O'beseda, označena besedila z lemami
Winston, ki je imel devetintrideset | let | in krčni tvor nad desnim gležnjem, |
To so bili sedeži štirih | ministrstev | , iz katerih je sestajal ves vladni |
Oken | na njem sploh ni bilo. | |
blodnjak ovir iz bodeče žice, jeklenih | vrat | in skritih strojničnih gnezd. |
jeklenih vrat in skritih strojničnih | gnezd | . |
vrste, ki ga že najmanj štirideset | let | niso izdelovali. |
prepričan, da mu je devetintrideset | let | , in zdelo se mu je, da je bil rojen |
Neka ženska srednjih | let | mogoče židinja je sedela na kljunu |
bilo ji je približno sedemindvajset | let | , imela je goste temne lase, pegast |
Bilo je zaradi vzdušja hokejskih | igrišč | , mrzlih kopeli, skupinskih izletov |
Goldsteinovega obraza brez mučne mešanice | čustev | . |
tudi o strašni knjigi, zbirki vseh | krivoverstev | , katere avtor je bil Goldstein in ki |
Kljub neskončni vrsti aretacij, | zasliševanj | in usmrtitev ni bilo mogoče zatrdno |
ujetih pogovorov, drobne čačke po stenah | stranišč | - včasih celo, kadar sta se srečala |
večini primerov ni bilo ne procesov ne | poročil | o aretaciji. |
Bila je ženska kakih trideset | let | , a se je zdela mnogo starejša. |
da so se ljudje, stari nad trideset | let | , bali lastnih otrok. |
Moralo je biti sedem | let | - je sanjal, da gre skozi sobo, v kateri |
biti, tako je mislil, deset ali enajst | let | star, ko je njegova mati izginila. |
umskega življenja in v katerih se zaveš | dejstev | in misli, ki se ti zde nove in vredne |
sovraštvo, bolečina, ni pa dostojanstva | čustev | , ne globokih in celovitih bolečin. |
»Grupa od trideset do štirideset | let | !« je bevskal prediren ženski glas. |
Onstran konca petdesetih | let | je vse zbledelo. |
pripravljene laži, imeti istočasno dvoje | mnenj | , ki se izključujeta, pa obenem vedeti, |
Napol prijetnih | razmišljanj | je bilo konec. |
pravljični svet štiridesetih in tridesetih | let | , ko so se kapitalisti v svojih čudnih |
Letal | se je spominjal prav od prvega otroštva. | |
dokumentarni dokaz o ponarejanju zgodovinskih | dejstev | . |
Brž ko je Winston opravil z enim od | poročil | , je pripel svoje na narekovalni stroj |
V dolgi dvorani brez | oken | , z dvojno vrsto predelkov, brezkrajnim |
kajti njen mož je bil izhlapel nekaj | let | pred tem. |
moglo voditi nič drugega kot poznavanje | načel | Angsoca in lastne ocene, kaj Partija |
so jih uprizarjali le vsakih nekaj | let | . |
dvignil glavo: spet sovražni preblisk | očal | . |
zaradi posebnih prijemov s postavljanjem | vprašanj | in takojšnjim odgovarjanjem nanje ( |
je nauk - ki je tudi eden temeljnih | načel | Angsoca - da,« itd., itd.) |
V starosti treh | let | je tovariš Ogilvy zavrnil vse igračke |
Zasledovan od sovražnih reakcijskih | letal | se je, medtem ko je letel nad Indijskim oceanom |
Bil je moški okrog tridesetih | let | , z mišičastim vratom in velikimi, živahnimi |
je iz reke besed, ki so mu vrele iz | ust | , bilo komaj mogoče razločiti eno samo |
Tisto, kar je prihajalo iz njegovih | ust | , je bilo sestavljeno iz besed, vendar |
stenami, umazanimi od dotikov nešteto | teles | ; polomljene kovinske mize in stoli, |
nejasno navdušenje, je vzel pipo iz | ust | . |
skakljajo po labirintskih hodnikih | Ministrstev | , tudi ne bodo nikdar izhlapeli. |
noge, da bi se pridružili bitki okoli | dvigal | , in preostali tobak je padel iz Winstonove |
Partije, star petintrideset ali štirideset | let | , visok in vitek, z aktovko v roki. |
Toda to je bilo eno tistih | pravil | , ki si jih priložnostno lahko prelomil. |
prostitutko, je to lahko pomenilo pet | let | v taborišču za prisilno delo: ne več, |
Moralo je biti že devet, deset, enajst | let | , kar sta se razšla. |
namesto teh umazanih cip na vsakih nekaj | let | ? |
stara ženska, stara najmanj petdeset | let | . |
zvenela v tem kriku iz samo nekaj stotin | grl | ! |
premogovnikih), otroke so v starosti šestih | let | prodajali v tovarne. |
živali, ob uporabljanju nekaj preprostih | pravil | . |
zakonov kot ius primae noctis ali takih | bitij | kot kapitalisti ali takih oblačil kot |
takih bitij kot kapitalisti ali takih | oblačil | kot cilinder. |
pomembni datum je bil sedem ali osem | let | pred tem. |
je resnično začela sredi šestdesetih | let | , v obdobju velikih čistk, v katerih |
Kakšnih pet | let | po tem, leta 1973, je Winston razvijal |
številu gnetli ljudje - dekleta v cvetu | let | z grobo našminkanimi ustnicami in fantje, |
kazale, kakšna bodo dekleta čez deset | let | , stara grbava bitja, ki so se majala |
Kakšna četrtina | oken | v ulici je bila razbita in zakrpana |
Izza njihovih mračnih nihajnih | vrat | , ki so se neprestano odpirala in zapirala, |
zatopljenost v vsaki črti njihovih | teles | . |
bilo nobenih pravih komunikacijskih | sredstev | med enim in drugim predelom Oceanije, |
zdaj najmanj osemdeset, že srednjih | let | , ko se je začela Revolucija. |
šolo so zapustili, ko so imeli devet | let | , po deset jih je spalo v eni sobi.« |
»Če mi verjamete, že skoraj trideset | let | nisem imel ženske.« |
Čez največ dvajset | let | , je pomislil, na veliko in preprosto |
Bil je mož kakšnih šestdesetih | let | , slaboten in upognjen, z dolgim, dobrotljivim |
- oh, upam si reči, da že petdeset | let | ne.« |
Iznad | očal | je poškilil po Winstonu. |
Površina | tal | je bila zelo skrčena, ker je vsenaokrog |
Charrington vdovec, star triinšestdeset | let | , in da ima to trgovino že trideset |
in da ima to trgovino že trideset | let | . |
Toda v podobnih četrtih javnih | stranišč | ni bilo. |
Mnogo | izginotij | je bilo pravzaprav samomorov. |
izbrala ravno ta način izročanja svojih | sporočil | , toda verjetno so že imeli kakšne razloge. |
Šlo je za to, da ponaredi celo vrsto | poročil | o proizvodnji dveh let, in sicer tako, |
celo vrsto poročil o proizvodnji dveh | let | , in sicer tako, da spravi ob ugled |
običajnem času, vendar v družbi treh drugih | deklet | in tik pod telekranom. |
leve razlegla kričanje in ropot težkih | vozil | . |
sklenjenima rokama, nevidna med gnečo | teles | , sta nepremično zrla predse in namesto |
nekoč posekali, pa so pognali v gozd | debel | , od katerih ni bilo nobeno debelejše |
»Devetintrideset | let | sem star.« |
»Velika večina mladih | deklet | je takih, veš.« |
»Deset ali petnajst | let | mlajša od mene.« |
sta bila spet znotraj kroga mladih | dreves | , se je obrnila in ga pogledala. |
hitro dihala, toda v kotičkih njenih | ust | se je spet pokazal nasmeh. |
Če se držiš malih | pravil | , lahko prelomiš velika. |
kovine, ki so bili verjetno deli bombnih | vžigal | , v neznosno slabo razsvetljeni delavnici, |
razsvetljeni delavnici, kjer se je udarjanje | kladiv | mrko mešalo z glasbo s telekranov. |
Julija je bila stara šestindvajset | let | . |
ki je izginil, ko je bila stara osem | let | . |
»Šest mesecev, leto - pet | let | mogoče.« |
Vonj njenih las, okus njenih | ust | , občutek njene kože so kakor prodrli |
Želel si je, da bi bila že deset | let | poročena. |
Vzela je še dve ščipalki iz | ust | in globoko občuteno zapela: |
perila neizčrpna, da bi ostala tu tisoče | let | in obešala plenice ter prepevala neumnosti. |
v kletni kuhinji in votline ženskih | ust | . |
je v postelji obrnila, pograbila s | tal | čevelj in ga zagnala v kot z istim |
»Je sto | let | staro sporočilo, ko bi ga kdo znal |
na nasprotni steni, »je ta stara sto | let | ?« |
»Dvesto | let | , bi rekel.« |
»Izhlapel je, ko mi je bilo osem | let | - no, vsekakor je izginil.« |
Na enem od | obvestil | je bil natisnjen seznam članov Šahovskega |
Ministrstva so umetno hlajene sobe brez | oken | obdržale normalno temperaturo; zunaj |
zahtevala, naj usmrtijo ljudi, katerih | imen | ni še nikdar slišala in v katerih domnevne |
Partija trdila, da ga je izumila; ducat | let | kasneje, ko je Julija hodila v šolo, |
napravila njegova mati in ki jo je trideset | let | kasneje ponovila Židinja, ki jo je |
biti manj kot deset, mogoče dvanajst | let | , ko se je tisto zgodilo. |
bolehnega, zelo tihega otroka dveh ali treh | let | , z obrazom, ki je bil zaradi shujšanosti |
morda ostala pri življenju še petdeset | let | .« |
Dejstev | vsekakor ni bilo mogoče obdržati zase. | |
Niso mogli spremeniti tvojih | čustev | ; kar se tega tiče, se jim nisi mogel |
stenah umazan od dotikov človeških | teles | . |
narekoval sporočilo v mešanem žargonu | Ministrstev | : |
»Morda tisoč | let | .« |
Zdelo se mu je, da ni nobenih drugih | vprašanj | , ki bi jih hotel postaviti; še manj |
je tulil neskončen seznam krutosti, | pobijanj | , deportacij, plenjenj, ropov, mučenj |
seznam krutosti, pobijanj, deportacij, | plenjenj | , ropov, mučenj ujetnikov, bombardiranj |
pobijanj, deportacij, plenjenj, ropov, | mučenj | ujetnikov, bombardiranj civilnega prebivalstva, |
plenjenj, ropov, mučenj ujetnikov, | bombardiranj | civilnega prebivalstva, lažnive propagande, |
je nekontrolirano dvigalo iz tisočev | grl | . |
Velik del politične literature petih | let | je postal zdaj popolnoma odveč. |
načine, nosili so nešteto različnih | imen | in njihovo relativno število, tako |
tako vojskovale preteklih petindvajset | let | . |
pregrupiranju, ki se izvrši vsakih nekaj | let | , je to vedno ista vojna - je treba |
Deli teh | področij | stalno prehajajo iz rok v roke in priložnost |
Prebivalci teh | področij | , reducirani bolj ali manj odkrito na |
zares ne premaknejo onkraj roba spornih | področij | . |
človeka po obdobju okrog petdesetih | let | na koncu devetnajstega stoletja in |
V dolgem teku | let | je bila hierarhična družba mogoča le |
vojne je uničevanje, ne nujno človeških | življenj | , pač pa proizvodov človeškega dela. |
Kljub temu pa ga tistih nekaj | razkošij | , ki jih uživa - njegovo veliko, lepo |
Iskanje novih | orožij | se nepretrgano nadaljuje; to je ena |
obsegu prvič uporabili kakšnih deset | let | kasneje. |
istem skoraj trideset ali štirideset | let | . |
ostali v miroljubnih odnosih toliko | let | , da bi se sum uspaval. |
Fizičnih | dejstev | ni bilo mogoče ignorirati. |
je bila verjetno najpomembnejše vseh | jamstev | . |
načine, nosili so nešteto različnih | imen | in njihovo relativno število, tako |
zavedali česarkoli mimo svojih vsakdanjih | življenj | - je odstraniti vse razlike in ustvariti |
Toda namen vseh teh | gibanj | je bil ustaviti napredek in zamrzniti |
preganjala človeško domišljijo tisoče | let | . |
opuščeni, v nekaterih primerih stotine | let | - zapiranje brez procesa, uporaba vojnih |
revolucionarnem obdobju petdesetih in šestdesetih | let | se je družba kot vedno preoblikovala |
preizkušnji v starosti šestnajstih | let | . |
včasih trajale na stotine in tisoče | let | . |
Po drugi strani pa njegovih | dejanj | ne uravnava noben zakon ali jasno formuliran |
prepovedana in neskončnih čistk, aretacij, | mučenj | , zapiranja in izhlapevanj ne nalagajo |
čistk, aretacij, mučenj, zapiranja in | izhlapevanj | ne nalagajo ljudem kot kazen za zločine, |
partijca pričakujejo, da nima zasebnih | čustev | in se nikoli ne preneha navduševati. |
razmere deloma tudi zato, ker nima | meril | za primerjavo. |
Dvomišljenje pomeni moč hkrati imeti dvoje | prepričanj | in dopuščati obe. |
vemo, mogla tako ravnati še na tisoče | let | - ustaviti tok zgodovine. |
To posebno povezovanje | nasprotij | - vednosti z nevednostjo, cinizma s |
fanatizmom - je eno poglavitnih razpoznavnih | znamenj | oceanijske družbe. |
Uradna ideologija je prepolna | protislovij | celo tam, kjer zanje ni praktičnega |
Celo imena štirih | Ministrstev | , iz katerih nam vladajo, se nekam nesramno |
postavljajo s premišljenim prevračanjem | dejstev | . |
Od bokov do | kolen | je bil njen bok ob njegovem. |
Iz njunih | teles | ne bo nikdar prišel otrok. |
Samo z besedo iz | ust | , iz duha v duha, sta si lahko predajala |
vnuke, dobrih trideset nepretrganih | let | . |
zgodi, čeprav bo do tega morda še tisoč | let | , bodo ostali živi vsem nasprotnim okoliščinam |
Iz teh mogočnih | ledij | mora nekega dne priti rasa zavestnih |
mora nekega dne priti rasa zavestnih | bitij | . |
Tudi | očal | ni nosil. |
v celici z visokim stropom in brez | oken | , s stenami iz bleščečega belega porcelana. |
presledkom samo pri vratih, in nasproti | vrat | je bila straniščna školjka brez sedežne |
vtihotapljeno hrano, ki so jo privlekli iz | skrivališč | v obleki ter celo kričali na telekran, |
razvalino, staro kakšnih šestdeset | let | , z velikimi visečimi prsmi in z gostimi |
neravnem, je zdrsnila z Winstonovih | kolen | na klop. |
Položila mu je svojo ogromno roko okoli | ramen | in ga stisnila k sebi, sopeč mu pivo |
V Ministrstvu ljubezni ni bilo | oken | . |
zunanjem robu, mogla je biti deset | nadstropij | pod zemljo ali trideset nad njo. |
da ga je njegova moč skoraj zbila s | tal | . |
medtem ko mu je temna kri curela iz | ust | in nosu. |
curkom krvi in sline sta mu padli iz | ust | polovici zobne proteze. |
»Obsodite me na petindvajset | let | .« |
»Največji od njih še ni star šest | let | .« |
taboriščno posteljo, samo da je bila više od | tal | in da je bil nekako pritrjen nanjo, |
Spominjal se je tudi daljših | obdobij | okrevanja. |
»Sedem | let | že pazim nate.« |
sedel pokonci z O'Brienovo roko okrog | ramen | . |
čudno potolažen od težke roke okrog | ramen | . |
»In vendar se je že čez nekaj kratkih | let | vsa stvar ponovila.« |
boš mogel opomoči, pa če živiš tisoč | let | .« |
več ne boš zmogel običajnih človeških | čustev | .« |
»Preden končava, mi lahko zastaviš nekaj | vprašanj | , če hočeš.« |
izvedel, pa če boš doživel devetdeset | let | starosti, ali je odgovor na to vprašanje |
Ni se mogel spomniti, koliko | zasedanj | je bilo. |
uprla, niti v tisočih ali milijonu | let | ne.« |
