nalomljenega trdega sladkorja se vtakne v | usta | in čaj srebne skozenj. |
Krčmar zapodi firbce ven in zaklene | vrata | , potem se mi usede nasproti in spremlja |
gostilne vsake toliko vstane, odklene | vrata | in jih poliva z vodo, da se umaknejo |
ljudstva smo prilagodljiva, kakšna | vznemirjenja | vse smo prestali, pa smo vse preživeli. |
prostovoljno odhajajo na iraška minska | polja | , služijo zastonj kot redarji moralnega |
cerkve in obljubljenih nebes in si dela | nebesa | tu in zdaj. |
zato še bolj skuša verjeti v rešilna | nebesa | , na onem svetu, tegobe tukaj in sedaj |
cinkom, skupaj z vročim zrakom zažigajo | pljuča | , da so po nekaj dneh kot star, zasmojen |
Kjer voda kapne na | tla | , se zemlja odzove s prešerno plodovitostjo. |
Avenije, ki sekajo | mesta | , zgrajena v času Šaha kot poskus narediti |
ure stokal, gledal bi skozi odprta | vrata | , skozi katera bi rahlo pihljalo, imel |
bi rahlo pihljalo, imel bi namazana | stegna | s tisto po kokosovih orehih tako lepo |
severu pa se govori, da so tam skozi | tisočletja | preživeli čudni narodi, običaji in |
skupnostih me je vkalupilo v njihova | pravila | obnašanja in reakcij. |
Potem so otipavali moja | stegna | in dobrovoljno kimali, nekajkrat pa |
skrbi za živali, opravlja vsa težja | dela | na polju in okoli hiše, mati je odgovorna |
je odgovorna za vzgojo otrok, hišna | opravila | , nabiranje drv, izdelavo košar in volne. |
toliko časa, da predebatirajo predvsem | rojstva | in smrti, vreme in obnašanje bogov. |
vedoč, kaj bi počel, potem je brcnil v | vrata | , pobral darila, ki niso šla v njegov |
počel, potem je brcnil v vrata, pobral | darila | , ki niso šla v njegov trebuh, in sedel |
celo dolino, na palicah pekli drobna | trupelca | in se nalivali s sladkim vinom. |
njegovi somišljeniki, in tako razglasil | pravila | obnašanja in odnosov, da bi recimo |
pogovora v pogovor, sploh pa skozi | leta | , močno spreminjajo, še posebej pa od |
pomembnejšega zgodilo, in so se vaščani na vsa | vprašanja | glede festivala samo dvoumno smehljali, |
Tibetu, vendar jim delo olajšajo tako, da | trupla | razsekajo na ustrezno velike kose. |
steklenice, kozarce, sadje, potico, | jajca | ... |
Kalaši zares privoščili tudi spolna | izživljanja | , o katerih se toliko govori in po pričevanju |
iz pubertete in je ona prišla že v | leta | , mi je ob obiskih nalila kozarček likerja, |
bombnikih in tankih porušil vasi, zažgal | polja | in pobil sorodnike. |
pošiljajo svoje družine na varno v begunska | taborišča | v Pakistanu, potem gredo nazaj v svojo |
me otipavalo in postavljalo klasična | vprašanja | . |
Šotorišče je staro tri | leta | , nekatera šotorska krila razpadajo |
Naredil sem simbolične tanke, | letala | , ruske vojake, pa divje mudžahedine, |
naše zavrte pameti preselili v naša | srca | . |
napeljali plastično cev ali naredili | korita | iz presekanih bambusovih stebel in |
čeprav so v mestih Patani že dolga | stoletja | pismeni. |
islamski doktrini, ki vključuje nekatera | verovanja | in navade še iz predmuslimanskih časov. |
specifično družbeno stvarnost, za verska | čustva | in plemenske zdrahe. |
Vsa | desetletja | nazaj je bilo vroče, nekajkrat je prišlo |
in v štirih dneh zavzeli vsa glavna | mesta | . |
Gorele so cele vasi, borbo prsa ob | prsa | je zamenjala visoka tehnika, sledila |
upornikov, zatem so se tolkli prsa ob | prsa | z bajoneti in bodali, dokler se uporniki |
Karakorum in Himalaja, ga poznajo že | tisočletja | . |
Je, že | tisočletja | . |
se vržejo v vriskajočo reko, skozi | tisočletja | zapustili dovolj zalog razmeroma dobre |
nizkih koč in se odpravljali po svojih | stoletja | istih poteh. |
motikami v rokah so tiščali gor na | polja | , nič večja kot jih imajo škratje, drugi |
je bilo prav gotovo odgovarjati na | vprašanja | uslužnih ljudi, ki so mi želeli na |
da bi pot lahko vklesali v njihova | pobočja | , zato se ta po pravilu stalno vzpenja |
urno odskočil ter treščil skozi nizka | vrata | noter. |
Prvi nasmeh jim je ozaljšal | lica | , ko mi je ušel prdec. |
kateri se je zdelo, kot bi plosko na | tla | padlo vedro gnojnice. |
biciklom podoben užitek, kot špricati | predavanja | in pobegniti na dopoldansko matinejo. |
najprej poiskal župana, da bi mu izročil | pisma | , ki so mi jih dali ljudje iz spodnje |
so zbežale nekam zadaj, sem odrinil | vrata | , postavil noter bicikel, dal pismo |
Hvala, hvala vam gore za tista | šepetanja | , hvala za izkušnjo, čeprav vem, da |
skozi male vasi in skrbno namakana | polja | . |
potem ko je vse zaspalo, sem šel nad | jabolka | v vrt mira, bivšega kneza Hunze (Hunza |
Za rabutanje imam svoja | pravila | , ki so se verjetno oblikovala še v |
svetu, je v istem jeziku vrezano v | vrata | starega zapuščenega knežjega dvorca. |
Ljudje morajo ljubiti ta mala, skromna | polja | , da so se tako potrudili, samo gon |
posli, med drugim goji tudi tista krasna | jabolka | . |
ki izvira v ledenikih, in ki izpira | tisočletja | star mulj pod njimi, ki naj bi vseboval |
Ritem življenja se ni spremenil | stoletja | , ljudje so prilagojeni nanj. |
okrnjenega življenja, vseeno zatiramo svoja | nagnjenja | , obenem pa na večjo svobodnost nekoga |
Taka in podobna | razmišljanja | je porajala idilična dolina pod menoj. |
kar pri Hunzah pomeni tri do štiri | leta | . |
se tudi od tu že odhaja na sezonska | dela | . |
obrnil naravnost na ambasado v Pindi po | pisma | , potem pa v Indijo in čim prej domov |
mi treba ozirati na očitke vesti za | dejanja | v preteklosti, ki jih sproža stražar |
smaragdno zelena pendžabska riževa | polja | . |
takoj zraven kakih deset kilometrov čez | polja | . |
da sem jih doživljal drugače kot vsa | ljudstva | na svoji poti. |
utrdil v institucijo Shemrab Miro že | stoletja | pred Budovo iluminacijo. |