»Lahko bi splaval s | tal | kot milni mehurček, če bi hotel.« |
»Koliko | let | pa že obstaja?« |
»Milijone | let | je bila zemlja nenaseljena.« |
»Nekatere med njimi so milijone svetlobnih | let | daleč.« |
nasmešek je zganil kotiček O'Brienovih | ust | , ko se je ozrl po njem. |
našem svetu človek ne bo poznal drugih | čustev | kot strah, besnost, zmagoslavje in |
»Dramo, ki sem jo igral s teboj teh sedem | let | , bodo igrali vedno znova, iz generacije |
ponarejal, moril, spodbujal jemanje | mamil | in prostitucijo, razširjal spolne bolezni, |
posušile, da so bila kolena širša od | stegen | . |
tistih nekaj, kar jih imaš, ti izpada iz | ust | .« |
stegna so bila zdaj vsekakor širša od | kolen | . |
vedel, da ga je Miselna policija sedem | let | opazovala kot hrošča pod povečevalnim |
želel,« je rekel O'Brien, »bi splaval s | tal | kot milni mehurček.« |
»Če on misli, da leti s | tal | in če jaz istočasno mislim, da to vidim, |
doleteti čez deset minut ali čez deset | let | . |
Koliko | let | je navrgel k svojemu suženjstvu s tem |
vsaj zdelo, da ve, kje v poslopju brez | oken | se nahaja. |
njega; druga je bila bolj daleč, blizu | vrat | . |
in sebe, dečka devetih ali desetih | let | , ki sedi na tleh in se vzradoščeno |
sobi, raznašal vse stvari z njihovih | mest | in brcal v opaž, dokler niso sosedi |
Štirideset | let | je trajalo, da je spoznal, kakšen nasmeh |
misli - to je misli, ki se razlikuje od | načel | Angsoca - dobesedno ne bilo moč zamisliti, |
Pri tem se niso držali etimoloških | načel | : v nekaterih primerih se je obdržal |
Brez popolnega razumevanja | načel | Angsoca je bilo te besede težko pravilno |
Revolucijo, ne morejo polno čustveno dojeti | načel | Angleškega socializma.« |
v Novoreku izražanje nepravovernih | mnenj | , razen na prav nizki ravni, tako rekoč |
povezovali in obsojali cele skupine | krivoverstev | , ne da bi jih pri tem definirali. |
Pogosto se sestajamo možje istih | let | in potrjujemo pravilnost starega pregovora. |
življenju zagrešil mnogo krivičnih | dejanj | , se kakor otroci prestrašen zbuja iz |
pravičnih, potem ne postavljaj samo | vprašanj | in ne zavračaj v svojem častihlepju |
in imajo oblast nad objekti svojih | območij | ?« |
kakor si priznal, je zdravnik negovalec | teles | in ne pridobitnik. |
godilo, temveč iz nujnosti, ker teh | mest | ne morejo zasesti boljši ali vsaj enaki. |
nepravičnik spretno loteva tudi zločinskih | dejanj | , ostanejo le‐ta neodkrita. |
sicer bi bil lahko deležen časti in | daril | . |
Za zavrnitev mojih | stališč | zadostujejo že te njegove besede, ki |
začetka tako govorili in nas od otroških | let | dalje o tem prepričevali, potem ne |
vnemar in zase pripravi le četrtino | živil | v četrtini delovnega časa, a ostale |
gledališki igralci, plesalci, vodje | gledališč | in izdelovalci umetnoobrtnih predmetov, |
potemtakem imeti dovolj pašnikov in | polj | , morajo sosedom odtrgati kos ozemlja, |
more opravljati različnih (poklicnih) | del | .« |
Kronovih | dejanj | in njegove usode, ki mu jo je pripravil |
Silen krohot zagrmi bogovom iz blaženih | grl | , pričam, kako Krivonog po dvorani |
pripraviti pesnike do tega, da jim ali takih | dejanj | ne bodo pripisovali ali pa ne bodo |
zlasti pa brata, vrhovna reditelja | ljudstev | , govori pesnik sam in sploh |
kolikokrat ga je obilno obdaroval pri zidavi | svetišč | in žrtvovanjih, in zahteval za to njegovo |
svobodne može in podobno; hlapčevskih | del | ne smejo opravljati in se tudi ne smejo |
vetra, udarjanje toče, škripanje osi in | koles | , zvok trobent in piščali in flavt in |
v pesmi in pri petju ne potrebujemo | godal | z mnogimi strunami niti ne panharmonije?« |
izdelovalcev harf, cimbal in drugih | glasbil | , ki imajo več strun in so večharmonični?« |
seveda tudi telesa živali in sploh živih | bitij | . |
deležna ugodnih vplivov lepih umetniških | del | , kjer koli se bodo dotaknila njenih |
kjer koli se bodo dotaknila njenih | ušes | in oči, ji kakor sapa prinašala zdravja |
plemenitosti ter vseh njihovih sestra in | nasprotij | v življenju, ki nas obdaja, in si njih |
»Sirakuške mize in sicilske raznoterosti | jedil | potemtakem ne hvališ, če imaš to prehrano |
poskušal notranje popolnoma hiravih | teles | z dietnim zdravljenjem zdaj malce izčrpati, |
Kajti, tako mislim, | teles | ne zdravijo s telesom, ki potem nikoli |
potovati, niti dekletom poklanjati | daril | , niti si česa drugega privoščiti, kakor |
»Zakone o postavljanju | svetišč | , o žrtvovanju in drugem češčenju bogov, |
strah, ki so močnejši od vseh pralnih | sredstev | . |
Na morišču je opazil nekaj | trupel | in začutil željo, da si jih ogleda, |
njej še nekaj navadnih, preprostih | mnenj | .« |
Drugih | znamenj | , po katerih bi bilo moč razločevati |
No za telesa, ki ne potrebujejo | zdravil | , temveč samo dieto, ki se ji rada podvržejo, |
dati poleg častnih nagrad in drugih | odličij | tudi več priložnosti za spolno občevanje |
traja najboljša doba pri ženski dvajset | let | in pri moškem trideset let?« |
dvajset let in pri moškem trideset | let | ?« |
določili in pomeni najboljšo rešitev teh | vprašanj | , moramo dokazati z našo nadaljno raziskavo. |
glasovi o očetih morajo prihajati iz | ust | državljanov že na ušesa otrok in jih |
»Zaradi zakonskih | določil | potemtakem ljudje živijo v miru drug |
tudi njihovo vzdrževanje iz javnih | sredstev | je popolnejše. |
poskuša s svojim vplivom polastiti vseh | bogastev | države, kadar ga prevzema nespametna |
bodisi da čuti nagnjenje do fantov ali | deklet | - še z večjo vnemo trudil za prvo nagrado.« |
negovali in častili kot grobove višjih | bitij | . |
bati, da bi lahko veljalo za skrunitev | svetišč | , ko bi spravljali vanje uplenjene stvari |
drugo pa med tujci in pripadniki raznih | plemen | . |
bi smel pozabiti, da dečki v cvetu | let | dražijo in vznemirjajo vanje zaljubljene |
ki ga žeja po znanju, že od mladih | let | teži z vsemi močmi za resnico.« |
Tudi ne razumejo, da je poleg | sredstev | in spretnosti, ki jih človek potrebuje |
nimata na voljo ustrezne hrane, časa in | tal | . |
da je ta prostor, ki je poln lepih | imen | in dobrih obetov, prazen, z veseljem |
naravo in se neogibno prilagodi naravi | tal | , tako tudi filozofova narava ne more |
delu, in se pri tem lotevajo najtežjih | poglavij | , da pozneje filozofiji prej ali slej |
govorih obravnavajo vse s svojih osebnih | stališč | . |
mnenju ne morejo dokopati do zadnjih | spoznanj | o teh predmetih, čeprav bi bilo le‐te |
čistim razumom ne prodrejo do bistva | števil | . |
ne dopušča pri razpravljanju uporabe | števil | , ki so povezana z vidnimi in otipljivimi |
poznavanje letnih časov, mesecev in | let | ne koristi samo poljedelstvu in pomorstvu, |
imenoval astronomijo, znanost o gibanju | teles | .« |
resnična počasnost v svetu resničnih | števil | in resničnih podob; ti dve hkrati spravljata |
enakosti, dvojnosti ali drugih simetričnih | razmerij | .« |
pravemu astronomu, če bo opazoval gibanje | ozvezdij | ? |
ter meseca do leta in dalje razmerje | ozvezdij | do teh obdobij in drugega do drugega |
leta in dalje razmerje ozvezdij do teh | obdobij | in drugega do drugega večno enako in |
začneta nesposobnost za gledanje živih | bitij | , rastlin in sonca, zato pa gledanje |
Ker se teh | vprašanj | ne tiče samo naša sedanja snov, temveč |
zategadelj zanjo zadostuje dvakrat toliko | let | , kolikor jih je potrebnih za telesno |
»Misliš šest | let | ali štiri leta?« |
»Recimo mirno pet | let | . |
»In koliko | let | računaš za to?« |
»Petnajst | let | . |
državljane, ki so v državi starejši kot deset | let | , na deželo, vzamejo njihove otroke |
skrivajo tudi tatovi, žeparji, skrumilci | svetišč | in mojstri v vseh drugih zločinih.« |
prepričan, da je poštenost boljša, in svojih | poželenj | ne pomirja iz prepričanja, da so slaba, |
to se pravi z majhnim delom svojih | sredstev | , zato po navadi podleže in - ostane |
jih lahko ubranimo, če se od mladih | let | za to trudimo, in poželenja, katerih |
mladenič, vzgojen v svetu potrebnih | poželenj | , v razbrzdano svobodo nekoristnih in |
svobodo nekoristnih in pogrešljivih | poželenj | .« |
tako, da za zadovoljitev nepogrešljivih | poželenj | nikoli ne porabi več denarja, truda |
kakor za zadovoljitev pogrešljivih | poželenj | . |
poreče: to so užitki lepih in dobrih | poželenj | in to so užitki slabih poželenj; ta |
dobrih poželenj in to so užitki slabih | poželenj | ; ta poželenja moraš negovati in spoštovati, |
ljudi, najemajo za uprizoritve svojih | del | igralce z lepimi, izdatnimi in prepričljivimi |
»Občutki naslade pa, ki prihajajo prek | čutil | v dušo, sodijo skoraj vsi in ravno |
izvira od tod, ker ne pozna pravih | razmerij | med: zgoraj, spodaj in v sredini.« |
Da mu nikakor ne smemo odpreti | vrat | v našo državo, kakor se mi zdi, še |
ju do Homerja gojim že izza otroških | let | . |
vsega, kar poganja iz zemlje, vseh živih | bitij | in celo samega sebe, povrhu pa še zemlje, |
ugotovili, da je v naši duši mnogo takšnih | protislovij | .« |
lahko sprejmemo izmed vseh pesniških | del | samo himne na bogove in hvalnice plemenitim |
dogaja, zato, ker jim je zaradi krivičnih | dejanj | izrečena smrtna kazen, ki jo drugi |
v zasmeh; ušesa se jim povesijo do | ramen | in brez vencev zapustijo tekališče; |
tudi na koncu življenja so deležni | priznanj | in nagrad, ki jim jih podeljujejo njihovi |
nje so oskrbeli z znamenji njihovih | del | , ki pa so jim jih pripeli na hrbet. |
popotovanju pod zemljo, ki je trajalo tisoč | let | , druge pa, ki so prišle z neba, vse |
desetkratno kazen, ki je trajala sto | let | , kar ustreza človeškemu življenskemu |
četrto in nadaljnja štiri vretenca; vseh | vretenc | je namreč osem, katerih robovi so videti, |
krogu, pri čemer pa se sedem notranjih | vretenc | vrti v nasprotni smeri. |
tako je prihajalo do najrazličnejših | mešanj | . |
planota pozabljenja je namreč brez | dreves | in drugega rastlinja. |
iz kamelje dlake in usnjen pas okoli | ledij | . |
Pri tem se je zaslišal glas iz | nebes | : |
od vsake besede, ki pride iz božjih | ust | .’« |
njemu gobavec, se poklonil pred njim do | tal | in rekel: |
Poklonil se mu je do | tal | in rekel: |
zadaj približala žena, ki je dvanajst | let | krvavela, in se dotaknila roba njegove |
povem: ne boste obhodili Izraelovih | mest | , dokler ne pride Sin človekov. |
»Slavim te, Oče, Gospod | nebes | in zemlje, da si to prikril modrim |
To je res najmanjše od vseh | semen | ; ko pa zraste, je večje kakor druga |
Množice pa so to zvedele in šle iz | mest | peš za njim. |
kar gre v usta, ampak kar prihaja iz | ust | , to ga omadežuje.« |
Kar pa prihaja iz | ust | , pride iz srca, in to omadežuje človeka. |
Nebo torej znate presojati, | znamenj | časa pa ne morete. |
sinovoma in se poklonila pred njim do | tal | , da bi ga nekaj prosila. |
plašče na pot, drugi pa so lomili veje z | dreves | in jih stlali po poti. |
Iz | ust | otrok in dojenčkov si sebi pripravil |
Iz | nebes | ali od ljudi?« |
Iz | nebes | ,’ nam bo rekel: ‘ |
templju pretrgalo na dvoje od vrha do | tal | . |
Grobovi so se odprli in veliko | teles | svetih, ki so umrli, je vstalo. |
potres, kajti Gospodov angel je prišel iz | nebes | . |
Ko so ga zagledali, so se mu do | tal | priklonili, nekateri pa so dvomili. |
iz kamelje dlake in usnjen pas okoli | ledij | . |
In zaslišal se je glas iz | nebes | : |
žalosten nad zakrknjenostjo njihovih | src | reče možu: |
ga vsejemo v zemljo, manjše od vseh | semen | na svetu. |
zagledal Jezusa, je pritekel, se mu do | tal | priklonil in na ves glas zavpil: |
je bila tudi žena, ki je že dvanajst | let | krvavela. |
in hodila; imela je namreč dvanajst | let | . |
Iz vseh | mest | so skupaj hiteli tja in prišli celó |
Tudi | živil | s trga ne jedo, če jih prej ne operejo. |
»Od otroških | let | . |
Ali je bil Janezov krst iz | nebes | ali od ljudi? |
Iz | nebes | ,’ bo dejal: ‘ |
se je pretrgalo na dvoje od vrha do | tal | . |
nasprotovali, da se razodenejo misli mnogih | src | . |
Po svojem deklištvu je sedem | let | preživela v zakonu. |
kot vdova dočakala štiriinosemdeset | let | . |
Ko je bil star dvanajst | let | , so šli na pot kakor po navadi ob prazniku. |
kakor golob in zaslišal se je glas iz | nebes | : |
nastopil, je bil star okrog trideset | let | . |
Pristopil je in se dotaknil | nosil | . |
velika množica in so ljudje iz vseh | mest | prihajali k njemu, je spregovoril v |
hudič in jim vzame besedo iz njihovih | src | , da ne bi vere sprejeli in se ne bi |
namreč edino hčer, staro okoli dvanajst | let | , ki je umirala. |
Neka žena, ki je že dvanajst | let | krvavela in potrošila za zdravnike |
»Slavim te, Oče, Gospod | nebes | in zemlje, ker si to prikril modrim |
ljudem neznosna bremena, sami pa se teh | bremen | niti s prstom ne dotaknete! |
prežali, da bi ujeli kaj iz njegovih | ust | . |
veliko blaga imaš, spravljenega za vrsto | let | . |
bila tudi žena, ki je že osemnajst | let | imela duha bolezni. |
satan imel zvezano, slišite, osemnajst | let | , ni bilo potrebno rešiti te vezi v |
Poglej, toliko | let | ti služim in nikoli nisem prestopil |
Povejte mi, ali je bil Janezov krst iz | nebes | ali od ljudi?« |
Iz | nebes | ,’ bo rekel: ‘ |
Prikazal se mu je angel iz | nebes | in ga krepčal. |
dejali, »saj smo sami slišali iz njegovih | ust | .« |
Zastavil mu je veliko | vprašanj | , Jezus pa mu ni nič odgovoril. |
»Šestinštirideset | let | so gradili ta tempelj, ti pa ga boš |
učitelj; kajti nihče ne more delati takih | znamenj | , kakor jih ti delaš, če ni Bog z njim.« |
nebesa, razen tistega, ki je prišel iz | nebes | , Sin človekov. |
ničesar prisvojiti, če mu ni dano iz | nebes | . |
Jezus prihaja iz | nebes | |
Kdor prihaja z | nebes | , je nad vsemi, in pričuje o tem, kar |
»Če ne vidite | znamenj | in čudežev, ne verujete.« |
človek, ki je bil bolan osemintrideset | let | . |
Ne smeš prenašati | nosil | !« |
Kruh iz | nebes | jim je dal jesti.’« |
vam povem: ni vam Mojzes dal kruha iz | nebes | , ampak moj Oče vam daje pravi kruh |
ampak moj Oče vam daje pravi kruh iz | nebes | . |
kruh je namreč tisti, ki prihaja iz | nebes | in daje svetu življenje.« |
ne bom zavrgel, ker nisem prišel iz | nebes | , da bi spolnjeval svojo voljo, marveč |
»Jaz sem kruh, ki sem prišel iz | nebes | ,« in so govorili: |
Iz | nebes | sem prišel.’« |
To je kruh, ki prihaja iz | nebes | , da tisti, ki ga uživa, ne umrje. |
Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz | nebes | . |
To je kruh, ki je prišel iz | nebes | , ne tak, kakršnega so jedli vaši očetje |
mar Kristus, kadar pride, storil več | znamenj | , kakor jih je storil ta?« |
»Še petdeset | let | nimaš in si videl Abrahama?« |
Gospod,« in se je pred njim poklonil do | tal | . |
»Veliko dobrih | del | , ki izhajajo iz Očeta, sem storil pred |
Zaradi katerega teh | del | me hočete kamnati?« |
Če ne opravljam | del | svojega Očeta, mi ne verjemite; če |
storimo, ker dela ta človek veliko | znamenj | . |
Tedaj je prišel glas iz | nebes | : |
Čeprav je vpričo njih storil toliko | znamenj | , niso verovali vanj, da se je spolnila |
V hiši mojega Očeta je veliko | bivališč | . |
pa tega ne verujete, verujte zaradi | del | samih. |
Ko bi ne bil storil | del | med njimi, ki jih ni storil nihče drug, |
svojih učencev storil še veliko drugih | znamenj | , ki niso zapisana v tej knjigi; ta |
prisego obljubil, da bo sad njegovih | ledij | posadil na njegov prestol. |
apostolih se je dogajalo veliko čudežev in | znamenj | . |
ozdravljen, je imel že čez štirideset | let | . |
rokah apostolov se je dogajalo veliko | znamenj | in čudežev med ljudmi; in vsi so se |
suženjstvu in trpeli stisko štiristo | let | . |
Ko je dopolnil štirideset | let | , ga je v srcu obšlo, da bi obiskal |
Ko je minilo štirideset | let | , se mu je v puščavi ob Sínajski gori |
Rdečem morju in v puščavi štirideset | let | . |
dopustil, da so častili vojsko nebesnih | teles | , kakor je zapisano v knjigi prerokov: |
prinašali žrtve in daritve štirideset | let | v puščavi, Izraelova hiša? |
strižejo, tako tudi on ni odprl svojih | ust | . |
Savel se je dvignil s | tal | . |
našel moža z imenom Enéj, ki je že osem | let | ležal v postelji, ker je bil hrom. |
pomenilo Gazela; bila je polna dobrih | del | in rada je delila miloščino. |
Glas o njih je prišel do | ušes | jeruzalemske Cerkve, tako da so poslali |
druge straže ter prispela do železnih | vrat | , ki držijo v mesto. |
glas in od samega veselja ni odprla | vrat | , ampak je stekla povedat: |
Kakih štirideset | let | jih je hranil v puščavi. |
trajalo približno štiristo petdeset | let | . |
iz Bénjaminovega rodu, za štirideset | let | . |
so vernikom naročali, naj se držijo | navodil | , ki so jih sprejeli apostoli in starešine |
»Verjetno je glasník kakih tujih | božanstev | .« |
govorili, je otresel prah s svojih | oblačil | in jim rekel: |
spoznali, da je Jud, se je iz vseh | grl | dvignil en sam krik, ki skoraj dve |
Pravičnega in slišiš glas iz njegovih | ust | , da boš pred vsemi ljudmi pričal zanj, |
sem, da ga obtožujejo zaradi spornih | vprašanj | v svoji postavi, da pa obtožbe ne vsebujejo |
»Vem, da že vrsto | let | deliš pravico našemu ljudstvu, zato |
mogli navesti nobene obtožbe zaradi | hudodelstev | , kakor sem pričakoval, temveč so se |
Božja jeza se namreč razodeva iz | nebes | nad vsakršno brezbožnostjo in krivičnostjo |
nevidno, z razumom spoznati iz ustvarjenih | bitij | : njegovo večno mogočnost in božanskost. |
V imenu | del | ? |
doseže opravičenje po veri, neodvisno od | del | postave. |
Kdor pa ne opravlja | del | , ampak veruje v tistega, ki opravičuje |
telo že zamrlo, saj je imel nekako sto | let | , in da je Sari naročje omrtvelo. |
Toda kakšen sad ste imeli takrat od | dejanj | , ki se jih zdaj sramujete? |
temveč je mislil, da jo bo dosegel iz | del | . |
si sedem tisoč mož, ki niso upognili | kolen | pred Báalom.« |
da bi z enim srcem in kakor iz enih | ust | slavili Boga in Očeta našega Gospoda |
sicer z besedo in z dejanjem, z močjo | znamenj | in čudežev, z močjo božjega Duha. |
krajih nimam več dela in si že nekaj | let | želim priti k vam, ko bom potoval v |
Razodel bo misli | src | . |
me vedno spominjate in ker se držite | izročil | , kakor sem vam jih dal. |
je sklenil, in sicer vsakemu izmed | semen | lastno steblo. |
je sijaj nebesnih, drug zemeljskih | teles | . |
prsti, zemeljski, drugi človek je iz | nebes | . |
kamnite table, marveč na table človeških | src | . |
Odrekli smo se skrivnih | del | , ki bi se jih morali sramovati. |
Toda njihov konec bo po meri njihovih | del | . |
Da se pa ne bi zaradi izrednih | razodetij | prevzel, mi je bil dan v telo trn, |
Vesel sem torej težav, žalitev, nesreč, | preganjanj | in stisk za Kristusa. |
tudi če bi vam mi sami ali pa angel iz | nebes | oznanjal drugačen evangelij, kakor |
ki je nastala šele štiristo trideset | let | pozneje, ne more razveljaviti tako, |
Gospoda Jezusa Kristusa, ki nas je iz | nebes | v Kristusu blagoslovil z vsakršnim |
Tudi niste odrešeni iz | del | , da se ne bi kdo hvalil. |
umazana beseda naj ne pride iz vaših | ust | , marveč če imate kakšno dobro, da bo |
Stojte torej prepasani okoli | ledij | z resnico, oblečeni v oklep pravice |
obrekovanje, nesramno govorjenje svojih | ust | . |
in pravemu Bogu ter pričakovali iz | nebes | njegovega Sina. |
Prizadevajte si živeti brez | vznemirjanj | , skrbeti za svoja opravila in delati |
Gospod Jezus usmrtil z dihom svojih | ust | in ga uničil z veličastjem svojega |
Zatorej, bratje, stojte trdno in se držite | izročil | , o katerih vas je poučila bodisi naša |
biti sprejeta mlajša od šestdesetih | let | , le enkrat poročena, taka, ki jo priporočajo |
poklical s svetim klicem, ne zaradi naših | del | , temveč po svojem sklepu in milosti, |
nas je odrešil, a ne zaradi pravičnih | del | , ki bi jih bili storili mi, marveč |
Ogibaj se pa nespametnih | vprašanj | in rodovnikov in prepirov in razprav |
zaslišite njegov glas, ne zakrknite svojih | src | kakor ob uporu na dan preskušnje v |
in preskusili, čeprav so štirideset | let | gledali moja dela. |
zaslišite njegov glas, ne zakrknite svojih | src | kakor ob uporu.« |
Koga je »štirideset | let | težkó prenašal«? |
zaslišite njegov glas, ne zakrknite svojih | src | !« |
njegovega počitka, se spočije od svojih | del | , kakor se je Bog od svojih. |
madeža, ločen od grešnikov in višji od | nebes | , tak, ki mu ni treba kakor vélikim |
daroval Bogu, očistila našo vest mrtvih | del | , da bomo služili živemu Bogu! |
če bi odklonili njega, ki govori iz | nebes | . |
Zato je tudi Jezus trpel zunaj | vrat | , da bi ljudstvo posvetil s svojo krvjo. |
bratje, če kdo pravi, da ima vero, | del | pa nima? |
Tako je tudi z vero, če nima | del | ; sama zase je mrtva. |
Pokaži mi svojo vero brez | del | in jaz ti iz svojih del pokažem vero. |
svojo vero brez del in jaz ti iz svojih | del | pokažem vero. |
doumeti, plehki človek, da je vera brez | del | prazna? |
ni bil naš oče Abraham opravičen iz | del | , ker je položil svojega sina Izaka |
Vidite, da se človek opraviči iz | del | in ne samo iz vere. |
prešuštnica Rahába prav tako opravičena iz | del | , ker je sprejela poslance in jih odpravila |
brez duše mrtvo, tako je vera brez | del | mrtva. |
Iz istih | ust | prihajata hvala in kletev. |
poslušna, polna usmiljenja in dobrih | del | , nepristranska in brez hinavščine. |
Ali ne iz | poželenj | , ki se vojskujejo v vaših udih? |
vpije in klici žanjcev so prišli do | ušes | Gospoda nad vojskami. |
so vam po Svetem Duhu, poslanem iz | nebes | , oznanili evangelij. |
pač bolje, da trpite zaradi dobrih | del | kakor za hudobna, saj je tudi Kristus |
Ta glas smo slišali prihajati iz | nebes | , ko smo bili z njim na sveti gori. |
Zaradi njihovih brezbožnih | del | , ki jih je - ker je živel med njimi |
pred Gospodom je en dan kakor tisoč | let | in tisoč let kakor en dan. |
je en dan kakor tisoč let in tisoč | let | kakor en dan. |
Oblečen je bil v haljo do | tal | in prevezan čez prsi z zlatim pasom. |
desnici je držal sedem zvezd in iz | ust | mu je segal oster dvorezen meč, njegovo |
se bojeval proti njim z mečem svojih | ust | . |
nekaj oseb, ki niso umazale svojih | oblačil | . |
sem na tem, da te izpljunem iz svojih | ust | . |
prečiščenega, tako da obogatiš, in belih | oblačil | , da se pokriješ in skriješ svojo sramotno |
ko je vzelo knjigo, je četvero živih | bitij | in štiriindvajset starešin padlo pred |
videnjem sem vsenaokrog prestola in živih | bitij | ter starešin slišal glas mnogih angelov. |
sem slišal prvo izmed štirih živih | bitij | , kako je reklo z glasom kakor grom: |
glas, ki je govoril sredi štirih živih | bitij | : |
in otoki so se premaknili s svojih | mest | . |
»Ne pustošite ne zemlje ne morja ne | dreves | , dokler ne zaznamujemo služabnikov |
mogel prešteti, iz vseh narodov, rodov, | ljudstev | in jezikov. |
prestola in starešin ter štirih živih | bitij | , padli pred prestolom na svoje obličje |
tretjina zemlje, zgorela je tretjina | dreves | in zgorela je vsa zelena trava. |
je spremenila v kri, tretjina živih | bitij | , ki žive v morju, je poginila, in tretjina |
Niso se odvrnili ne od umorov ne od | čaranj | ne od nečistovanja ne od tatvin. |
Toda zaslišal sem glas iz | nebes | , ki je rekel: |
Glas, ki sem ga bil slišal iz | nebes | , mi je spet spregovoril in rekel: |
hotel storiti kaj žalega, bo iz njunih | ust | bruhnil ogenj in požrl njune sovražnike. |
Ljudje iz vseh | ljudstev | , rodov, jezikov in narodov bodo tri |
Tedaj so iz | nebes | zaslišali mogočen glas, ki jima je |
prevzela groza in so izkazali čast Bogu | nebes | . |
Kdor je bister, naj izračuna število | zveri | : je namreč število človeka. |
Nato sem zaslišal glas iz | nebes | , ki je rekel: |
Eno izmed štirih živih | bitij | je dalo angelom sedem zlatih čaš, napolnjenih |
zaradi muk in turov preklinjali Boga | nebes | in se niso odvrnili od svojega početja. |
žrela zmaja, iz gobca zveri ter iz | ust | lažnega preroka prišli trije nečisti |
ovc, konj in voz, sužnjev in človeških | bitij | . |
štiriindvajset starešin in četvero živih | bitij | padlo na obraz in molilo Boga, ki je |
Iz | ust | mu sega oster meč, da z njim udari |
druge pa je pobil meč, ki je segel iz | ust | jezdeca na konju, in ptice so se nažrle |
hudiča in satana, in ga zvezal za tisoč | let | . |
narodov, dokler se ne dopolni tisoč | let | . |
so in kraljevali s Kristusom tisoč | let | . |
oživeli, dokler se ni dopolnilo tisoč | let | . |
Kristusovi ter bodo kraljevali z njim tisoč | let | . |
Ko pa se dopolni tisoč | let | , bo satan izpuščen iz svoje ječe. |
visoko obzidje, v njem je bilo dvanajst | vrat | , na vratih je bilo dvanajst angelov |
Troje | vrat | je gledalo proti vzhodu, troje vrat |
vrat je gledalo proti vzhodu, troje | vrat | proti severu, troje vrat proti jugu |
vzhodu, troje vrat proti severu, troje | vrat | proti jugu in troje vrat proti zahodu. |
severu, troje vrat proti jugu in troje | vrat | proti zahodu. |
kamnih, na njih pa je bilo dvanajst | imen | dvanajstih Jagnjetovih apostolov. |
In dvanajst | vrat | je bilo dvanajst biserov: posamezna |
kar je enako delodajalski ponudbi s | pogajanj | , ki so bila 28. aprila. |
28. aprila izvedli testno obdelavo | nakazil | na račune 3.259 delničarjev, katerih |
Sveta Evrope in imel ob tem nekaj dvostranskih | srečanj | . |
pred koncem maja pričakuje zaključek | pogajanj | med Severnoatlantsko zvezo in Rusijo. |
najti sistemsko rešitev, saj je več | podjetij | , v katerih je država lastnica, v izgubi. |
pove že podatek, da je lanski porast | posojil | v celotnem bančnem sistemu znašal 120 |
da mora biti odločilno izpolnjevanje | meril | . |
z vrsto drugih, z Evropo povezanih | vprašanj | pa vaš številni aparat. |
kažipotov in poti, po kateri bi lahko brez | ovinkarjenj | stopili tja, kjer so nam (bila ) vrata |
namreč lahko nanaša le na eno od štirih | vprašanj | , zapisanih v 18. členu zakona o referendumu |
Lovec odobrilo 30 milijonov tolarjev | posojil | za dobo desetih let z dveletnim moratorijem |
milijonov tolarjev posojil za dobo desetih | let | z dveletnim moratorijem in brez stvarnih |
turističnemu območju), v katerih je sedež | podjetij | , ki se ukvarjajo s prirejanjem posebnih |
prostovoljci, stari povprečno 27, 28 | let | . |
koledar enajstih letošnjih tovrstnih | tekmovanj | za svetovno prvenstvo. |
Povedal je, da je zanimanje | občil | (predvsem televizijskih postaj) za |
organizirajo vsako leto po 250 podobnih | tekmovanj | po vsem svetu, vendar doslej niso imeli |
onemogočanje ustvarjanja novih delovnih | mest | in povečevanje nezaposlenosti, ogrožanje |
bile pripravljene odobriti dodatnih | posojil | . |
Naši mladi hokejisti (do 20 | let | ) bodo za božičnonovoletne praznike |
mladinska reprezentanca Slovenije (do 18 | let | ) pa na EP skupine C marca na Hrvaškem. |
seji, je bila tudi danes v ospredju | dogajanj | na slovenskem političnem prizorišču. |
drugih organizacij ter na sejah delovnih | teles | državnega zbora. |
Drnovška zaradi suma storitve več kaznivih | dejanj | . |
združenja za demokratizacijo javnih | glasil | so predstavili ovadbo zoper predsednika |
Drnovška zaradi suma storitve več kaznivih | dejanj | , za katera storilca preganjajo po uradni |
žalost se je iztekla tudi brez zbližanja | stališč | stavkajočih in vladne pogajalske skupine. |
evropsko primerljive ureditve nerešenih | vprašanj | med državo in Cerkvijo. |