kar dokazuje zgodovina, ki da je bila | stoletja | nazaj v znamenju kitajske dominacije |
Dalaj Lama trdi, da je, kar zadeva | posedovanja | zemlje, kmalu spoznal, da razmere niso |
Prav tako pa tudi za prirodna | bogastva | od mineralov, premoga in lesa naprej. |
zadrogirani, večina ima trdna gorjanska | načela | , sveto prepojena z vero, iz katere |
plavati s tokom reke, ne pa se zabiti v | tla | kot star prepojen štor, ki ga bo kljub |
me avantura spet postavi na realna | tla | . |
vidimo po vaseh in na poljih skozi | okna | vlaka. |
Tisočletja | teh ljudi, ki pripadajo najnižji kasti, | |
vodo, ki prehaja v različna agregatna | stanja | . |
Skozi | stoletja | je morje naplavljalo pesek in se umikalo |
Tako kot vsa | stoletja | nazaj se romarji pridejo poklonit svojemu |
tišino in nam nedojemljiva skrivnostna | razmišljanja | . |
Večina med njimi ima krasna | oprsja | , izzivajoče poudarjena in kot mačke |
gre za neka druga čutna in zavestna | stanja | , ki niso opisljiva, ker morda podobnih |
življenje pač krog, ki vsebuje tudi taka | veselja | . |
Tri | božanstva | si je mogoče ogledati na slikah, ki |
tako, da je med potjo iz žepa stresal | semena | gorčice. |
znan tudi kot priložnost, da so se pod | kolesa | vozov metali najbolj goreči častilci |
zvezd, podobna usoda doleti tudi lesena | božanstva | svete trojice. |
Prva | svetišča | so si baje zamislili že v predzgodovinskih |
morje, ribe, sonce, čolne, koče in mlada | dekleta | . |
smrdečih ghatov, kjer so sežigali sveža | trupla | , mimo skupin tujih mladih turistov, |
tujih mladih turistov, ki so zadnja | leta | začeli okupirati Puri, ker jim tam |
posušenih podgan, potem sem zravnal | tla | , iz na pol strohnelih desk zvezal mizo |
Zato tudi ni dvomil v | sredstva | . |
magičnega, kot da bi si tukaj izklesali | domovanja | bogovi in si z izživljanjem v estetiki |
svoji ekspediciji tam našel čudovita | dekleta | , ki pa so bile v resnici gorske opice |
okoli nje izredno nedvoumno izražajo | čustva | množice, kjer se eni posmehujejo norosti |
Indije, je nedokončan, kot da so umetniki | orodja | na hitro pometali proč in zbežali. |
tako tudi njegova arhitektura, plodna | tla | pa je našel v drugih deželah jugovzhodne |
spet nazaj in pri tem demona zabil v | tla | . |
ves srborit in rdeč, sem pogledal v | tla | . |
dan, kadarkoli sem položil nogo na | tla | . |
Vrteli so | pedala | , da je skrivnostno tiktakalo, dokler |
korenino, ji narisal oči in režeča se | usta | , vpihnil vanjo dušico in ga, Omota, |
nato pa sklenil roke in se vrgel na | kolena | . |
glave, kot to počno v templjih, kjer jim | božanstva | kažejo za denarno dotacijo. |
tišine, kjer še danes izpostavljajo | trupla | svojih umrlih pticam ljudožerkam, se |
pristanišču, kjer so skozi veličastna ‘ | Vrata | Indije’ v časih, ko so bile še cenjene |
pročelje katedrale, so bila železna | vrata | ograje že zaklenjena, pred njimi pa |
vodiča po Bombayu sem naletel tudi na | pročelja | , ki so bila podobna našim starim v |
lepo sestro, mamo, ki je hitela cvreti | jajca | , in cel kup shujšanih sorodnikov z |
muslimanska, tolerantno adaptirana na indijska | tla | . |
spominjalo na baročna hindutamilska | pročelja | , notranjost pa je bila precej preprosta, |
od Madrasa, zveni tudi za indijska | ušesa | nenavadno. |
zaspani Pondicherry in ostal štiri | leta | v tihi meditaciji. |
Omeniti velja tudi njegova | dela | v poeziji in komentarje k slavnim indijskim |
bi si s prispevkom skupnosti izboril | sredstva | preživetja, ampak da bi se realiziral |
Upoštevaje alternativna | znanja | so rasle čisto posebno grajene hiše, |
kateri komuni se bodo glede na svoja | nagnjenja | in možnosti priključili, dolžni svoje |
Veliko ljudi pride, zadnja | leta | kljub odhajanju število ljudi v Aurovillu |
Tiho je šlo čez riževa | polja | , skozi prazni kozmos številnih drobnih |
psa, samca in samico, in pokazal na | spolovila | - Tole, vidite, ko leta ven in noter... |
Arunachala je Indijcem sveta že | tisočletja | . |
lahko krepijo in usmerjajo njegova | dejanja | družbeno pozitivno ali negativno. |
Če ga potrebuješ, se lahko vržeš na | tla | in ga gledaš in moliš ali počneš karkoli. |
Preveč gledamo v | tla | , potem zemlja pride v glave in zleze |
naprej se je šlo na goro, ki vodi v | nebesa | . |
sicer potrebujejo na poti iz vic v | nebesa | . |
posvetitev njihovih sinov lahko pomaga v | nebesa | . |
generacije v generacijo skozi dolga | stoletja | . |
Pomignil nam je na | tla | in položil glavo nazaj na vzglavje, |
napadel divjaka, ki se dere na vsa | usta | . |
najmlajšimi, so nosile nekakšna mini | krila | , ki puščajo delno nepokrita mišičasta |
ki puščajo delno nepokrita mišičasta | stegna | , in odpete suknjice, kjer se sem in |
raste, pa dodajajo srebrne diske, bela | semena | , znana kot jakobove solze in še več |
Ko dekle dočaka srednja najstniška | leta | , posvoji ali nasledi pokrivalo odrasle |
ogovarjanje mož, ki se odpravljajo na | polja | ali v gozd. |
najstnico in jo poskušala spraviti na | tla | , vendar se mi je vse to zdel del igre. |
projektov in zadaj eksperimentalna | taborišča | z zagnanimi mladimi strokovnjaki, vendar |
enakovrednega dela in zato padejo na | pleča | že tako šibke družine, oziroma žene. |
Nekoč bodo odgovarjali za svoja | dejanja | in njihovi potomci se bodo obračali |
taborišču Site 2 po predstavi odprli | vrata | in okna, je opoldansko sonce prineslo |
Site 2 po predstavi odprli vrata in | okna | , je opoldansko sonce prineslo šok. |
humanistični svet, da beguncem reši | življenja | in duše pred posledicami brezbožnih |
piškote, nekaj bonbonov, glavnike, | ogledalca | in cigarete, dela na črno. |
Svojci iz tujine zato | pisma | pošiljajo na naslove prostovoljcev, |