elektrike, RTV naročnine, mleka, nekaterih | zdravil | in komunalnih storitev naj bi povzročile |
partnerjem Lekom prisotna že več kot 35 | let | , je danes predstavila svojo slovensko |
kritike glede oblikovanja delovnih | teles | upravičen, zato morda ne bi bilo slabo, |
predstavnike z Ljubljano pobratenih | mest | - vseh je prišlo blizu sedemdeset, |
Švedska ima nekaj velikih | podjetij | , ki bi lahko vlagala v slovensko gospodarstvo. |
papeževega bivanja v Sloveniji ter poznejših | srečanj | s poglavarjem Rimskokatoliške cerkve. |
se je proti Mobutu boril skoraj 40 | let | , pri 56 letih pa je tudi zmagal, tudi |
Konec 50. | let | je odšel na študij v takratno Nemško demokratično republiko, |
vesoljski postaji Mir, ki že enajst | let | kroži približno 400 kilometrov nad |
Janko Bukovec, ki je poudaril pomen teh | srečanj | za belokranjsko kulturo. |
kateri je mogoče poskusiti vzorce 650 | vin | , ki so jih lani pridelali belokranjski |
Otmar Šturm je po številu dobljenih | priznanj | najuspešnejši, saj je dobil za svoja |
zakona o posebnem davku od motornih | vozil | , predlog zakona o zaključku lastninjenja, |
Slovenski razvojni družbi in programu prestrukturiranja | podjetij | ter predlog zakona o spremembi in dopolnitvi |
Češkem, Poljskem, Madžarskem je 50 | let | sovjetskega satelitstva zavrlo življenje |
direktorjev najpomembnejših slovenskih | podjetij | , da bi zapiranje pred EU v nekaterih |
nadaljevanje sezone, v kateri ga čaka še vrsta | tekmovanj | na najvišji ravni z vrhom - svetovnim |
Obravnavali pa so tudi vsebino referendumskih | vprašanj | o vračanju premoženja. |
naselju Hajdoše, le kakšen kilometer od | zajetij | ptujskega vodovoda, se je danes prevrnila |
prometu v mestu, z upoštevanjem enakih | znižanj | in uporabe koeficienta, kot je določen |
posebnem davku od cestnih motornih | vozil | . |
LDS, se bo posebni davek od motornih | vozil | plačeval po stopnji v odstotku, ki |
plinskem olju, z upoštevanjem enakih | znižanj | in uporabe koeficienta, kot je določeno |
Slovenski razvojni družbi in programu prestrukturiranja | podjetij | so prestavili na naslednjo redno sejo, |
bilo prodanih več kot 80 odstotkov | vozil | nižjega in nižjega srednjega razreda. |
tovornem prometu pa se bodo držali le | navodil | tako imenovanega zakona o železnici, |
ustanovitev občin in za določitev njihovih | območij | . |
ustanovitev občin in določitev njihovih | območij | v zvezi z odločbo ustavnega sodišča, |
ustanovitvi občin ter določitvi njihovih | območij | in s tem vzpostavitev takšne mreže |
naj ne bi bili upoštevali zakonskih | določil | in zagotovili minimalnega obsega dela, |
izpolnitvi navedenih pogojev pa začetek | pogajanj | za sklenitev nove tarifne priloge h |
v Igalu, zgrajena konec osemdesetih | let | z denarjem vseh bratskih republik, |
ustanovitve dobilo - kot prvo izmed evropskih | pristanišč | - certifikat kakovosti ISO 9002. |
širitve, ki bo v prihodnjih tednih predmet | pogajanj | . |
seznanjen, za jutrišnje nadaljevanje | pogajanj | , na katera je včeraj povabil sindikate, |
zagotovita pogoje za takojšnje nadaljevanje | pogajanj | . |
Sindikati se najprej niso udeležili | pogajanj | , na katera jih je povabil predstavnik |
katerih je bilo posnetih nekaj mladih | deklet | v pomanjkljivih oblačilih in v spotakljivih |
kriminalisti Ivana že ovadili za več kaznivih | dejanj | zoper spolno nedotakljivost. |
Preiskava je pokazala, da je kar nekaj | let | zlorabljal dve mladoletnici, ki ju |
koprskega zapora, kasneje pa je ena od | deklet | preklicala svoje izjave pri preiskovalnem |
agencija Kline & Kline, novomeška tovarna | zdravil | Krka, so sporočili iz omenjene agencije. |
Krka tovarna | zdravil | se je na prvo mesto prebila z lanskega |
909 predstavnikov iz vrst direktorjev | podjetij | , finančnih strokovnjakov, borznih posrednikov, |
bila največkrat izbrana Krka tovarna | zdravil | , sledijo ji 2. Lek, 3. Pivovarna Union, |
Po pregledu 45 | del | je žirija odločila, da med najboljših |
kovček z denarjem, star od 15 do 20 | let | , suhe postave in svetlih, kratko pristriženih |
mednarodnega centra za senzorično oceno | vin | . |
Slovenije in Italije o urejanju vojnih | grobišč | in sporazum med vladama Slovenije in |
telefonijo Mobitel, zaradi zahtevanih | pojasnil | vlade s strani poslanca Iva Hvalice |
vrsto evropskih norm pri urejanju teh | vprašanj | . |
Na ogled je 155 | del | , ki bodo sčasoma (morda) predstavljala |
LJUBLJANA, 28. maja - Dve od referendumskih | vprašanj | , ki so jih predlagali združena lista, |
na zakon o posebnem davku od cestnih | vozil | , ki naj bi ga kupci vozil plačevali |
od cestnih vozil, ki naj bi ga kupci | vozil | plačevali od 1. julija naprej. |
skupin oziroma s potekom in dosežki | pogajanj | . |
tako postavili temelje za nadaljevanje | pogajanj | o novi tarifni prilogi h kolektivni |
seznanila s poročilom o poteku stavke in | pogajanj | . |
oblasti spoštovanje svobode javnih | občil | . |
Selške doline in zaradi številnih visokih | priznanj | za dosežke pri oblikovanju sobnega |
službe in ne povprečje zadnjih desetih | let | , kot velja za navadne državljane. |
Tik pred začetkom | pogajanj | pa je bilo mogoče izvedeti, da se stranki |
Podpisali sta protokol o zaključku | pogajanj | o normativnem, delovnopravnem in obligacijskem |
V nadaljevanju današnjih | pogajanj | so izmenjali poglede na ureditev teh |
Za ljubljansko ocenjevanje | vin | , ki že lep čas poteka pod pokroviteljstvom |
šestih najpomembnejših svetovnih vinskih | ocenjevanj | - po strogosti, kakovosti in objektivnosti |
odstotkov vseh v ocenjevanje poslanih | vin | . |
zlatih in 243 srebrnih ter 706 pisnih | priznanj | , vsega 24 vinskih vzorcev pa so pri |
in 18 srebrnih plaket ter 6 pisnih | priznanj | . |
odstotka manj, izdelava kemikalij, umetnih | vlaken | za 26,2 odstotka več, izdelava kovin |
dejavnostmi najbolj zmanjšali v tovarnah | vozil | in plovil, in sicer za 23,6 odstotka, |
najbolj zmanjšali v tovarnah vozil in | plovil | , in sicer za 23,6 odstotka, izdelavi |
družbi in programu prestrukturiranja | podjetij | , ki ga je vlada predlagala med svežnjem |
Sloveniji ustanovili sredi devetdesetih | let | , preoblikovan v sodobnejšo institucijo. |
izboljšanje trenutnih gospodarskih | gibanj | . |
nevarnost izgube 15 tisoč delovnih | mest | , upadanje gospodarske rasti pa grozi, |
določeni kriteriji za vključevanje | podjetij | v sanacijo, opredeliti pa bi morali |
pričakovati učinkovitega nadaljevanja | pogajanj | , če ne bo sprejeto načelo o petih enakopravnih |
slovenskega ozemlja in pomanjkanja primernih | vadbišč | namreč določenih bojnih streljanj zaradi |
primernih vadbišč namreč določenih bojnih | streljanj | zaradi varnosti ni bilo moč izvesti. |
da tujci pri nas ne morejo kupovati | zemljišč | . |
tudi župani štirih srednjeevropskih | mest | - sestali so se na prvi konferenci |
več, predvidoma sedem, dvostranskih | srečanj | pa bo jutri dopoldne. |
cesti rezervirani za promet motornih | vozil | , med odcepoma Kranj vzhod in zahod, |
Na njem sodeluje vrsta | letal | , padalcev in zmajarjev, vrhunec mitinga |
sposobnosti enega najboljših šolskih | letal | na svetu Pilatusa PC9. |
Ljubelju, je povedal, da si že nekaj | let | prizadevajo, da bi rešili problem žičnic |
da je žičnica na Zelenici stara 32 | let | in zato iztrošena ter zastarela. |
Ulrich Liechtensteinski, ki so se že sto | let | prej po žensko oblekli, se z vitezi |
je prišlo tudi do vrste bilateralnih | srečanj | in pogovorov. |
naj bi bilo novo plenarno zasedanje | pogajanj | o nasledstvu nekdanje Jugoslavije, |
očitno tudi najtrši oreh prihodnjih | pogajanj | . |
jasnejšo zasnovo prihodnjih delitvenih | razmerij | . |
ne izpolnjuje njihovih »najvišjih« | pričakovanj | . |
nadaljujejo - nekaj zaradi različnih | srečanj | in kongresov, nekaj pa tudi zaradi |
osem strani dolgo besedilo pripomb, | stališč | in predlogov. |
Ne gre, predvsem pa zaradi | načel | nediskriminatornosti tudi ne more iti |
omejevali pravico tujcev do nakupa | zemljišč | , temveč si mora vlada prizadevati za |
omenjenega režima stari približno 73 | let | ; in ker bi pravice veljale le za neposredne |
Slovenski razvojni družbi in programu prestrukturiranja | podjetij | , ki ga sicer obravnavajo po hitrem |
dopolnilo Rafaela Kužnika (SNS), da kupci | podjetij | v stečaju ne morejo biti osebe, ki |
obravnavo, ki bo spremenilo pogoje nakupa | podjetj | , je DZ prešel na obravnavo zakona o |
prešel na obravnavo zakona o zagotovitvi | sredstev | za obnovo v zimi 1996/97 uničenih in |
dosedanjih pogajanjih, in ne upošteva niti | stališč | Badinterjeve arbitražne komisije. |
Največ | nesoglasij | med vodilnima koalicijskima strankama |
je glede razporeditve proračunskih | sredstev | . |
Pogajajo se tudi o prenašanju | sredstev | med resorji - da bi denar, namenjen |
bruseljskega sedeža trajalo najmanj 10 | let | . |
Svetovne banke najela za 100 milijonov dolarjev | posojil | . |
ureditev razmer (pritiski, prekoračitve | pooblastil | s strani posameznih oddelkovodij) so |
ob dovolj spretni kombinaciji drugih | dejstev | relativno preprosto korigirati njihovo |
pred mejnim prehodom s Hrvaško, zaradi | del | ob cesti in na njej . |
Brici nam danes poleg izvrstnih | vin | in sadja ponujajo še veliko kulturnih |
Aero klub Josip Križaj pa je s preleti | letal | in skoki padalcev popestril dan vsem |
(bržkone) opravljal še naslednjih pet | let | , je bil danes najpomembnejši volilni |
odprtih samo še 20 odstotkov nerešenih | vprašanj | , ki jih bodo reševale ekspertne skupine. |
je prepuščeno reševanje poglavitnih | vprašanj | , imenovanje novih pogajalskih skupin |
ter menjavanje pogajalskih skupin ali | izhodišč | . |
Revizije javnih | naročil | kažejo, da proračunski uporabniki sredstev |
naročil kažejo, da proračunski uporabniki | sredstev | ne upravljajo dovolj skrbno. |
Javni razpisi za oddajo | del | in storitev se ne izvajajo dovolj strokovno, |
Nadalje proračunski uporabniki | predplačil | in pogodb ne zavarujejo tako, da bi |
sodišče predlaga, da se izvajanje javnih | naročil | za potrošne izdatke organizira centralno |
da se mu je kri cedila iz oguljenih | zapestij | in kapala na sivi tlak. |
Iz vseh | grl | se razliva pesem, plove med svečami |
Iz | ust | so si jemali kruh zame, za mojo tujo |
In danes, ko sem dvajset | let | star, sem prejel od dekleta poljub |
Osemnajst | let | mi je dajala kruha. |
težkimi okni, rastejo rdeče rože njihovih | hrepenenj | in nocoj bodo te rože pokazale, kako |
počasi raste v tisoč celic, velikih | src | . |
v tej knjigi in veliko je žalostnih | spoznanj | . |
skrijete ob njej in ne utonete v morju | čustev | ’. |
veliko besedo, ki potuje skozi tisoče | src | ’. |
»Stopetdeset tisoč | življenj | utriplje tu doli sedaj!« |
končana, vendar pa pusti v človeku veliko | vprašanj | . |
Saj je bil star že osemnajst | let | . |
Da, osemnajst | let | . |
uhajal mimo dijaškega življenja, mimo | potovanj | po Italiji in mimo prve ljubezni, daleč |
ljubezni, daleč nazaj, tja do otroških | let | , do pašnikov, do piščali, do ljudske |
Komaj dvanajst | let | mu je bilo. |
Vladimirjeve misli je trgalo tisoče | vprašanj | in odgovorov: morda me peljejo h kaki |
Krvavel je iz | ust | in iz nosa. |
Slišali bomo pesem naših gora in naših | polj | . |
kraškem teranu, po morju valujočih | žit | . |
in šele sedaj prigrgra iz njihovih | grl | pesem, žalostna pesem, ki se končuje |
in noč in tisočkrat sto | let | in oberoč, ne bi odnesli |
ne bi odnesli jih milijoni | ramen | . |
strpeti, ko se spomnim, da bi se izza | vrat | lahko nasmehnil pater Škrabec, ki je |
komaj konča deževje in splahne voda s | polj | , prijaše sv. Jurij in obsuje deželo |
Listje že pada z | dreves | . |
gmajne iz samih kosti, iz samih koščenih | teles | , iz samih lobanj, ki zro z votlimi |
je stara Marija Lukša živela samo od | pisem | . |
solza je zdrknila med gubami starih | lic | . |
trpljenju, sama v pisanju in v pričakovanju | pisem | . |
Od bajte je tekla preko gmajn in | brd | , posejanih z borovci, ki so nemeli |
prostitucijo in tesnobo ugašujočih | src | . |
Potem zrase iz | tal | z visoko dvignjenim krampom, z vprašujočimi |
Martin je začul ostro pesem | dlet | . |
števila rok se je dvigalo in brez števila | kladiv | je enakomerno padalo na dleta. |
so enakomerno padali odsekani udarci | dlet | iz nabrežinskih kamnolomov. |
Izza steklenih kavarniških | vrat | je nanje pljuskala razigrana godba. |
nato zavozil na Padsko nižino, mimo | ržišč | in pšeničnih polj, posejanih |
Padsko nižino, mimo ržišč in pšeničnih | polj | , posejanih |
Ko je odtrgal posodo od | ust | , so bile ustnice rdeče in na bradi |
nesrečo; koliko pridig, očitkov in » | polaganj | na srce« moram zaradi tega prenesti. |
zvoniku in zvonili čez plan, božičnih | drevesc | bo nekoliko manj, ker je prepovedano |
Komaj dvajset | let | mu je, pa ima že precej denarja; s |
Sin je zaprt za pet | let | in kdo ve, če se bo sploh povrnil. |
Ko je bilo Tinici petnajst | let | , je bila že dobro razvita. |
Stari hodi po sobi od vinkel do | vrat | , baše pipo in pravi: |
se me še spominjaš, saj je že osem | let | , kar sva se ločila, kaj ne. |
očetje prihajajo z avtomobili prav do | vrat | magistrata, hitro izstopajo, vihrajo |
pokazal več talenta za zvodništvo mladih | deklet | kakor za Risorgimento; Lola, angel |
po stopnišču, Hans pa je skakal od | vrat | do vrat, jih odpiral in se globoko |
stopnišču, Hans pa je skakal od vrat do | vrat | , jih odpiral in se globoko priklanjal. |
razlage podobnih cesarskih dogodkov in | nesporazumljenj | . |
da je prišla komaj do svojih mladih | let | , ko je kot revna služkinja sanjala |
bilo med njimi še trdnih in pametnih | deklet | so se kmalu izselile, druge pa so od |
polglasno požvižgavajo in hodijo od | vrat | do vrat, pomagajo ponekod prenesti |
polglasno požvižgavajo in hodijo od vrat do | vrat | , pomagajo ponekod prenesti težjo omaro, |
praznimi predali, na notranji strani | vrat | so nabiti žeblji in na njih visijo |
Lahko je reči: garaj zame petdeset | let | , daj, da te udarim, daj, da ti odsekam |
humanitarnih društvih - skačejo od | vrat | do vrat z lonci v rokah in prosijo |
humanitarnih društvih - skačejo od vrat do | vrat | z lonci v rokah in prosijo na posodo |
na hodniku, se naslanjajo na podboje | vrat | , prekrižavajo roke pod predpasnikom, |
kotih, privijajo k sebi deklice svojih | let | , si delijo prve poljube in se tako |
obločnice in zapljuska godba izza steklenih | vrat | , se tudi Hiša št. 14 razmahne in razširi. |
Sučejo se krog malih | ognjišč | , se otresajo otrok, ki jih grabijo |
Najmanjše morajo pobrati s | tal | , jih malo poujčkati na rokah, se jim |
častnik; bil je njen znanec že iz otroških | let | in je kot otrok čutil neko nagnenje |
brezposelnost; Liniki je bilo petnajst | let | - bila je sicer še drobna, toda njeno |
zgrudila, jo je Pettaros dvignil s | tal | in jo nesel na posteljo. |
visoko do stropa, črna halja dolga do | tal | ; kadar se navduši, maha z rokami, besede |
rokami, besede se mu glasno vsipajo iz | ust | : laž. |
Ni mu bilo še dvajset | let | , ko se je odpravil z doma v Trst. |
petih letih si ni prislužil niti dveh | let | zapora. |
tako je njegova družina živela nekaj | let | precej klaverno: pokojnina je bila |
ostrmi, se zažene na hodnik in teka od | vrat | do vrat. |
Muzika pljuska izza steklenih | vrat | . |
kolobarji posrečijo in prihajajo iz | ust | ozki in se potem širijo in podrhtevaje |
početju, in ga previdno dvignejo s | tal | . |
Hodil sem po celici od zakrižanih | oken | do okovanih vrat, tri korake gori, |
celici od zakrižanih oken do okovanih | vrat | , tri korake gori, tri korake doli, |
Hodil sem po celici od okna do | vrat | . |
Bil sem brez misli in brez | občutij | . |
vodo v zimskih dneh, bikovke, puškinih | kopit | , ricinovega olja in drugih podobnih |
ricinovega olja in drugih podobnih | zdravil | . |
cestnih kantonih, gleda v nebo in ne vidi | tal | pred sabo. |
»Že deset | let | hodiš«. |
da mu po žilah teče kri, je hodil od | vrat | do okna in brskal po svojih spominih. |
lajtnanta Criwetza in raportirati iz polnih | pljuč | : |
očeta: nebeški oče je bil oblastnik | nebes | in je samo grozil potom dolgih pridig |
Bernard Tul se je rodil dobrih dvajset | let | pred veliko vojno na kraško‐istrski |
Šolo je obiskoval šest | let | , toda čez prag drugega razreda se ni |
Bilo mu je dvajset | let | in še je legal s kokošmi spat. |
kaj se spodobi mlademu, nad dvajset | let | staremu, zdravemu fantu, je samo zmrdnil |
obilna ženska, stara kakih trideset | let | , šepala je na levo nogo, kričala kakor |
Nacepil je | drv | za zimo, narezal stelje, trebil gmajno |
kruha sploh niso poznali - davkov in | ust | zmerom več. |
To je bilo odkritje vseh | odkritij | . |
da bi sami prišli do teh uporniških | dejanj | ? |
povedali, da je obsojen na petindvajset | let | ječe, je nagnil glavo in zamrmral v |
je udarjalo v njem, toda iz njegovih | ust | ni bilo glasu; v grlu ga je davilo |
življenju preložil veliko število težkih | bremen | in da si je ta grenka bremena lajšal |
let | bo kmalu star, toda zaprt ni bil še | |
Štirideset | let | sem bil težak, garal sem ko črna živina, |
strahopetnosti ali pa ker se je že več | let | tako podpisoval, zavojek pod podpisom |
črvivo sadje, trgal prvo rumeno listje z | dreves | , ga razposajeno vrtinčil v zraku in |
Že skoraj petdeset | let | se ni odkrival župnikom. |
» | Jajc | res nimam,« |
vožnjo je mislil o tem, kako bo na vasi | odpiral | oči nevednim kmetom, jim razložil, |
pač pa, da si nasadim nekaj sadnih | dreves | ,« |
prav zaradi tega, ker je štirideset | let | preživel med samim zidovjem, in ni |
takrat tarnanja na fari in v cerkvi | oznanil | . |
v vaške, o katerih je človek lahko | klepetal | po mili volji, in v tiste, ki so bili |
čeprav nista bila stara niti šestnajst | let | . |
»Mhm, slišala sem, koliko | jajc | imaš,« |
Čudoviti ljudje živijo na zemlji: do | kolen | tičijo v blatu, težka bremena nosijo |
trditi, da se je treba posluževati vseh | sredstev | , magari tatvine, nemara tatvine še |
Potem je nanesel | drv | v kuhinjo, gospodinja je šla na polje |
pesem, ki ga je spremljala že toliko | let | . |
zakristijo, kamor so hodili starci njegovih | let | , ki niso imeli svoje klopi. |
Ni ji bilo še osemnajst | let | , ko je zanosila z Martinom, Martin |
Povedal je, da celih šestnajst | let | ni bilo v njegovi fari nobenega nezakonskega |
stara fotografija, družba fantov in | deklet | , posneta ob priliki romanja na Sv. Goro |
žilah kakor staro vino: štirideset | let | ni vedel, kako se prebuja pomlad in |
Preživel je že trideset | let | svojega življenja, ki je bilo dokaj |
kakor so to delali fantalini njegovih | let | . |
poklical pred tablo, ni našteval samo | imen | in letnic, pač pa je opisoval boje |
sebe, da se je treba posluževati vseh | sredstev | , tudi tatvine, tatvine še posebno. |
zato jima je beseda težko prihajala iz | ust | . |
Da ne štejem | jajc | , masla in drugih stvari, ki jih vam |
Od tega je že dolgo | let | .« |
velikimi pletenimi kovčki in kakim pet | let | starim sinčkom, ki je govoril italijansko. |
predenj, se je zastrmel vanjo; že šest | let | je ni videl in tako je od presenečenja |
Gilda še ni bila stara trideset | let | , toda kazala jih je veliko več. |
Ko ji je bilo trinajst | let | , ji je umrla mati. |
Šest | let | je |
Manj | ust | bo v hiši. |
divje bučala in cvetje je padalo z | oken | . |
preko ravni, se bolestno obiral krog | pobočij | , pred predori je postal, presenetljivo |
Levi je snel zobovje iz | ust | , ga položil v svojo vojaško skledo |
otroci privadili granat in brnenja | letal | , ženske greha in Jakob božje volje. |
sladkor, meso, vse ji pada naravnost iz | nebes | .« |
Legel je, se odel do | ušes | in zamrmral: |
poraščenih licih in obviseli v kotu | ust | , da je začutil slan okus. |
ji je zmanjkalo črne kave in nosečih | deklet | , da bi nad njimi otresala svoj jezik. |
ustnice v trobento in zatrobil iz polnih | pljuč | : |
Bila je bleda in videlo se je do | tal | . |
Potem potem je veter zganil krone | dreves | , z debla je padlo črvivo jabolko in |
doletela, ko sem bil star kakih sedem | let | . |
Ni imela ne vrta ne njiv in ne | polj | , pa je kljub temu vsako leto spitala |
Takrat mu je bilo že štirideset | let | . |
Ta dva moža, ki sta že nekaj | let | prenočevala pri Strežkovih, kadar ju |
pustu oženil s čokato, kakih deset | let | mlajšo žensko, ki sta jo kramarja pripeljala |
beneške meje in ko ji je bilo šest | let | , je začela hoditi v šolo. |
Bil sem star štirinajst | let | ; oče se je spomnil, da »imam glavo«, |
vse doma in imajo že blizu štirideset | let | . |
Zdaj ji je bilo že devet | let | . |
zadrgalice, ker so glodali lubje mladih | drevesc | , lisice smo preganjali zaradi kurje |
svoji rasti k soncu iz teme jetniških | dvorišč | je pognal mladiko mimo mojega okna. |
po celici: štiri korake od okna do | vrat | , štiri korake od vrat do okna. |
korake od okna do vrat, štiri korake od | vrat | do okna. |
začel pihati iz vseh svojih šibkih | pljuč | . |
veste, da sedite zaradi političnih | grozodejstev | in da moramo zaradi tega z vami strože |
veja se je izvila iz vetra - in iz | očes | na mladikah so pognali drobni, temnorjavi, |
dokler ne ležim točno na sredi; krone | dreves | nad mano morajo risati krog. |
da bi s šibkimi perutmi dvignila s | tal | svoje težko telo in odletela. |
visok, slabo oblečen mož zahajajočih | let | , ki se je s svojim širokim, globoko |
Planil je od hišnih | vrat | , se nenadoma ustavil, se ozrl na obe |
Hodil je po stezah preko | pobočij | , pregledoval vse grme in vse jame, |
kuhinje, da so se gospodinje cmerile okrog | ognjišč | in s solzami zalivale jedi, ki so se |
razcvetenimi čeveljčki dotaknilo blatnih | tal | . |
njegova hiša pa je stara že dvesto | let | in bi kaj takega gotovo ne prenesla. |
verjel v svoje zveličanje, je dvajset | let | hrepenel, obupaval in na tihem tudi |
Tako je Venček živel osem | let | . |
Ko je imel štirinajst | let | , je prejel odpustnico, kakor so jo |
Šest | let | , to še ni večnost, toda tistih šest |
to še ni večnost, toda tistih šest | let | življenja, ki ga preživijo fantje od |
Srca teh | bitij | se prav v teh letih razcvetejo in z |
prisluškujejo vetru, ki drsi skozi krone | dreves | , in listju, ki jim šumi pod nogami. |
Teh lepih in bridkih | let | se kasneje v življenju spominjamo skoraj |
Ko mu je bilo šestnajst | let | , se mu je v rokah raztreščila granata, |
Stepla je kar pet | jajc | , dodala obilico armanca in peteršilja |
In vsakih sedem | let | vse prav pride, bi dejal tvoj rajni |
Ko sta prišla do odprtih kuhinjskih | vrat | , sta se ustavila na pragu. |
Nekaj dni zatem je namesto | drv | prinesel iz gozda tri divje rumene |
proletariat,« je počasi povedal Venc in okrog | ust | se mu je zarisal trpek nasmeh. |
telo Venca Poviškaja se je dotaknilo | tal | in se stulilo. |
vse misli napisane po stenah svojih | src | ; in da jih ne bi izgubili iz spomina, |
potem bi bila gotovo polovica naših | src | zaplenjenih ter bi leta in leta ležala |
Konfinirali so ga na Ponzo za pet | let | . |
telesna podoba je izginila v megli | hrepenenj | . |
Jajc | smo se spočetka branili, kakor se to | |
žalosti na dobrem, da lahko živimo petsto | let | srečno življenje, pa lirikov nam še |
dogajalo sleherni dan že dolgo vrsto | let | . |
pride takale ženska v obleki skoraj do | tal | , v tesnih čevljih, ki jo nazarensko |
ni bilo bogve kakšnih ljubezenskih | čustev | . |
Jemala sta se pravzaprav že dolgo | let | , zdaj sta se vendarle vzela. |
odlično prepisovala iz »100 ljubavnih | pisem | « lepe stavke o luni, o žuborečih potočkih, |
hiše, ki je bila pod cesto, je izpod | koles | brizgnilo kamenje v okna. |
igle, so mu ležale do srede bledih | lic | ; skozi priprta usta se je v neenakomernih |
Ni mu bilo še šest | let | , pa je že stregel k maši. |
tjavendan, kakor brezzobi starci frcajo iz | ust | fižolove olupke. |
Že kakih štirideset | let | se je vrtel po cerkvi, a še nikdar |
mu šepeta, da čuti celo dih znanih | ust | . |
Fic!" mu švigneta dve krogli mimo | ušes | . |
njegove trde cajgaste hlače mokre do | kolen | in vse pobrizgane z belimi lističi |
Že dvajset | let | živi Dragič na njem, a ga šele danes, |
skrotovičenimi vejami, ki že toliko dolgih | let | stoji samoten, samosvoj in mrk sredi |
ki ga nisem videl že toliko dolgih | let | . |
mojega starega očeta, ki sta že trideset | let | po njegovi smrti zaman čakala, kdaj |
njegovo mnenje, da pride vsakih sedem | let | vse prav. |
kateri se je premikalo skoraj dvajset | let | : moja noga je pravilno odmerila višino |
naravnost na široko kljuko izbinih | vrat | , kakor bi ta vrata odpirala brez presledka |
gospodinja, ki noče pokazati sosedi, koliko | jajc | je prinesla iz kokošjega gnezda, ter |
daj nebesa; roke so mu mahale že mimo | kolen | . |
lasu, njega pa je življenje sedemdeset | let | teplo po obeh licih. |
kmetih in ne služkinja, ki trideset | let | ometa pajčevino po zatohlih sobah propadle |
Ko je odsedel sedem | let | nekje na Srbskem, so ga vrgli nazaj |
Štirinajst | let | je siromak presedel in nato umrl. |
Odmerili so mu šest | let | . |
»Petindvajset | let | smo se tepli za osvobojenje, bili smo |
prejšnjo vojno, ko je bil še krepkih | let | , je večkrat grmel v svojem basu o nekakšnem |
Pobu je bilo šele dvanajst | let | , a držal se je kakor mož. |
‘Če sta sedemdeset | let | lahko nosili gnoj, bosta zdaj vendar |
tej grapi sam bog ve koliko strašnih | let | . |
zgrabi sin, in ko očetu oprtnik zdrkne z | ramen | , ga sin zadene in nese naprej. |
tej grapi pehajo že toliko strašnih | let | za kos polente, žlico fižola in skledo |
Kri mu je curljala iz | ust | in iz nosa, gledal pa je naravnost. |
Vidiš, tebi je še deset | let | do moje starosti. |
Ric!’ je hreščalo iz oficirjevih | ust | . |
večerji pa sva sedla na prag vežnih | vrat | . |
lazov, kamor je očka Orel sedemdeset | let | nosil gnoj na svojem upognjenem hrbtu. |
Med pritajenim šuštenjem ženskih | kril | samo včasih zaškripljejo žeblji podkovanega |
Že trideset | let | mu zvesto služi, tako zvesto, da mu |
teh krajih, kjer služi skoraj dvajset | let | . |
konico in glasno izpljune, vrže jezik iz | ust | ter ga mojstrsko zvije in zavrti cigaro |
Kake tri korake od | vrat | so se ustavili na tlakovani poti, kakor |
ki je legla na vas, ponavljajo tisoč | let | stare kretnje kmečkih mater. |
Petdeset | let | je tam garala. |
Ko pa je bila stara sedemdeset | let | in je odhajala z Okroglega, je spregovorila. |
Vzel je cigaro iz | ust | in trdo rekel: - |
zdaj klopoče že deset, že petnajst | let | . |
noge čez visoki, oglodani prag ozkih | vrat | , ki vodijo v temačno klet, kjer na |
pokarala svoje telo, ki ji je osemdeset | let | tako zvesto in pokorno služilo, da |
čudno lahkoto, ki jo je kar dvigala s | tal | , |
je planila kvišku kakor dvoje dolgih | kril | , toda nobenega šuma ni bilo slišati, |
Njeno dolgo krilo se je dotikalo | tal | ; ker pa se je krtačica, ki je bilo |
svetu, da drug drugemu pulimo žlico iz | ust | .« |
Toda ko je prinesla lonček do | ust | , se ji je zdelo, da je znotraj vsa |
podoben vzdihu, ki se je zadnjih petdeset | let | skoraj vsak večer izvil iz njenih prsi; |
Tudi to je bila navada iz garaških | let | ; dobro je vedela, da se v postelji |
da okvir fotografije pokrije okvir | vrat | - in Čar se počasi dvigne s parobka. |