Ravna je, obdelana predvsem v riževa | polja | s sem in tja stoječo motno vodo, neizrazitim |
rdečim Khmerom in gnali svoje bivole po | stoletja | starih brazdah naprej. |
podzavestnih sil odpora proti mestu, | stoletja | tlačenih vase, ni bilo težko sežigati |
Lekcija je trajala tri | leta | , osem mesecev in dvanajst dni, do januarja |
ali ne bi šel res čez tista minska | polja | , če bi mi kdo to prepovedal... |
svojo posteljo, sam pa bi se ulegel na | tla | . 74 let ima. |
spoznanjem, da so toliko let nosili | očala | in prepoznavajoč, da žive napačno življenje, |
nogo za Alaha, greš skoraj gotovo v | nebesa | ! |
mlado bananovo drevo, vanj nabodli | kadila | in izrekli spremna čaščenja, je otrokov |
vanj nabodli kadila in izrekli spremna | čaščenja | , je otrokov angel zadovoljen. |
vodiča, da jih spravi čez minirana | področja | okoli meje, morajo po pravilu podkupiti |
s šminko narisal velika smejoča se | usta | , potem bi bilo lažje. |
Stiskajo zavore, prestavljajo, vrtijo | pedala | in, na kar sem posebej alergičen, spet |
vedno verjame v duhove prednikov, sveta | drevesa | , posebne kraje in tudi hierarhijo višjih |
Bataški pastorji si pogosto delijo | znanja | z datuni - nekakšnimi čarovniki, ki |
zaklinjati, čarati in pripravljati naravna | zdravila | . |
izredno bahava, klorofil je silil v | usta | , vlekle so se megle in kar naprej je |
Indijske trgovce je od 6. | stoletja | pred našim štetjem privlačilo predvsem |
Geruda, ki po nekih razlagah predstavlja | usta | hindujskega boga Višnuja. |
Lahko sem v miru opazoval vsa tista | dekleta | , otroke in stare mame, ki so posedali |
je lagodno spuščala sem in tja čez | polja | vse do bohotnega zelenja. |
ki je nastajal in se izpopolnjeval | stoletja | in ki ga nasilna civilizacija s svojimi |
turiste, take, ki ne verjamejo v ta | čuda | , ampak sem se takoj zgrozil ... |
močne duhovnosti, ki so jih na plodna | tla | prinašali kolonizatorji iz Indije. |
priznali moč, ki ustvarja taka materialna | čudesa | , kot nekaj danega od narave in boga. |
otroka, amazonske bojevnice, ki mečejo | kopja | ... |
Spodnje terase so paša za oči, za | čutila | , proti vrhu pa začne cveteti duh. |
tistim skrivnostnim nasmehom in vulkan, | tisočletja | priklenjen v isti realnosti, sta obrnjena |
zdravnik mi je prerokoval, da si zaradi | leta | dolgega guljenja na sredini bicikla |
trpel na stojišču, nenehno stiskal | kolena | , da mi od stresov ne bi ušlo v hlače |
zasedli njegova izredno plodna vulkanska | tla | tako pozno. |
Za | polja | na Baliju skrbe predvsem ženske. |
otoka, kjer sem začel pritiskati na | pedala | , dobi manj monsunskega dežja, zato |
nas je vodil kak kilometer navzgor po | stoletja | starih, zlizanih stopnicah. |
dobili različno cvetje v lase in za | ušesa | . |
vsepovsod pa je za povrh videti še manjša | svetišča | , trone ali sadeže vseh vrst, običajno |
Balijci verjamejo v | nebesa | in so prepričani, da bodo vredni šli |
so prepričani, da bodo vredni šli v | nebesa | , ki bodo natančno taka, kot je Bali. |
jokati, zmerjati, se smejati na vsa | usta | in početi sploh vse, kar potrebuje |
balijski mojstri prvič podpisali in | dela | označili z datumom. |
časih, ko je potrebno z njim opravljati | zdravljenja | vaških bolezni ali pretirane smole. |
da se je polna luna smejala na vsa | usta | , kot bi si mislila: |
Obljubil sem si, da bom šel čez | polja | in travnike, vriskal in pel in bom |
Če imaš bolna | jetra | in še nekoga v njih, si lahko podoben |
govoril, da morajo vsi črni nazaj na | drevesa | , nikoli več v kino ali v gostilno ... |
zdravniki rekli, da mi ostajajo največ tri | leta | življenja. |
bilabonga kot Adam in Eva, živeti iz rok v | usta | od divjih sadežev, rib in mlincev iz |
napačno, če mora človek skozi taka | stanja | . |
utaborili ob reki, potem smo obrnili | jadra | proti Cape Tribulation. |
Tukaj gledajo | drevesa | , nebo, reko in nekaj poberejo iz tega, |
Potem je Gail pogrnila na | tla | svoj sarong in me stisnila k sebi. |
je bilo grlo očiščeno, smo hčerkici | usteca | nerodno opletajoče glavice pomaknili |
sem preživljal in podoživljal svoja | potovanja | . |
trdijo, da niso same odgovorne za svoja | dejanja | , ampak bo za vse odgovarjal njihov |
K sreči pri tem ne gre za prevelika | stanja | paranoičnosti, ker so njihova srca |
Že | leta | sem namreč izpostavljen stalni ogroženosti |
raznoraznih alternativnih gibanj, ki svoja | poslanstva | manifestirajo na taborih, zabavah, |
priteka črno pivo naravnost v črna | grla | , da tako vrnejo nazaj svoje denarja |
duhovni temelj za moderna ekološka | gibanja | , se je Gail z otrokoma odpravila na |
zato posebej urejena koncentracijska | taborišča | , ki so jim že tedaj rekli misijoni. |
štiridesetih tisočletij, ko so iz rok v | usta | živeli od narave in sožitja z njo. |
Če ne bodo našli | spoštovanja | do samih sebe, je to lahko njihov konec. |
Potem sem padel na | tla | . |
No, Janez, le stopi noter, da zapreva | vrata | . |
pravzaprav že dolgo, že tri | leta | in več... obseda neki demon, ki me bo |
prispodobo, da Minervina sova razpne | krila | , ko pade mrak? |
Čisto vseeno je, ali najina | srečanja | imenuješ seminar ali kako drugače, |
mislil, da se bova omejila na filozofska | dela | . |
Saj poznaš njegova glavna | dela | , Razpravo o metodi, Meditacije...? |
v knjižnico in poiščeva Kartezijeva | dela | . |
Prinesel bom | drva | na ogenj... sicer pa je tale kamin bolj |
No, še malce počakaj, grem po | drva | . |
Tri | leta | sva že skupaj... in nisva skupaj! |
Janez je medtem odprl balkonska | vrata | in zdaj stoji ob ograjici. |
sem v Parizu kupil Kartezijeva zbrana | dela | ; doslej sem jih prebral morda tretjino, |
Strasti duše leta 1646, izšle so tri | leta | pozneje; razprava je razdeljena na |