prostorno izbo in sedem bohotnih, godnih | deklet | . |
z žehtarjem vode in kriči iz polnih | pljuč | : |
»Tiho!« butne vanj iz več | grl | hkrati. |
glavo kvišku, da mu solzi odletita z | lic | . |
»Hej‐ja‐jo‐joooj ...« vre vrisk iz vročih | grl | . |
OČKA OREL, po domače Obrekar, bajtar (70 | let | ) |
OBREKARICA, njegova žena (65 | let | ) |
NANČIKA, najmlajša hči (19 | let | ) |
BORIS, vnuk (13 | let | ) |
zdaj gostačka v Dragarjevi bajti (60 | let | ) |
španski borec, zdaj politkomisar (35 | let | ) |
TILDICA, njena edina hči (25 | let | ) |
DRAGIČ, mlajši sin, partizanski kurir (22 | let | ) |
dolgoletni drvar v Bosni, zdaj partizan (55 | let | ) |
TRAVNIKARICA, njegova svakinja (40 | let | ) |
DRAGARICA, kmetica (60 | let | ) |
DREJC, njen edini sin (30 | let | ) |
Moj Jezus, krčmar (60 | let | ) |
OKROGLIČAR, kmet (50 | let | ) |
ZAVOGLAR, kmet (70 | let | ) |
LOKAR, bajtar (50 | let | ) |
TONE, kmečki sin, partizan (35 | let | ) |
PETER, kmečki sin, partizan (22 | let | ) |
MALI, bajtarski sin, partizan (20 | let | ) |
KOMANDANT, kmečki sin (36 | let | ) |
poveljnik fašistične posadke v Tolminu (45 | let | ) |
KUTSCHERA, SS‐Sturmführer (35 | let | ) |
belogardistične in kasneje domobranske čete (35 | let | ) |
GIUSTO, karabinjer, kasneje partizan (35 | let | ) |
Nizek, čokat fant dvajsetih | let | , umirjene, precej težke hoje, kakršno |
njim koraka korenjak petinpetdesetih | let | . |
Tretji je človek srednjih | let | . |
Fant srednjih | let | in srednje rasti, drobnega, nesproščenega, |
»Mene ni bilo svoj čas dvanajst | let | iz Bosne.« |
Kakor bi pognal iz | tal | .« |
Na levi strani ozkih, zakajenih | vrat | cvete oleander. |
»Šest | let | se že vleče. |
Ginjenost ji trepeče okrog | ust | . |
svojega sina, ki ga ni videla že toliko | let | . |
hodnik, ki se vleče vzdolž zgornjih | oken | . |
koncu se strma streha skoraj dotika | tal | . |
Smodin, bajtar ostrega nosu in izpitih | lic | ; pritlikavi, drobni Lokar, ki mu res |
Angelca stoji nekaj korakov od | vrat | . |
Človek petinštiridesetih | let | , že nekoliko zariplega obraza; drži |
Dva koraka od | vrat | pa nepremično stoji v zlikani uniformi |
Mračna in zatohla izba, čeprav ima šest | oken | in je prostorna kot skedenj. |
Okrogličar in mračen fant že starejših | let | . |
Drejc stoji dva koraka od vežnih | vrat | ; široko razkoračen, z rokami v hlačnih |
sina, ki ga ni videla toliko dolgih | let | . |
»Tisoč tri sto | let | živimo na tej zemlji - in tisoč tri sto |
živimo na tej zemlji - in tisoč tri sto | let | nas veliki pohlepni narodi trgajo na |
»Bomo!« zagrmi in vseh | grl | hkrati in vse roke navdušeno in odločno |
reče strastno in ga začne pehati od | vrat | . |
trenutku se zasliši zlokobno brnenje | letal | . |
brzostrelk, treskanje min in brnenje | letal | , ki še vedno |
Sedem | let | življenja bi dal, če bi lahko zakričal.« |
ustavita nekaj korakov od zakajenih | vrat | . |
Tildica se vidno upira navalu spominov in | čustev | . |
Komaj dober meter od vežnih | vrat | položi brzostrelko na klop, jo prisloni |
in vrže sekiro s tršem vred na kup | drv | . |
vzpenjajo navkreber tri ženske srednjih | let | in tri dekleta v svetlih, pisanih, |
strojnice in brzostrelke; iz neštetih | grl | široko zaori: |
Deset | let | se že tepe. |
njegovimi belimi lasmi kot s puhom, okrog | ust | mu igra čuden nasmeh: mešanica jeze, |
ustnic in v globokih brazdah suhih | lic | pa živi nasmeh, kakor bi še mrtev s |
na mojem hrbtu sedemdeset garaških | let | !« |
Kri mu curlja iz nosa in iz | ust | , njegov pogled pa je živ, trden in |
Telebnil sem na dno prepada, dvajset | let | globoko, v sam začetek svoje mladosti. |
roka - in bolečina, stara trideset | let | , je bila še tako živa, da me je zdramila |
bilo sedemnajst, njemu kakih petdeset | let | . |
ki so ji kapljale s širokih, rdečih | lic | . |
cerkvena mošnja; iz levega kota širokih | ust | se je Hlipu cedila rjava tobačna slina |
in trd, da si Venček ni upal odpreti | ust | . |
»Takrat je bil star petindvajset | let | . |
ga prijeli in obsodili kar na osem | let | ... |
»No, odsedel je tam svojih osem | let | , ki niso nič krajša kakor tu!« je rekel |
odvlekli v Rim in ga obsodili na deset | let | ... |
»Če si molčala dvajset | let | , p‐p‐pa bi molčala še dvajset ...« je |
obraščal srce in jo dušil že dvajset | let | . |
»Dva‐ajset | let | sem trpela ... |
podobno priznanje tudi iz njegovih | ust | . |
Pismonoša je pobral kapo s | tal | in se dvignil. |
telo, kakor bi ji bilo komaj petnajst | let | . |
garamo, on pa vrže po hišah tistih pet | pisem | - frc! frc! frc! - in že se lahko ves |
visokoleteče ali pregrešne: že trideset | let | sanja, kako se bo priženil na bogato |
Zdaj pa je že nekaj | let | vsa vas zahajala tja, ker se je Modrijanova |
včasih seveda primajal do kuhinjskih | vrat | ter povedal kaj jeznega ali kaj bridkega, |
dan zmečkano cigaro, vrgel jezik iz | ust | , ga mojstrsko zvil v koritce in tako |
zagleda, pa že rep pokonci, slino iz | ust | in zbezlja. |
je po strnišču svojih razbrazdanih | lic | in dolgo strmel v to glavo, ki je ležala |
Besede so gosto padale mimo mojih | ušes | ; slišal sem jih prav razločno, razumel |
obrnil in stopil na prag kuhinjskih | vrat | . |
Modrijan se je odsukal do | vrat | , toda tam se je le obrnil in se še |
Nato je odtrgal lonec od | ust | , globoko zajel sapo, se ozrl v Temnikarico |
ki sta seveda pognala iz razmer in | čustev | svoje dobe, sta danes mrtva; izginila |
nezakonske hčere, ki je ni videla že sedem | let | , ter jo nato pozdravila z naslednjimi |
premožen in dobrosrčen kmet srednjih | let | , ki sam ni imel otrok, je bil boter |
Matic je bil takrat star petnajst | let | ; po telesu je bil odrasel, po pameti |
Hotejčev Matic živel še dolgih dvajset | let | , do samega dneva svoje smrti. |
po rosni travi, ki mu je segala do | kolen | in je bila tako gosta, da se je nagibal, |
ga je nato zagrebel v kup raztrganih | obuval | . |
nabrali moški, ki tudi niso odprli | ust | . |
Toda kljub bolečini mu je okrog | ust | spet zaigral rahel smehljaj ponosa. |
in naglo stopil na prag kuhinjskih | vrat | . |
roka jo je počasi nesla do Matičevih | ust | . |
odkimal pob, čeprav je iz njegovih | ust | že slišal zgodovino Samotežnikovega |
predajal toku svojih misli in svojih | čustev | . |
takrat pet ali šest | let | , pa se še danes živo spominjam. |
bil še mlad fant, nemara še dvajset | let | ni bil star, se je zagledal v Kraljičkovo |
Osemdeset | let | bo stara, pa se še zdaj lahko vidi, |
začela kmetovati po starem; niti novih | semen | ni marala. |
Tako se je vleklo nekaj | let | . |
Skoraj petnajst | let | je čakala, a ko je sreča prišla, srce |
najstarejši je bil star komaj štirinajst | let | ... |
Vidiš, petnajst | let | se je to vleklo. |
Petnajst | let | je uboga Zamorka sama skrbela za Ravnico, |
saj sem bil star že sedem ali osem | let | , ko je umrl.« |
Komaj devet | let | bo stara, pa kaj vse je |
popolnoma drugačna, kakor so punčke njenih | let | . |
Raste in raste iz | tal | , široka črna lestev pa se spet dviga |
teh sinje zelenih rek, teh poraščenih | pobočij | , teh belih gora, tega odprtega neba |
Sedemnajst | let | bo star, pa ga prav nič ne zanima! |
Res je, da so se mrki oblaki grenkih | doživetij | večkrat pripodili na jasno nebo mojega |
vrtinci nekdanjih viharnih mladostnih | čustev | , res je, da so se na dnu hladnega tolmuna |
vzdihovaje obračali težki kamni potopljenih | hrepenenj | - toda vse to ni zasenčilo, ni pomendralo, |
naplavila, plast za plastjo, petintrideset | let | dolga, največkrat kalna in razburkana |
naša drobna teta, ki varuje to tristo | let | staro gnezdo in čaka, da se ptice vrnejo. |
kakršnega nisem še nikdar slišal iz njenih | ust | . |
človeka, res je, da je že trideset | let | grobar, toda tiste besede so me kljub |
glasneje zamrmral, odločno odtrgal noge od | tal | in se obrnil proti pragu. |
Saj je stara že sto | let | ! |
- Sto | let | ... - sem ponovil, spet nagnil uro in |
Saj si star komaj dvajset | let | ... |
Takrat mi je bilo dvajset | let | , zdaj sem v petintridesetem! ... |
Petnajst | let | ! |
»Petintrideset | let | si star! |
Iz vasi gredo, iz | mest | in samot. |
ki sem nanj čakal dolgih petnajst | let | . |
Počasi se mu okrog | ust | zarišejo trpke sence. |
Sicer pa sem petindvajset | let | čakal na to uro. |
Sedemindvajset | let | . |
»Dvanajst, trinajst | let | . |
je z močnim utripanjem svojih črnih | kril | klicala k sebi. |
Čeprav je minilo že osem | let | , odkar se je Justina vrgla v vodo, |
nateče rosa in da so mu hlače mokre do | kolen | ... |
- Že dvajset | let | sem pri hiši, v Nikjeru pa še nisem |
brezkrvne ustnice, da se ji bodo okrog | ust | nabrale drobne gubice. |
Mami bo smeh skopnel z bledih | lic | . |
besede je že dvakrat slišal iz njenih | ust | . |
nemim sočutjem pospremila do vežnih | vrat | . |
Bolehala je že devet | let | . |
zelo visok, zelo suh, kakih petdeset | let | star mož. |
Brika je bila stara kakih osemnajst | let | . |
Hej, dedci, stari, mladi in srednjih | let | ! - |
- Taki pobje sploh ne gledajo | deklet | , - je rekel stric. |
Rahlo, kakor bi se ne dotikala | tal | , se je pozibavala po strnišču pravkar |
plavale zlato rumene luskinice koruznih | zrn. | |
bil visok, koščen starec sedemdesetih | let | . |
modrosti, ki sem jo skrivaj slišal iz | ust | tega dobrega soseda. |
Desetega oktobra bo štirideset | let | , odkar je umrla, pa je babe še ne pustijo |
Na pragu, v črnem okviru | vrat | , je stal samo sosed Trnar z velikim |
Meni je bilo devetnajst, njej dvanajst | let | . |
oblači se, - je rekla in se skozi krone | dreves | zamaknila v nebo. |
Takrat mi je bilo komaj sedem | let | . |
njeni dolgi lasje viseli skoraj do | tal | . |
Od tistega dne je minilo že petnajst | let | ! ... |
šolskega praga nisem imel ne denarja ne | spričeval | pa tudi veselja ne. |
V črnem okviru | vrat | je stala teta. |
migotati podobe iz davnih otroških | let | . |
slovesno brkat možakar šestdesetih | let | ; zavaljenega in zapitega, a dobrodušnega |
Petinšestdeset | let | je bil gospodar zemlje, in trije rodovi |
nagnil glavo na rame in spustil jezik iz | ust | ter se šele nato lotil tega slovesnega |
prihajalo zamolklo bobnenje, kakor bi se s | pobočij | valile skale in butale ob velikanski |
danes spominja tistih »čudovito lepih« | bitij | na potrdilih prvega obhajila, pravim |
na potrdilih prvega obhajila, pravim | bitij | , ker še danes nisem dognal, ali so |
Venčka in Pepča, Vojnačeva poba mojih | let | , ki sta umazana in razcapana sedela |
sv. pismu, a je še nisem bil slišal iz | ust | živega človeka. |
debeli, razbrazdani koži njenih visečih | lic | , in v svoji jokavi, čudni žlobudravščini |
odzdravil, mu je pogum takoj splahnel z | lic | . |
in se pogrezal v zemljo, najprej do | kolen | , nato do bokov, do ramen, in metal |
najprej do kolen, nato do bokov, do | ramen | , in metal peščeno zemljo po zeleni |
Ded je vzel pipo iz | ust | , nas premeril izpod obrvi in zarevsal: |
stopnico je sproti obrazložil s številom | let | : |
pogledal deda, ded pa je vzel pipo iz | ust | in resno rekel: |
je potegnil svojo veličastno pipo iz | ust | in se pripravljal, da bi kaj rekel, |
Že trideset | let | ! |
Deset | let | živiš v vasi, vse poznaš, z vsemi prijateljsko |
ter jih z golimi bajoneti gonili s | tal | in potiskali naprej. |
dolga bukova klada, ki je dedu dokaj | let | služila za tnalo. |
ogromno mizo v klet, kjer je deset | let | trohnela v polmraku; na svetli dan |
njeni dolgi rdečkasti lasje so viseli z | nosil | in nihali v pomladanskem zraku; skoznje |
rdeče lase, ki so venomer drseli z | nosil | in vztrepetavali v pomladanskem zraku, |
je od takrat minilo že petindvajset | let | . |
»Prave... Za vsakega hranim nekaj | zrn | ...« |
Petdeset | let | je živela svoje »mirno, pobožno« življenje. |
V okviru zakajenih | vrat | je stala štiriletna Kadetka, ki je |
stiskamo se k njej in jo branimo že tisoč | let | , branimo jo največkrat preprosto, kar |
izpraznil šilce in ga vrnil teti, »šest | let | je mlajša od mene, nos sem ji brisal |
»Petnajst | let | ni bilo poba doma, ti pa čenčaš, ko |
zagrozil, da jo bo razčesnil od vrha do | tal | , če mu še kdaj blekne kaj podobnega. |
»No, tako se je to vleklo še nekaj | let | , potem pa je počilo. |
»Petnajst | let | ...« |
sem med grobljem iskal stanovitnih | tal | ter se skoraj razdraženo spraševal, |
Nato je potegnila roke s | kolen | , jih vtaknila pod predpasnik ter se |
»Toda tam je šele | deklet | ! |
sem roke k ustom in poklical iz vseh | pljuč | : |
Poznala sva se precej | let | . |
je res stal na cesti, toda čudo vseh | čudes | , prav nič ni bil nestrpen. |
mu pijejo kri, da ima sirota konice | ušes | že vse žive. |
pač usojeno žrtvovati konice svojih | ušes | in se je s to usodo že sprijaznil. |
ki so ji kapljale s širokih, rdečih | lic | . |
cerkvena mošnja; iz levega kota širokih | ust | se je Hlipu cedila rjava tobačna slina |
in trd, da si Venček ni upal odpreti | ust | . |
doline zasvedral v vrtinec, se pognal od | tal | in švignil naravnost v sivo nebo. |
zaljubljenosti in grdobij iz otroških | let | . |
k dekletom, Venček pa je zardel do | ušes | in sklonil glavo. |
njegove zaljubljenosti iz otroških | let | . |
Venček je bil zdaj star devetnajst | let | in je bil ponosen fant. |
Pod potjo je štrlela iz | tal | precejšnja skala, ki so ji Čelarjevi |
bi se hotela dvigniti s | tal | . |
»Koliko je teh Prikrajarjevih | deklet | !« |
saj je bil vendar star že devetnajst | let | in je bil ponosen fant. |
ki sta obstala vsak na svoji strani | vrat | in počakala, da je izstopil mlad, koščen |
dedec in pol; star kakih štirideset | let | , visok skoraj dva metra in raven kot |
hrbtenice in zdaljšala roke skoraj do | kolen | . |
čas velikih oblakov in nedosegljivih | obzorij | , čas sladkega in otožnega nemira. |
pelerina je zaprhutala kakor dvoje | kril | in že je stal pred njim. |
učiteljici smo že slišali iz njegovih | ust | . |
bi s topolov padlo na tisoče zlatih | src | . |
Ravničar je stal na mostu že dvajset | let | , poleti in pozimi, v soncu in dežju, |
In res je prišla šele čez sedem | let | , ko je Ravničarica umrla. |
zakaj takrat sem bil star šele dvanajst | let | in še nisem vedel, da |
Prišli smo do velikanskih | vrat | in stopili čez visok kamniti prag na |
A nisem dosegel | tal | , ker sem se prej zbudil. |
pravi, da bom živela še najmanj sedem | let | !« |
pomagalo, da sem bil star že osemnajst | let | in da sem hotel biti pameten in tudi |
matere, ki za njo počiva že trideset | let | . |
Skoraj štirideset | let | je bila ta zgodba zakopana v meni, |
vrstah in na njih je bilo blaga in | čudes | za vse potrebe in za vse želje. |
Ta je bil hrust petdesetih | let | . |
Skoraj trideset | let | je služil za hlapca pri skopem kmetu, |
Zdaj je minilo že dvajset | let | , pa še ni izdelal takšne palice, ki |
skozi goščavo nemirnih in nestrpnih | teles | ter pricingljal tja, kamor je bilo |
zaigrajte!« je stražmojster zagrmel iz polnih | pljuč | , švignil kvišku in s kazalcem ustrelil |
semenj potreb in želja, semenj tisočerih | vprašanj | , ki so ostala brez odgovorov, pa tudi |
ciprese so se priklanjale skoraj do | tal | . |
kar drhtele v živem vetru njihovih | kril | . |
so okamenele na pol poti od mize do | ust | , oči so debelo zazijale, ušesa z grozo |
Saj nimam | očal | !« se je pošalil Peter Majcen. |
je človek srednje rasti in srednjih | let | . |
Po čelu, po licih in okrog | ust | je imel že kar precej globokih brazd, |
ukvarjal s proučevanjem družboslovnih | del | ; da so njegovi značaji doživeti in |
prezgodaj, tudi če so stari že sto | let | .« |
sajastem, črnem okviru obokanih vežnih | vrat | svojega starega, samotnega doma. |
razvojnih pojavov v naravi kot rezultata | nasprotij | in odnosov. |
- Nemara že štirideset | let | res nisem bil, a danes sem spet. |
Štirideset | let | je štirideset let! |
Štirideset let je štirideset | let | ! |
In teh štirideset | let | je potrdilo staro resnico, da velika |
To uro, skoraj petdeset | let | kasneje, je bilo prav tako. |
- Ne pozabi, da si star sedemdeset | let | ! |
Snega je do | kolen | ... |
Stala je na pragu, črna v okviru črnih | vrat | . |
»Sedemdeset | let | ...« |
tleh komaj tri metre od velikih vežnih | vrat | . |
Na pragu vežnih | vrat | je Petru Majcnu zastala noga. |
je, čeprav ji že dobrih štirideset | let | krepko korakam naproti!...« |
hrbtu griča je bila gruča temno zelenih | dreves | . |
dvoje črnih, majhnih, podolgovatih | oken | kakor dvoje priprtih črnih oči. |
Nekaj mladih | dreves | mu je prihajalo naproti skoraj do doline. |
ledu in on je star komaj petindvajset | let | . |
vkovan v led, on pa je star sedemdeset | let | . |
Da, dragi moj Krn krnski, sedemdeset | let | sva se gledala, zdaj se gledava zadnjič!... |
hiš, starih lesenih hiš iz tesanih | brun | . |
Dvajset | let | že pripovedujem, kako sem se pretepal |
Res je, dvajset | let | sem lagal. |
stroga, da hči in sin nista odprla | ust | . |
»Nemara štirideset | let | res nisem bil, a danes sem spet!« |
Prav tako jasno je videl kakih šest | let | starega fantička, ki je stal ob samotnem |
glavi, ki me preganjata že dobrih deset | let | , v zvezi s prizorom v Temniku,« si |
duše, in jih bo spuščalo še čez sto | let | ... |
Ni bil star sedemdeset | let | , star je bil tisoč let in je bil za |
star sedemdeset let, star je bil tisoč | let | in je bil za glavo višji. |
čudno, tako neresnično: oblike gričev in | dreves | , razpotegnjene njive in stare vrbe, |
njega je stal fantiček kakih petih | let | . |
očeh je bilo nekaj otožnega in okrog | ust | mu je ležala senca žalostnega nasmeha. |
Starec ga je objel okrog | ramen | , ga pritisnil k sebi, zaprl oči in |
Ko je šel mimo | vrat | , je prisluhnil razgovoru. |
dejanje, ki se je bilo zgodilo nekaj | let | pred vojno, je bilo Temnikarja tako |
Temnikar je začutil, da nima več | tal | pod nogami. |
stene buta bridkost, ki ne more najti | vrat | . |
in se naslonila na podboj kuhinjskih | vrat | . |
»To je samo odmev današnjih | doživetij | . |
prav ta kriva vseh mojih današnjih | doživetij | , mojih srečanj in mojih misli o smrti... |
vseh mojih današnjih doživetij, mojih | srečanj | in mojih misli o smrti... |
svetla, da je razločno videl debla | dreves | in sivo prazno cesto... |
In nikar ne zaklepajte vežnih | vrat | !« |
pošastno švignila med črnimi debli | dreves | . |
In bil je velik, višji kakor vrhovi | dreves | . |
mogočen in visok, višji kakor vrhovi | dreves | . |
s kleščami ne bi potegnil besede iz | ust | !« |
sem še otrok, star enajst, dvanajst | let | , on pa že sedemdesetletni starec, toda |
Hitro je vzel iz | ust | svojo kepo, se odkašljal, pomlel s |
tudi mene čaka še toliko nerešenih | vprašanj | o svetu in sadu, o življenju in smrti |
sosedov Andrejček, ki je bil nekaj | let | starejši od mene in zelo spretnih rok. |
stopnice ne škripljejo, zapah zadnjih | vrat | se neslišno odpahne. |
Nisem dosegel | tal | , ker sem se prej zbudil. |
pravi, da bom živela še najmanj sedem | let | .« |
pomagalo, da sem bil star že osemnajst | let | in da sem hotel biti pameten in tudi |
senožetih in travnikih so se izpod | dreves | bolj in bolj daljšale poševne sence. |
ki je bil že pravi dečko dvanajstih | let | , je s palico udrihal po grmovju in |
Vzel je pipo iz | ust | in jo začel počasi iztrkavati ob kamen, |
tako je sedel še dolga leta, morda sto | let | ali še več. |
Čeprav je bil star že sto | let | , je bil za kameno starost še tako mlad, |
Odbijal se je od | debel | in zraven še veselo ponavljal: |
Deset | let | si bom lizal rano, preden se mi zarase.« |
dolgo živela, bova živela komaj še sto | let | .« |
»Samo sto | let | !« je veselo vzkliknil kamen. |
sta res živela samo še kakih petdeset | let | . |
No, ko je minilo petdeset | let | , so prišli gozdarji ter posekali jelko |
Najmanj še petdeset | let | . |
V tistem zidu je tičal trideset | let | . |
tako je zdaj tudi tukaj že trideset | let | . |
Ampak on čaka, morda bo čakal še sto | let | . |
bližnja lipa, ki je bila stara petsto | let | . |
Enako stara sta bila: sedeminštirideset | let | . |
lepopisje spretno roko, in že dvanajst | let | je bil v isti službi, pri bratih Descambos, |
Med seboj si nista prikrivala | mnenj | in eden je priznaval, da ima drugi |
Gledala sta se, kotiček | ust | se jima je tresel in v strmečih očeh |
Prav sredi teh | opravil | ga je nekega dne na glavni cesti nagovorila |
Vrste | dreves | , ki so se v temnejših črtah odražale |
Sedem | črtal | , razporejenih na dnu, je vzporedno |
in pena je silila iz pločevinastih | veder | , ki so bila tik pred tem odstavljena |
priklenjeni na verige, so jedli, z njihovih | teles | se je dvigala toplota in se odbijala |
Gasparin (1783‐1862) je napisal vrsto | del | , s katerimi je pripomogel k temu, da |
posestvo je obsegalo petnajst hektarov | dvorišč | in travnikov, triindvajset hektarov |
potem pa se vpričo toliko različnih | mnenj | nista mogla odločiti. |
nobenega blaga, pričakovati ni nobenih | nakazil | , blagajna je prazna. |
Brž jima je poslal tristo | drevesc | , za katera ni mogel najti kupca. |
Oblike | dreves | so bile vnaprej narisane. |
Upognil je njihova debla do | tal | ; nobeno ni več pognalo. |
drobljenju zemlje in odstranjevanju | očes | . |
Čez petnajst | let | bi imel z obrestmi vred dvakrat toliko, |
Kontrašpalirjem sta se odpovedala, pokončanih | dreves | ne bosta zamenjala; toda nastali bodo |
presledki, razen če ne podreta še tistih | dreves | , ki so ostala pokonci. |
tej dejavnosti; več kot petindvajset | let | je vodil Roretovo enciklopedijo in |
umetnega holma je šest grobo obtesanih | debel | nosilo pločevinasto streho s privihanimi |
več ovinkih v blodnjaku so prišli do | vrat | z glavami pip. |
Gotovo zaradi | popravil | na skednju, kajti sleme in ostrešje |
»Sedem | let | sem se vojskoval v Afriki. |
pripomočke in kmalu je bilo pri hiši polno | sit | , sodčkov, lijakov, penavk, precejalnikov |
Zaradi vseh mogočih | del | se je zemlja izboljšala in prišel je, |
Toda | prirastišč | ni bilo lahko odkriti, in ko sta prišla |
poizvedovala in potem sta še nekaj | let | zavila drugam, kadar sta sredi polja |
izračunal, da ima kokoš v lupinah svojih | jajc | več apna, kot ga je v vsem ovsu, ki |
izredno priljubljenih poljudnoznanstvenih | del | in socialist, poslanec leta 1848. |
domišljal, da si je nakopal vnetje | pljuč | . |
Becquerela je izšla leta 1854, torej nekaj | let | po dogajanju v naši knjigi. |
Žarek z Rimske ceste potrebuje šest | stoletij | , da pride do nas, torej je mogoče, |
vedno zaposlenega s širjenjem dobrih | del | . |
nobena knjiga ne more odtehtati osebnih | opažanj | , zato sta šla na dvorišče in spraševala |
vprašanja malo čudna za gospoda njunih | let | . |
cerkvi, s stebri, ki so segali od vrha do | tal | , in s preprogo iz haloge, položeno |
Članek, ki je bil poln | dejstev | , je razlagal vprašanje tako, kot so |
Videti je bil deset | let | mlajši, na senceh je imel kodrčke, |
sta, kajti skrinja je bila potrebna | popravil | . |
Zadnjo stran | vrat | je v celoti pokrivalo genealoško drevo |
oreha (Pécuchet ju je imel od mladih | let | ) sta bila na kaminu postavljena na |
opolzki moški, ki prekriva eno izmed | oken | na križ v Hérouvillu, dokazuje, da |
polja stoji pokonci zatrep, od vrha do | tal | obraščen z bršljanom, ki drhti v vetru. |
v 12. stoletju prinesel novo vrsto | jabolk | , in Onfroyem, ki je bil guverner Hastingsa |
Tram je bil nekoč del | vešal | v Falaisu, ne več ne manj. |
Pisem | ni bilo pri njiju. | |
Tako zase kot zanju je naštel nekaj | del | , v katera je treba pogledati. |
Treba bi se bilo lotiti | izkopavanj | . |
Gotovo so ti spomeniki delo starejših | ljudstev | . |
dokazovanju sta se hotela opreti na čimveč | dejstev | , zato sta si priskrbela še druga dela |
Prav nič nista bila v zadregi zaradi | protislovij | v teh knjigah. |
bolj ali manj kosmato vestjo, odprtih | vrat | , spečega stražarja - in svet bi bil |
preložil veliko romanov in gledaliških | del | z Montesquieujem in prevodi Horaca |
prečrtanimi šili in lasuljami pomeni, da ni | šil | in ni perik, torej se prebere kot kraljevo |
ima štiri stene, razdeljene na devet | polj | , vsako polje pa nosi svoj znak. |
Jezusovo rojstvo prestaviti za pet | let | pred običajno letnico, da so Grki šteli |
za datume sta prešla k zaničevanju | dejstev | . |
kar zaželel, da ne bi bilo nobenih | odkritij | več, in najbolje bi bilo, če bi Francoski inštitut |
Tako mine več | let | . |
tako stisnjeno med vojake, da potem še | kolen | ni moglo razkleniti. |
še čisto drugače važnih in še težjih | vprašanj | !« |
Lacroixa (1807‐1884), avtorja poučnih | del | in zgodovinskih romanov. |
v Liègeu je prestavljen za petnajst | let | naprej. |
izumetničena in protinasta je zaradi neumnih | sredstev | in nesmiselnih zaupnikov. |
mimo v obliki preslice pristriženih | dreves | . |
bila odprta, stopila je na prag malih | vrat | . |
tolikšne težave imata zato, ker ne poznata | pravil | . |
profesor filozofije, jima je poslal seznam | del | s to snovjo. |
sodbo, prednost v razpoznavi nekaterih | razmerij | . |
priznajte, da lahko pridejo v roke mladih | deklet | . |
Zaradi senenih kopic ali | dreves | so imeli napade panike; nekoč so se |
nekega dne, ko sta šla mimo njegovih | vrat | . |
Pécucheta, od njega ju je ločevala vrsta | dreves | . |
naprej in s paličico klestil listje z | dreves | . |
tako pozorna, da ga je pospremila do | vrat | . |
zravnana, povešala je oči, kotiček | ust | je imela nekoliko pridvignjen. |
pa se je sklonil z rokami čisto do | tal | . |
ki imajo stopničko štiri čevlje od | tal | , in spretno loveč ravnotežje je premeril |
ni bila primerna za človeka njunih | let | ; opustila sta jo, nista se upala premikati, |
naredi za preroka, kako se muzicira brez | glasbil | , kako se je mogoče dopisovati po polžih. |
Bordinovo, in vprašal je duha, koliko | let | šteje. |
Pet | let | ?« je vzkliknil Girbal. |
Zato nam daje opise | nebes | . |
mojstri so bili nedostopni zaradi obsega | del | ali težavnega izražanja, zato pa sta |
je na pričevanje zavesti, izročilo | ljudstev | , potrebo po stvarniku. |
izvedel državni udar in se za deset | let | polastil predsedniške oblasti. |
so prirojeni, se pravi starejši od | dejstev | in univerzalni. |
razvrščeni na pet vrst, saj so odvisni od | čutil | . |
Zmota je lahko stara sto tisoč | let | , vendar samo zato, ker je stara, še |
veter, šipe so žvenketale, črne gmote | dreves | so se zibale in sveti Peter, ki se |
»Spomnite se umorjenih kraljev, poklanih | ljudstev | , družinskih razdorov, žalostnih posameznikov.« |
čudežev, saj sta jih poznala od mladih | let | . |
je kot človek, ki ga rado zebe, do | zapestij | potiskal roke v rokave. |
je razodeval njegovemu srcu v obliki | gnezd | , bistrih studencev, dobrodejnega sonca; |
Poželjivo jo je gledala od mladih | let | , vedela je, na kaj meji, poznala je |
Takšen način razumevanja | dejstev | se je Pécuchetu zdel nepošten. |
Eksodus nam sporoča, da so štirideset | let | opravljali daritve v puščavi, medtem |
podobnostmi mu je hotel dokazati enakost | verstev | . |
Nerona do Galerija so našteli deset | preganjanj | !« |
močneje in dežni curki so se odbijali od | tal | kot majhne bele rakete. |
dobro kot ona poznal vseh molkov in | odpuščanj | , ki jih prinašajo, delovanja relikvij |
Vendar Maistrovih | del | nista mogla kar obdržati, zato sta |
črt in barv ga je zmešalo in nobenih | imen | si ni zapomnil. |