prišteva misli in voljo oziroma zavestna | hotenja | , tudi tista, ki gibljejo telo, med |
čeprav je bila Regina takrat že dolga | leta | poročena z drugim... |
ljubemu Johannesu - ta pa ji je neodprta | pisma | po pošti vračal. |
kot Kralj stene: pri tem pa gre čez | trupla | , čez pohojene duše drugih, tistih, |
besedah sem se spomnil na svoja mlada | leta | ... |
zaljubljenec piše svoja viharniška | pisma | ; glede na to, da je bil Kierkegaard |
mu je prišlo na misel, pred oči in | ušesa | . |
kako sam želiš živeti in skozi katera | določila | gledaš na celotno življenje. |
”Vem za tvoja | dela | , da nisi ne mrzel ne vroč. |
preletel šop popisanih listov, odložil | očala | in zadovoljno prikimal. |
zborniku Oko duha pa sem prebral vsa | poglavja | po vrsti - ampak Hardingov tekst mi |
svoje ime, človeškost, spomine, misli, | čustva | , vso svojo preteklost? |
Bruno, zakaj je treba takšna brezčasna | spoznanja | povedati v pretekliku? |
spominov in volje, je odgovorna za svoja | dejanja | ... medtem ko jazu ne pripisujemo zmerom |
ne samo na ljudi, temveč na vsa živa | bitja | , ki imajo spomin, zavest, voljo - torej |
preostanek mojega življenja in bolj za | življenja | drugih.“ [Parfit (2), 281] |
vedel, kateri skriti vzorec vodi ta | bitjeca | ! ... |
nenavadna, če jo apliciramo na spominska | izkustva | , tj. na izkustva, ki smo jih v preteklosti |
apliciramo na spominska izkustva, tj. na | izkustva | , ki smo jih v preteklosti neposredno |
V | izkustva | drugih se sicer lahko vživimo, si jih |
prebudil, pregledal vsa svoja pretekla | življenja | ... |
res je, da moji spomini na pretekla | doživetja | običajno ne vključujejo evidence o |
je identiteta osebe nujni pogoj za | ohranjanja | jaza v času, pridemo do sklepa, da |
pridemo do sklepa, da so možni spomini na | doživetja | drugih jazov, celo drugih oseb... |
osebno verjamete, da so možni spomini na | doživetja | drugih? |
herojska ali umetniška ali znanstvena | dela | , temveč za vse človekove misli, čustva, |
dela, temveč za vse človekove misli, | čustva | , spomine, želje, za vso vsebino zavesti, |
(vinnana) vsebuje tudi vsa prejšnja | stanja | ."“ |
Angel drži zajca za | ušesa | in ga dvigne, da bi ga vsi štirje bolje |
drugih stvareh, saj poznaš nekatera moja | dela | . |
tudi tako, da mi postavljaš pametna | vprašanja | . |
je bila knjiga verjetno končana, tri | leta | pred izidom; zanimivo je tudi, da v |
poslal: zdaj pač nima časa za tvoja | pisma | . |
bom videl tedne, mesece, morda celo | leta | ... in tudi ko jo bom spet videl, bo med |
Vlekel sem na | ušesa | hrup motorjev: letalo je rohnelo po |
Mojster, ali obstaja čas, ki bi bil za vsa | bitja | isti, sočasen? |
tolikokrat se spomnim na hiše, vasi, | mesta | , kjer sva bila skupaj... |
ali se stegnejo roke, da bi odprle | polkna | v novi dan. |
perutnice nataknjene naravnost na zemeljska | pleča | . |
vendar iz take narave, ki bi svoja | dela | ustvarjala s človeško domišljijo.“ |
umetnostnih obdobjih hiše, palače, | stopnišča | , mostove, zvonike, cerkve in vse drugo, |
ki v smeri proti celini prehajajo v | močvirja | , skoraj neprehodno poraščena s trsjem |
za katero je ustvaril štiri velika | platna | z motivi križevega pota in nekaj manjših |
strmečo človeško množico dvignil v odprta | nebesa | ? |
verjamejo, da verujočemu smrt odpre | vrata | v nebeško kraljestvo. |
čudno, kajti stari mojstri so v svoja | dela | skrili marsikaj, o čemer se nam niti |
mislim: sveto pismo, kakor tudi sveta | besedila | drugih verstev, je treba brati na simbolen |
”luknje“ v tosvetnem prostoru, nekakšna | okna | v onstranstvo - najlepši primer je |
Si opazil, kako so tudi | nebesa | polna človeških podob - lahko rečemo |
da so stari mojstri skrili v svoja | dela | več, kot se nam sanja... |
razodelo njeno lepoto, obudilo v bivanje | drevesa | in grmovje, griče in oblake, staro |
kar duša vidi okrog sebe, v oblake, | drevesa | , zemljo, večerno svetlobo? |
abstraktne referenčne točke za vsa absolutna | gibanja | v absolutnem prostoru, je nekakšen |
prazen - seveda če odmislimo nebesna | telesa | , ki se gibljejo v tej praznini -, po |
absolutnega prostora so sile, ki delujejo na | telesa | . |
Drugače pa je, če na | telesa | delujejo sile: po Newtonu sile namreč |
relativna gibanja, so sile, ki delujejo na | telesa | in povzročijo gibanje.“ [Newton, 10] |
In kakor je za ustvarjena | bitja | primerno, da so samo nekje z ozirom |
Ljudje so dolga | stoletja | živeli in mislili v dobri veri, da |
”...to, kar vsebuje vsa | mesta | [stvari], imenujemo prostor. |
razmišljujoč ogledujemo vse te odnose in | pravila | njihovih sprememb, ne da bi si bilo |
telesa, če izgubijo oporo, padejo na | tla | , in Galilej je odločilno prispeval |
poševnega stolpa v Pisi spuščal na | tla | različno težke predmete in s tem dokazoval, |
vesoljno silo, ki privlači nebesna | telesa | , da krožijo drugo okoli drugega. |
izvirati iz vzroka, ki prodira v sama | središča | Sonca in planetov, ne da bi izgubil |
pojasnili, ter da izdatno razloži vsa | gibanja | nebesnih teles in našega morja.“ [Newton, |
gravitacije povezala atomsko strukturirana | telesa | neizmernega univerzuma“ [Koyré, 222] |
spodaj ni zaklenjeno, pozabil sem na | vrata | , ves večer sva se pogovarjala. |
ste tudi vi nekoč zapisali, da moramo | pričevanja | gospoda Swedenborga vzeti zares, če |
da bi zelo osiromašili Swedenborgova | videnja | , če bi jih zvedli zgolj na sanje ali |
Bruno vzame | očala | in tudi Janez se približa Angelu, da |
zagleda angele najprej kot majhna nočna | bitja | ... kot kresničke, sijoče metulje... ki |
Potem Bruno sname | očala | , si pomane oči in položi podobico nazaj |
Bruno napne | ušesa | , vendar se napev kmalu izgubi v tišini. |
svež nočni zrak, nato počasi zapre | polkna | , pogasi luči in se odpravi v spalnico. |
starem čelu spreminjajo v mesečeva | gorovja | , zdaj njegovo svetleče obličje prepredajo |
Čeprav hodim na | predavanja | iz nemške klasične filozofije in imam |
čase, v posamezne misli, razdvojena | čustva | ... da, še najtežje se mi zdi ohranjati |
Letopisov za filozofijo in fenomenološko raziskovanje, v katerem je učiteljeva | predavanja | uredil tedaj še mladi Husserlov učenec |
Ali tudi ptiči povezujejo | zaporedja | svojih vtisov v časovne predmete? |
kot eden za vse imanentne predmete in | dogajanja | “ [Husserl (4), h 38 (65)] - in v tem |
splošne teorije relativnosti omejuje na | gibanja | inercialnih sistemov, tj. na tista |
inercialnih sistemov, tj. na tista enakomerna | gibanja | ali mirovanja, pri katerih ne delujejo |
tj. na tista enakomerna gibanja ali | mirovanja | , pri katerih ne delujejo nobene sile, |
moje ladje S - naslednji poskus: na | tla | svoje ladje pritrdiš laser in ga usmeriš |
vsebuje prepričanje, da obstaja za vsa | bitja | in za vse stvari v univerzumu vsakokrat |
teorijo, ki se ne omejuje na inercialna | gibanja | , temveč obravnava vsa gibanja, tudi |
inercialna gibanja, temveč obravnava vsa | gibanja | , tudi in predvsem pospešena. |
principa relativnosti“ na pospešena | gibanja | je v tem, da Einstein namesto spreminjanja |
klasična fizika prišteva gravitacijska | gibanja | , recimo vrtenja planetov okrog Sonca |
prišteva gravitacijska gibanja, recimo | vrtenja | planetov okrog Sonca ali okrog lastnih |
ali okrog lastnih osi, med pospešena | gibanja | , pri katerih gravitacijska sila sicer |
relativnosti, ki obravnava pospešena | gibanja | , imenuje tudi teorija gravitacije |
obokov za zapuščenim oltarjem na njegova | peresa | . |
oltarjem in kakor začaran strmi v angelova | peresa | . |
Glej, saj razpira | krila | ! |
prostora“ je napisal sam Einstein tri | leta | pred smrtjo, in sicer v petem dodatku |
trditev, da je razsežnost vezana na | telesa | , ni sprejemljiva; pri tem mimogrede |
in da ostaja tudi tedaj, če časovna | določila | pripisujemo dogodku sukcesivno - iz |
Zenonove aporije postavile zanimiva | vprašanja | , tudi takšna, ki so bila učinkovito |
Gödlove rešitve Einsteinovih enačb | polja | ): praznina se kot velikanski vrtinec |
Bruno s skupnim imenom označuje nebesna | telesa | . |
Mojster si natakne | očala | , vzame knjigo v roke in začne brati. |
Filotej, ki, kot že veva, zastopa Brunova | stališča | , pravi: |
znanosti: rastline, živali, nebesna | telesa | , elemente... |
”črne legende“, v katero ga že štiri | stoletja | zavijajo cerkveni teologi, žal pa tudi |
vzgibava vso materijo; napolnjuje njena | nedrja | in jo presega prej kot ona njega, saj |
niti v nobenem drugem, ampak vsa živa | bitja | zaobsega in presega kakor morje mrežo. |
hrustanec, izvotljuje arterije, plete | tkiva | , razvejuje živce in vse razvršča s |
preiskujejo čudovite zvezde in sijoča | telesa | , ki so tolikeri naseljeni svetovi in |
misli, obsedita pri knjigah, ki hranijo | pričevanja | o davnih, vélikih, junaških zanosih. |
katerih je Bruno našel svoja tisočera | sonca | ! |
za glas, po katerem je Mojzes prejel | razodetja | [od Boga], če bi verjel, da je bil |
čudežih poznati resnične okoliščine, pa | mnenja | pripovedovalca ali zapisovalca itd., |
nerazsežnost sploh ne sodita med formalna | določila | ideje same... pri ideji kroga pa niti |
Kdor ima | ušesa | , naj sliši... |
identitete; umetnost pomirja naša najvišja | stremljenja | in razrešuje poslednja protislovja, |
stremljenja in razrešuje poslednja | protislovja | , še več: umetnost je čudež, ki bi |
Štiri | leta | pozneje Schelling zapiše podobne teze |
meje jezika, dejansko pa ji odpira | vrata | v ”tisto mistično“, v transcendenco... |
”ustvarja“ bogove, demone in druga mitološka | bitja | , vendar ne tako, da bi si jih poljubno |
preden privihra do naju, sova razpne | krila | in vzleti, tujec pa skoči s konja in |
kroženja univerzuma, ki človeka dvigne v | nebesa | , potem pa ga spet spusti v deželo smrtne |
...in takšna | mesta | najdemo tudi v drugih ”klasičnih“ Schellingovih |
svobode in s tem Schellingova pozna | dela | [predvsem Filozofijo razodetja] navezal |
si je možno zamisliti tudi druga | vesolja | (druge ”možne svetove“), ki so nam |
oziroma nasploh za elektromagnetna | sevanja | , ker se fotoni, svetlobni kvanti, v |
seženj čez svoja aktualna zaznavna | obzorja | v ”potencialno“ vesolje onstran njih. |
Herinega mleka, ki je zgrešilo lačna | usta | njenega božanskega dojenca Hefajsta): |
vesolju privlekla prej ali slej vsa | telesa | skupaj (s tem problemom se je ukvarjal |
virov, ki jih razlagajo kot aktivna | jedra | mladih galaksij, napajana z gravitacijsko |
1981), ki naj bi rešila nekatera pereča | vprašanja | relativistične kozmologije prapoka. |
odgovore na tako rekoč vsa relevantna | vprašanja | , ki nam jih zastavlja narava, tudi |
samo za sanje o končni Teoriji, za | pričakovanja | , ki so s kritičnega filozofskega zornega |
močnejša, bi se vsa snov spremenila v | jedra | skoraj neomejene velikosti, nekakšne |
zahteva zadosten razlog za kontingentna | dejstva | , ne more sprijazniti, da bi bila tolikšna |
varianto, saj - sledeč Einsteinu - druga | vesolja | pojmuje predvsem kot zelo oddaljene |
kajti] napihovanje lahko ustvari ločena | vesolja | - [ali] ločene domene znotraj multiverzuma |
tudi nepreverljiva, če razumemo druga | vesolja | kot vzročno nepovezana z našim. |
”Zanimivo bi bilo primerjati Lewisova | stališča | z Wheeler‐Everettovo interpretacijo |
hipotetično, povezovale sicer ločena | vesolja | . |
”psihosfero“ zgolj vesoljna energijska | polja | (med njimi tudi takšna, ki so nam še |
z božjo previdnostjo odgovorijo na | vprašanja | tako o izvoru kakor tudi o smotru in |
spodbudi; zakonitost, ki poraja takšna | bitja | , ki si ne le zastavljajo vélika vprašanja |
bitja, ki si ne le zastavljajo vélika | vprašanja | po [svojem] obstoju, ampak začenjajo |
njimi mislil predvsem na zvezde, druga | sonca | , in njim pripadajoče planete, dandanes |
je kmalu zatem odšel v Ameriko... toda | leta | pozneje je spet nekaj drugega odločilo, |
bilo res prav, da bi sprejel jesenska | predavanja | na oddelku, če mi jih že ponujajo. |
Bruno puhne dim, postavi aktovko na | tla | k nogam in se smehlja. |
resničnosti, naj ohranijo tudi svoja prava | imena | , saj nas kraji vselej preživijo - bodisi |
dan in vas vabim, da zasedete svoja | mesta | . |
vlade, ki bo danes odgovarjal na tri | vprašanja | naših poslanskih kolegov iz poslanskih |
Ali prosim lahko zasedete svoja | mesta | ! |
zato vas prosim, da zasedete svoja | mesta | . |
vse ostale prosim, da zasedete svoja | mesta | ? |
storiti vsega za to, da bi ta delovna | mesta | ohranili tako v Gorenji vasi kot tudi |
prezaposlovanja in najti kvalitetna delovna | mesta | , ki zagotavljajo visoko dodano vrednost. |
Storili bomo vse, da ohranimo delovna | mesta | , da zaščitimo delovna mesta in da najdemo |
delovna mesta, da zaščitimo delovna | mesta | in da najdemo nova kvalitetna delovna |
da najdemo nova kvalitetna delovna | mesta | . |
družba zagotovila te rezervacije, ta | sredstva | - o katerih sem govoril in tudi nadzirala |
bodo oni pristali, bomo angažirali | sredstva | kapitalske družbe in dokončno rešili |
je vlada šla v projekt in zavezala | ministrstva | . |
Štiri | leta | slovenska vlada tega zakona ni izvrševala. |
Štiri | leta | bi moral državni proračun vsaj izkazati |
delovnih razmerjih prinesel za delovna | razmerja | na področju visokega šolstva. |
ureditvijo tega vprašanja potrebno pridobiti | mnenja | s strani zainteresiranih. |
reprezentativnim sindikatom, da na ta | merila | lahko dajo mnenje v 15 dneh po prejemu |
zazdi, da predlog zakona skuša nekatera | vprašanja | urediti "ad hoc". |
da so diplomanti na določena delovna | mesta | prišli s premalo prakse. |
k 5. členu je znova odprlo nekatera | vprašanja | , ki so povezana z vpeljano izjemo od |
pa z novelami poskušamo za posamezna | področja | naknadno uveljavljati posebne specialne |
Glede na občutno premajhna proračunska | sredstva | za delovanje univerz, lahko pričakujemo, |
dejansko pa bo izvajanje teh ur padlo na | ramena | asistentov in docentov. |
vrati in ker je minister zadnjič naša | vprašanja | , naše predloge v smeri reševanja s |
najpomembnejše, lahko kmalu pričakujemo | navodila | ministra v taki ali drugačni obliki. |
omogočeno uporabiti vrhunska specialna | znanja | ljudi, ki niso in se sploh ne bi zaposlili |
učinkovit način uporabil, razporedil ta | sredstva | , o katerih govorite. |
Če bi sedaj ta | sredstva | preprosto vzeli in jih alocirali za |
prednostno pravico pri kandidiranju za | sredstva | različnih kohezijskih skladov Evropske unije, |
Sloveniji prizadevajo dobiti določena | sredstva | za svoj lastni razvoj, v Sloveniji |
in pa, seveda, upoštevati bi morali | mnenja | stroke ter vseh tistih aktov, ki jih |
Temeljne sistemske zakone za posamezna | področja | običajno pripravi pristojno ministrstvo |
ne meni ne za mnenje občanov ne za | mnenja | državljanov, pogosto ignorira mnenja |
mnenja državljanov, pogosto ignorira | mnenja | najbolj poklicanih, to je stroke, še |
ob tem upoštevati tudi pripombe in | mnenja | civilnih združenj državljanov pa tudi |
nikjer niti navedli niti opozorili na | neskladja | oziroma kolizijo rešitev s strokovnimi |
prav najbolj zavarovana in ohranjena | območja | , med katera območje Triglavskega narodnega parka |
za okolje in prostor v vsa ta javna | dogajanja | na tem prostoru. |
uvodoma, bi pa seveda neke dileme ali pa | pojasnila | v zvezi s tem, kar je bilo sedaj povedanega. |
pravico na območju parka za vsa tista | zemljišča | , ki so šla takrat v prodajo. |
naravno vrednoto gre, namen zavarovanja, | pravila | ravnanja, določitev načina upravljanja |
določeno območje te države urejala vsa | pravila | na novo. |
iz leta 1974, za katero smo se mnoga | leta | demokratizacije te države zelo prizadevali, |
zgodovinska dediščina, ki so jo skozi | stoletja | oblikovali in ustvarjali naši predniki. |
ampak njihove težnje in pa želje ter | mnenja | upoštevati, te upoštevajoče želje pa |
avditorija tako velika, da bo le‐ta | mnenja | povzela. |
bodisi stavbne dediščine ali bi podajala | izhodišča | , usmeritve ali pa celo pogoje za varnost |
kapital in izničiti vse tisto, kar nam je | desetletja | kolikor toliko dober zakon ohranjal |
Ne vem, mislim, da dve, tri | leta | nazaj, ko so v hišah posameznikov našli |
zakon ohranil naravo, da bo zavarovana | območja | ustanavljala zgolj vlada. |
učinkovitih sankcij zoper tistega, ki krši ta | pravila | , ki so zapisana v smislu ohranjene |
Ampak upoštevati je treba | pravila | . |
njihovem območju, izdelali tudi za druga | območja | . |
diplomatska ali predvsem konzularna | predstavništva | in ker bodo tudi v njih in pri njih |
dvema enakopravnima partnericama za | vprašanja | , ki jih bo zakon urejal. |
Druge države imajo | razmerja | med državo in lokalno skupnostjo oziroma |
Slovenske demokratske stranke soglašamo, da bi bila določena | razmerja | med državo in glavnim mestom dobro |
volitvami, kako je potrebno posamezna | ministrstva | prenesti v druga mesta, zaradi tega, |
posamezna ministrstva prenesti v druga | mesta | , zaradi tega, ker bodo tudi druga mesta |
preselitvijo nekaterih institucij v druga | mesta | , lahko na enostaven način prispevali |
osnovo, postavlja neke relacije, neka | razmerja | , neke rešitve, ki bodo dale naloge |
v državi, kako naj urejajo določena | vprašanja | . |
Slišali smo | stališča | poslanskih skupin. |
Z zakonom je potrebno urediti | razmerja | med državo, dolžnosti mesta in tako |
oziroma potrebujemo zakon, ki ureja | razmerja | med državo in glavnim mestom. |
Osebno bi | določila | tega zakona postavil nekoliko bolj |
Tukaj se mi zdi pomembno definirati | stališča | . |
zgradil Washington, ki cel svet drži za | ušesa | in za roke. |
Prehajamo na | glasovanja | zbora o predlogih odločitev. |
JANEZ DROBNIČ: Vlada je imela štiri | leta | , da bi lahko realizirala zakonsko določilo. |
vprašanje, čeprav so vnaprej zaprošeni za | vprašanja | oziroma jim je dano. |
drugo besedilo, ki bi upoštevalo ta | mnenja | . |
anketirani razgrnili svoja splošna | pričakovanja | o letu 2004. |
klala med seboj in si metala pod noge | polena | , namesto da bi sedla skupaj, staknila |
koncentracijskem taborišču, ko je italijanska | taborišča | v intervjuju za neko britansko revijo |
zavedajo, da gre za veliko bolj vsebinska | vprašanja | kot samo za seštevanje glasov in merjenje |
hitrosti bi »povzročila razlike in | razhajanja | , ki prav gotovo ne bodo dobra za Evropejce,« |
manjših krajih po Sloveniji so priredili | silvestrovanja | na prostem: prireditve z zabavnim programom |
Kupili bodo oklepna | vozila | z opremo, osebno opremo za bojevnika |
morali kupiti oklepna izvidniška RKB | vozila | . |
socialno delo, prenos odločanja na | sodišča | pa po mojem ne bo izboljšal razmer. |
Glede prenosa pristojnosti odločanja na | sodišča | se sprašujem, kako bodo sodišča to |
deset odstotkov staršev pa je šlo na | sodišča | . |
Do jutra so imeli v Celju še tri | rojstva | . |
vsebinski razvoj fundacije, izboljševati | merila | za delitev sredstev, ob dogovarjanju |
slabše 36,8, leta 1996 je optimistična | pričakovanja | izrazilo 28,5 odstotka, pesimistična |
bil predsednik komisije za mandatna | vprašanja | , volitve in imenovanja in odbora za |
komisije za mandatna vprašanja, volitve in | imenovanja | in odbora za lokalno samoupravo. |
nekaterih tretjih držav, nižje, za | podjetja | pa bo več novosti v zunanji trgovini. |
Gre za carinske kontigente, izvozna | nadomestila | , prepovedi, omejitve, kompenzacijske |
predstavniki vodstva podjetja končali | pogajanja | z dogovorom o uresničitvi dveh najpomembnejših |
vključili tudi zasebno gradnjo in ne le | zemljišča | . |
volji natrosi neumnosti ali spreminja | stališča | , kakor se ji pač zahoče. |
zemlje, torej da je mogoče izdajati | dovoljenja | in delati načrte brez soglasij lastnikov. |
zajetne inflacije vsaj zadnja štiri | desetletja | nismo bili pripravljeni živeti. |
pobratena Evropa otežila dostop, neplačana | naročila | in nevrnjene dolgove pri njej pa bo |
je drugim skupnostim pošiljal sle in | sporočila | . |
občestva pri mizi in druga resnejša | vprašanja | o tem, ali se morajo nejudje popolnoma |
ali misijonarji, Jakob pa je delil | pooblastila | . |
lahko smučali »že« čez tri ali štiri | leta | , do takrat pa bodo odvisni od smučišč |
da bodo vanjo zajeli vsa planinska | območja | pri nas. |
njega lahko financirali ta sanacijska | popravila | , a denarja ni,« pravi Milan Čeh. |
Pokalo je tako, da so preglasili | voščila | župana Borisa Popoviča. |
silvestrskega pokanja manj kot minula | leta | , mogoče tudi zato, ker v Metliki ni |
Prejšnja | leta | je bilo še mogoče razumeti takšno vedenje |
soočiti z dejstvom, da je dobra štiri | leta | po prihodu na oblast z državnim udarom |
poslovnih ljudi v Nemčiji že skoraj tri | leta | ni bilo tako veliko kot decembra, pričakovanja |
nujno potrebno investiranje v najemna | stanovanja | , z druge strani pa omejuje morebitne |
5,08 odstotka vrednosti stanovanja, za | stanovanja | , starejša od 60 let (že amortizirana), |
dvigne (če gre za še neamortizirana | stanovanja | ) na 5,08 odstotka. |
medtem ko bodo lastniki dobili za stara | stanovanja | 3,81 odstotka, ker jim bo razliko izplačala |
ne bodo dvignili najemnin za novejša | stanovanja | , ampak jih bodo zadržali na sedanji |
stanovanj, ki so pripravljeni oddajati | stanovanja | za neprofitno najemnino, je sicer le |
V glavnem gre za ista | podjetja | , ki so pred dvema mesecema sodelovala |
sila, ki povzroča padanje predmetov na | tla | , gravitacija, povzroča tudi mesečevo |
postavil mehaniko na tri Newtonova | načela | . |
tovarni, kjer izdelujejo pirotehnična | sredstva | , je na silvestrovo v osrednji Kitajski |
knjižnice v Novi Gorici razbil tri večja | stekla | in knjižnici povzročil za približno |
Slovenske filharmonije, je poustvaril | dela | Schönberga, Mahlerja, Haydna, Schuberta |
vsa zunanja, pravzaprav postranska | pričakovanja | je to knjiga mojstra, izpisana z vso |
prezimujejo v skladiščih, skozi zaprta | okna | , skozi gladka stekla vdira glasba z |
skladiščih, skozi zaprta okna, skozi gladka | stekla | vdira glasba z drsališča, pred menoj |
prod, in vidim veliko kulture, vidim | letališča | in dvorane tujih mest, v katerih nastopam, |
sprašujejo in polemizirajo z menoj, pusta | letališča | in samotna hotelska prenočišča, vidim |
pusta letališča in samotna hotelska | prenočišča | , vidim nekaj umetnosti v gori knjig |
blodnje Mitje Čandra in njegova nenavadna | branja | , lucidnost in širokopoteznost Matevža |
projektov, pri katerem so, več kot tri | desetletja | , sodelovali imenitni prevajalci, pesniki |
Težko bi se spuščal na druga | področja | kulture, zato bom ostal kar pri literaturi. |
se lahko vmešali v boju za najvišja | mesta | tudi na OI. |
nasploh lahko kandidira za vidnejša | mesta | šele na OI leta 2008. |
optimalne priprave za najpomembnejša | tekmovanja | , pri čemer pa moramo upoštevati tudi, |
čemer pa zagotoviti prav vsem enaka | izhodišča | in možnosti. |
tekmic, s katerim so minulo sezono na | kolena | spravili vse po vrsti. |
Wayna Gretzkega, namreč že več kot tri | desetletja | čakajo na naslov prvaka NHL. |
tekme Sigurd Pettersen odgovarjal na | vprašanja | , ali meri na ponovitev »pokra asov« |
Tri | desetletja | je delal za družbo Berlitz kot pisec, |
pisec, predavatelj in strokovnjak za | potovanja | . |
jo bo padalo varno prineslo na trdna | tla | , piše nemški tednik Spiegel. |
povedal, da Koizumijeva poteza žali | čustva | kitajskega ljudstva, v Seulu pa so |
ga tudi tisti, ki so žrtvovali svoja | življenja | , čeprav niso hoteli umreti.« |
mednarodne inšpektorje izgnal iz države, | vrata | svojega jedrskega reaktorja prvič odprl |
nafte in če ne bodo pristale na pisna | zagotovila | o nenapadanju. |
naši voditelji ob novem letu izrekli | voščila | , so si vzeli minuto ali dve, da so |
Parlamentarci na | opozorila | medijev, da je volilna zakonodaja, |
leto 1991 na Hrvaškem in naslednja | leta | v BiH, do daytonskega sporazuma novembra |
Dajati intervjuje, sprejemati | priznanja | in govoriti o svojih uspehih je bilo |
leti pregledali kri pri nas in opazili | neskladja | med številom levkocitov in eritrocitov, |
Na zadnjem koncertu ste na | vrata | garderobe razobesili bel plakat z napisom, |
ne bel, vseeno vesel) sem obesila na | vrata | , da sem poslušalcem lahko vse to razložila |
Igrali ste najpomembnejša | dela | Iberta, Prokofjeva, Hindemitha, Nielsna, |
prenose sej državnega zbora, vladna | sredstva | za pluralizacijo medijev, pravično |
neposredno prenašajo parlamentarna | zasedanja | . |
mesecu je bil: povečanje izdatkov za | zdravila | za 3 milijarde tolarjev. |
Kot poročajo, odziv presega vsa | pričakovanja | . |
je vmešala še politika, zaigrala na | čustva | in negativne stereotipe, nenadoma so |
nemarksističen, je na to vprašanje vsa povojna | leta | prihajal z druge strani Atlantika. |
Hočem reči, | pravila | igre postavijo Ljubljana in Ljubljančani, |
bomo začeli nositi municijo nazaj v | skladišča | , stekli v polni bojni opremi nazaj |
Teh je 9 odstotkov in zajemajo | gospodinjstva | v stanovanjih staršev ali sorodnikov, |
pa so tudi olajšave za stanovanjska | posojila | izjemno nizke. |
vendar vsi po vrsti drvijo v lastna | stanovanja | . |
najemnih stanovanj so v večini ljudje, ki | stanovanja | oddajajo bolj ali manj priložnostno, |
ohranja tista bolje plačana delovna | mesta | , kjer potrebuje največ izobrazbe, pameti, |
delitve dela, saj najdragocenejša delovna | mesta | vedno zadrži zase. |
na ameriških tleh so svoja delovna | mesta | izgubili zato, ker je počil borzni |
Božiček in še sam pobrska po prošnjah za | darilca | . |
politike, ki nam nastavljajo prijazna | pisma | s prošnjami, da jim ne bomo vsevprek |
On je na Zemlji za praktična | vprašanja | . |
Ko sem v dimniku vlekel na | ušesa | , sem slišal, da se predsednik pogovarja |
bi smel on skrbeti za predsednikova | darila | . |
»Moral bi imeti slonova | usta | , da bi vam na to lahko odgovoril,« |
Gre samo za besede ali za resnična | razmerja | ? |
Ta govorica je trajala | stoletja | . |
nad ekonomijo zgolj skril za njena | krila | . |
Osvobodilna | gibanja | je treba gledati v dveh dimenzijah. |
Ne samo kot osvobodilna | gibanja | osemdesetih let. |
vedno smo bili na polju in negovali | drevesa | , pazili na plodove in se tresli, da |
svetovni vojni kot nečem, kar določa | razmerja | med državami, v Afriki pa kot da dogodki |
latinščini, ljudstvo je govorilo različna | narečja | . |
kaj piše v svetem pismu, zdaj lahko | besedila | bere vsak sam in razmišlja o tem, kaj |
Terjal je | življenja | sto tisoč upornikov. |
In na | vabila | na svatbo je s pretanjeno samoironijo |
Tudi finančno ima zdaj Luther trdna | tla | pod nogami. |
Neutrudno pridiga, ima | predavanja | , prevaja staro zavezo. |
ostrega sovražnika judov. 1543., tri | leta | pred smrtjo, objavi obsežno pisanje |
jude »kot cigane« zapreti v zbirna | taborišča | . |
partije-države Jiang Zemin še večje oči kakor | očala | . |
predpisovanju generičnih zdravil in donatorska | sredstva | - skratka, dodatni denar. |
mnogimi leti prišli sem, da bi opravljali | dela | , ki jih vi niste nikoli hoteli in jih |
sodnikov gre pri teh vračanjih za kazniva | dejanja | . |
škode, se je namreč porabil za razna | podjetja | , elektrifikacijo, likvidnost bank, |
lahko nekateri med nami doplačali za | zdravila | , vnukom plačali šolnino, drugi pomagali |
Avtor natančno razčlenjuje pojme | morišča | in grobišča, poboje in usmrtitve ter |
natančno razčlenjuje pojme morišča in | grobišča | , poboje in usmrtitve ter druge. |
nemška in italijanska koncentracijska | taborišča | , kjer zaradi prisilnega dela, lakote |
gre torej za legitimna, a neobičajna | dejanja | Republike Hrvaške in ne Slovenije. |
katere je dala jamstvo nekdanja SFRJ, | sredstva | pa so porabili končni koristniki iz |
trditi, da je RS poškodovala lastninska | upravičenja | varčevalcev, ki so deponirali svoja |
varčevalcev, ki so deponirali svoja devizna | sredstva | v bančnih entitetah izven njenega teritorija? |
svetnik in visoki predstavnik RS za | vprašanja | nasledstva |
bilo naročil vedno manj (vsak si mora | naročila | sam zagotoviti) in konec novembra je |
Litostroj (LT) za boljši prodor na tuja | tržišča | ustanovili poslovno združenje SMELT. |
Naročila | lahko dobijo le podjetja, ki so sposobna | |
zanimive tehnične izdelke nova znanstvena | spoznanja | . |
izobraženi ljudje na tista delovna | mesta | , kjer se ustvarjajo novi proizvodi, |
posajajo - ki je imel tri obleke za svoja | pleča | in šest srajc za svoj život - pa konja |
Ne preveč obzirno odpre diktatorjeva | usta | , da bi z baterijsko svetilko preiskal |
in humanitarni projekt za naslednja | desetletja | : sila proti besu? |