je pogledal, da je vdova zardela do | ušes | , kakor da bi jo prešinila nenadna nežnost. |
se pri tem z licem dotaknil njenih | kolen | . |
Pred njima je odprtih | ust | in kot okamnel stal mladi Victor in |
ljudem in tako je bilo Pécuchetovih | predavanj | konec. |
Predstavljal si je deklico kakšnih petnajstih | let | , občutljive dušice in vedno dobre volje, |
se je pogajal z njim na drugi strani | vrat | , prosil, naj odpre, mu obljubil slivov |
vznemirjajte se zaradi vrednosti svojih | dejanj | , saj jo določa edinole kazen oblasti.’ |
kazenski zakonik iracionalno delo brez | načel | .« |
gozdov na rumeno, travnikov na zeleno in | poslopij | na rdeče. |
videle dekliške prsi, polne rdečih | znamenj | od grbavčevega stiskanja; plave lase |
učiteljico, iz njega pa nadzornika | del | !« |
kazalo smisla, ker mi je bilo že nekaj | let | jasno, da se z bombami ne da, da stvari |
manj zaviranja nežnih elementarnih | čustev | . |
Trajalo je več mesecev | pregovarjanj | in prosjačenj, jasno, niso mi zaupali, |
Trajalo je več mesecev pregovarjanj in | prosjačenj | , jasno, niso mi zaupali, na koncu je |
S | potovanj | po deželah tehnično manj razvitega |
pač iščemo možnosti osmislitve naših | življenj | na različne načine, ker smo pač različni, |
koncentrirana točka, okoli katere je toliko | let | gravitiral največji del moje ljubezni. |
Bolgarija prekaša našo državo vsaj za pet | let | . |
Morda zaradi nekih samodestruktivnih | nagnjenj | privid zgleda stvaren. |
Hribi so naprave za širjenje | pljuč | je nekoč rekla Majda, in poligon za |
stilu in sredi vsega, strašne palače | ministrstev | po sovjetskem vzoru z visoko, gor vzhajajočo |
Obrazi so odsevi misli, | občutenj | . |
in narod o Dinastiji sliši samo iz | ust | srečnežev, ki so imeli srečo videti |
Nabasali so mi tudi kuhanih | jajc | , pečenih kurjih bedrc, konzerv, sadja |
mi tudi kuhanih jajc, pečenih kurjih | bedrc | , konzerv, sadja in vsaj kilogram težko |
dojenčkov do pubertetnikov, so odprtih | ust | strmeli nekaj časa vame in potem spet |
sončnic in divje svetlobe pšeničnih | polj | . |
Atene, Jeruzalem in večina drugih starih | mest | . |
Skozi zgodovino divjih | osvajanj | iz azijskih step so mu dodajali nove, |
logiki in ritmu njenih elementov in | razmerij | se skriva duh od nekod kontrolirane |
luksuzu in uživaštvu civiliziranih | mest | ; masa ga je ustoličila, da jim vse |
obesil sem se na svoj prešerni balon | pljuč | in letel, letel... |
žive duše, nobenega prometa, nobenih | bivališč | , nobenih polj, samo asfaltni trak in |
prometa, nobenih bivališč, nobenih | polj | , samo asfaltni trak in goli telegrafski |
V njej so že nekaj | tisočletij | pred našim štetjem živeli vseh sort |
svodu, ki res spominja na predstave | nebes | . |
tudi naše kraje, na freskah poljskih | znamenj | so videti podobe svetega Jurija, kako |
preskrbljeno s hrano in vodo za več | let | obleganj. |
preskrbljeno s hrano in vodo za več let | obleganj | . |
oddaljenih kanjonov skritih rek in | polj | so vodili skrivni kanali, za katere |
zaželiš emigrirati iz naših bolnih | mest | . |
turisti, ki jih air conditions vozijo od | vrat | do vrat in jih spravljajo počivat v |
jih air conditions vozijo od vrat do | vrat | in jih spravljajo počivat v bele sproščene |
S sprostitvijo zavrtih | čustev | , zidov in trdnjav, ki se jih prej sploh |
urah je pripeljalo mimo morda deset | vozil | . |
... In butajoč mrmraš iz | brezen | svoje duše povest igre prabitnih kozmičnih |
nosova, široke hlače z zadnjikom do | kolen | in čez evropska suknjiča s puško v |
ženske se razlikujejo od žena sosednjih | ljudstev | po tem, da niso nikoli zakrivale svojih |
navadno poročijo, ko jim je petnajst | let | in to najraje z bratranci po očetovi |
vlado, je zadirčno vprašal možakar mojih | let | v uniformi. |
Mahabad‐Bowkan se vzpne visoko med griče žitnih | polj | , redkih oaz drevja in slikovitih vasi |
Ker ni | drv | , pomeni to praktično edino kurjavo. |
tistih napetih bokov in bujnih ženskih | oprsij | , sicer značilnih za vse druge metropole |
Kanali ob cesti se zde zdaj, deset | let | po mojem prvem obisku, bolj zanemarjeni. |
* * * Vseh 37 | let | svoje vladavine je šah Reza Pahlavi |
konflikt islamske zakone in moralo. 13 | let | je Homeini prebil v azilu med šiiti |
proč od svoje cerkve in obljubljenih | nebes | in si dela nebesa tu in zdaj. |
ekspanzije v smislu izvoza revolucije je več | mnenj | . |
se v zasebnem življenju ne drže vseh | navodil | . |
in več metrov globoko iz zemljiških | neder | . |
Predmestja večjih | mest | so zamaščene mehanične delavnice, krite |
pločevino in s širokimi roletami namesto | vrat | , vse enake med seboj. |
kljub senci v ravni vrsti zasajenih | dreves | delujejo tako dolgočasno. |
se, da so od javnih oblik izražanja | čustev | sedaj dovoljeni predvsem tarnanje in |
ravnati z orožjem, se brzda v navalu | čustev | , pač pa v hribih sedaj trenirajo naši |
Najstarejši sin, dvanajst | let | ima, vsako noč joka, ker ga ne pustimo |
so ga tako oblekli več kot dva tisoč | let | nazaj. |
Trajal je osemsto | let | , vse do prodora muslimanov v Indijo. |
menijo, da označuje eno od energetskih | središč | sveta, okoli katerega so v prejšnjih |
To je čas velikih | praznovanj | maloštevilnega skrivnostnega ljudstva, |
sceno vse do južnih meja hindujskih | kraljestev | , so izginile številne manj odporne |
Deset | let | kasneje se je v te kraje in njihove |
školjk, koral in biserov iz toplih | morij | ter gumbov, kovancev in pasov, pritrjenih |
rimskih filozofov, malce utrujenih od | stoletij | . |
Tudi večina drugih | imen | je muslimanskih, čeprav se jih ni spreobrnila |
vzgojo otrok, hišna opravila, nabiranje | drv | , izdelavo košar in volne. |
Večina | vrat | v vaseh, ki sem jih obhodil, res ni |
turbanoma in razčeperjenima šopoma | peres | na vrhu. |
in poskakoval klobčič na pol golih | teles | ... |
sem nekaj mesecev prej videl v 3500 | let | starem Perzepolisu v Iranu. |
francoskega etnologa Sergea, ki že nekaj | let | sem prihaja vsako pomlad študirat kalaške |
iranskimi ljudstvi, izpostavljanje | trupel | naravnemu razpadu je odobraval tudi |
babnic, pa žuljave roke fantov mojih | let | . |
v Afriki pri plemenu Šilukov sredi | močvirij | Nila. |
sem pred njo na pručki in jo odprtih | ust | poslušal. |
samo od daleč, zagrnjene od vrha do | tal | , samo z mrežo v višini oči, so bile |
straneh meje prevladujejo člani sorodnih | plemen | Patanov. |
V Koranu je posvečena cela stran | navodil | , kako se je treba vesti ob takšnih |
pogled ni dosti slabše od nomadskih | šotorišč | . |
vibracije so prihajale izza šotorskih | kril | , od koder so skrivaj oprezale. |
nisi špijon, je bilo eno od težjih | vprašanj | . |
veselo, bili so močni fantje srednjih | let | , srečni, sproščeni in že na prvi pogled |
poskušali uresničiti skoraj brez osnovnih | sredstev | , brez kapitala, samo z voljo in veseljem |
petrolejke slišal smejati se kakih pet | let | starega fantka. |
naredili korita iz presekanih bambusovih | stebel | in vodo bi imeli na razpolago sredi |
največ je bilo Patanov, predvsem iz | plemen | Yusufzai in Afridis, ki so zaradi svoje |
Ne, je rekel mož srednjih | let | , za življenje v hribih nekam preveč |
divjo eksotiko odeti ljudje, udarci | kopit | ob kamenje, mračno svetlikajoče se |
Ko smo v začetku sedemdesetih | let | pridrli avtoštoparji po najcenejši |
Deset | let | kasneje, po mojem prvem obisku je od |
Tedaj je po cesti, ki so jo nekaj | let | prej v tekmi za vpliv zgradili Sovjeti, |
restavriranih, lani je bilo dokončanih 100 novih | stanovanj | , odprli so 20 novih velikih klinik, |
nakradeno opremo in orožjem iz vojaških | skladišč | . |
predlagati najboljše načine za izkoriščanje | nesoglasij | med plemeni. |
ki pa je predvsem v bližini večjih | mest | ideološko razdeljeno in pomaga tudi |
Bilo je spet eno tistih krasnih | juter | . |
pol poti dol stratum jalovih kamnitih | pobočij | , večinoma tobačno obarvanih, včasih |
Tako gigantskih orehovih | dreves | nisem videl še nikjer. |
bliskovito sem se z nogami odrinil od | pedal | v zrak, z rokami sem bicikel sunil |
odvoz odpadkov, pa trakom za odvoz | jajc | , ki jih je dvakrat več zaradi pospeševanja |
vetru, pluti v svoji smeri odprtih oči, | ušes | , in ne pričakovati ničesar. |
kot že mesece trajajoče potiskanje | pedal | , odsotnost udobja in varnosti in vseh |
se je bilo obvladati kadar so se s | pobočij | usuli otroci. |
tem času postaja korenjak njihovih | let | in podobno pregnan, če je le kaj po |
nasuli polno naročje debelih rdečih | jabolk | in več vrst grozdja, da sem izgledal |
jih v svoji značkomaniji, ki že nekaj | let | trenutno vlada v deželi, vrli Bolgari |
zračnico in zanjo zataknil nekaj kurjih | peres | in borovih vejic. |
ženske pa tujcu niso hotele odpreti | vrat | . |
Najtežji je bil pogled na moža srednjih | let | s strahotno izžrtim obrazom, ki si |
Vsaka hiša premore vsaj nekaj | dreves | izvrstnega sadja. |
čeprav si našel zanje kup logičnih | opravičil | . |
okolja prevzeti programi iluzornih | prepričanj | , verovanj in idej, nas vodijo v naših |
prevzeti programi iluzornih prepričanj, | verovanj | in idej, nas vodijo v naših podjetnostih |
Že toliko | stoletij | brodimo po blatu iskanj in blodenj. |
Že toliko stoletij brodimo po blatu | iskanj | in blodenj. |
Vredni pa smo | nebes | . |
tej cesti, ki velja za eno svetovnih | čudes | , je še vedno avantura. |
utrujen, a takšna akcija rabutanja | jabolk | zbere sile, avantura prebudi speče |
Tako dobrih | jabolk | še nisem jedel. |
čem je skrivnost okusnosti njegovih | jabolk | , se mi je ta odkrila šele, ko sem eno |
bilo tudi konec večnih razprtij in | vojskovanj | s sosednjimi Nagari iz doline Nagar, |
česen in čebulo, od sadja pa veliko | jabolk | , murv, breskev, najbolj blagodejno |
izdelujejo fantastično marmelado, iz | jedrc | pa pasto, iz katere stiskajo olje za |
hitro zamenjala olje iz mareličnih | jedrc | . |
zadovoljne, kajti pobegnili so ven iz | mest | in tovarn v naravo. |
Skandinavca sem v Hunzo, bi bil čez dvajset | let | prvi, ne glede na poreklo, po vsej |
Einsteina in tudi zadnjih znanstvenih | odkritij | alternativcev. |
relativne bližine starih administrativnih | središč | , prirasle k srcu že nekdaj Angležem, |
romarjev, ki prihajajo sem iz begunskih | naselij | v južni Indiji, Butana in Nepala v |
se je potem razcepilo na 18 podobnih | jajc | , in da tibetanski rod izhaja iz enega |
tibetanski rod izhaja iz enega od teh | jajc | . |
so bile gore razsvetljene že tisoč | let | prej z bonom Bonpos pomeni človeka, |
slabim v tem ali v enem naslednjih | življenj | . |
dosegajo pogoje osvoboditve iz kolesa | rojstev | in trpljenja, vendar so prostovoljno |
posledica slabih ali dobrih preteklih | dejanj | , so težko čakali, da je minila zima. |
Še preden je Dalaj Lama dopolnil 14 | let | , piše prof. |
ko se je Dalaj Lama, tedaj star 18 | let | , pripravljal na zaključne izpite iz |
in dialektičnega mišljenja, petnajst | let | po prerokovanju nesreče starega Dalaj Lame, |
ki je zaradi prilagoditve njihovih | teles | na višino in tamkajšnjo odsotnost bakterij |
položaj brezdomstva, posledica negativnih | dejanj | v njihovi skupni preteklosti in da |
Nimaš nobenih | dovoljenj | , ne moremo te spustiti. |
čolnom po Savi, ne morem pa doživljati | čustev | teh ljudi iz drugačnega sveta, drugačnih |
ljudi iz drugačnega sveta, drugačnih | teles | , src in duš. |
drugačnega sveta, drugačnih teles, | src | in duš. |
obiskati sveti kraj, ni preživelo močnih | čustev | . |
ukaz vstali s svojih improviziranih | ležišč | , se obredno umili in v prvi zori z |
neukročenih vibracij, dišav in smodečih se | kadil | . |
Daleč proč od bučnih indijskih | mest | in zaspanih vasi, izoliran v svoji |
način, vendar v drugačne namene mnogo | stoletij | kasneje na zahodu špekuliral tudi Freud. |
fizičnih funkcij do najvišjih duhovnih | hrepenenj | , enaka in prepletena. |
Celo uživanje človeških | trupel | in nesnage so priporočali kot skrajni |
Takih | koles | je na vsaki strani po dvanajst. |
gre pri Jaganathu za boga prvotnih | plemen | na podcelini in da je starejši kot |
arijske in dravidske kulture nekje 1500 | let | pred n. št. |
sega v megleno prazgodovino vsaj 4000 | let | nazaj. |
festivalov prisoten tudi Kristus, 600 | let | kasneje pa tudi Mohamed. |
V intervalih od osem do devetnajst | let | , odvisno od položaja zvezd, podobna |
danes eno od štirih indijskih svetih | mest | , podobno kot je Jeruzalem svet za kristjane |
Bil je mojih | let | , suh in temnejše polti, kar ga je izdajalo, |
bilo narejeno iz bambusa, kokosovih | vlaken | , kosov z morja prinešenega lesa, samo |
dali dvakrat po dve vrsti ameriških | zdravil | , češ, da se je toliko riža verjetno |
glavni sedež oblasti vseh hindujskih | kraljestev | . |
uporabo slonov treniranih za podiranje | vrat | . |
Trideset | let | kasneje je bilo gradu in mestu pod |
Dostojanstvenike | mest | , ki jih je napadel, je podkupil z ogromnimi |
Agonija je trajala več | let | . |
predsodki so duhovi, za slepoto spričo | dejstev | , kopreno na očeh, za napačne predpostavke |
videl popoldne na sliki v dva tisoč | let | starem samostanu v Adžanti. |
najvišje samorealizacije, vseh sedem | let | asketskega življenja vseskozi za petami, |
ne bi mogel bolje izraziti in zadeti | čustev | nastopajočih. |
Angleži, potem ko so bile vsaj tisoč | let | po odhodu budistov zapuščene in pozabljene; |
in se na pragu srečal s svojim sedem | let | starim sinom in ženo. |
Oči za dragimi okvirji | očal | so mu živčno žarele. |
tujca, vsiljivca, ki so zadnjih osemsto | let | kot Muslimani, Moguli, Afganci in potem |
rep z vsemi tistimi očmi na koncih | peres | . |
jim brez sramu težko visele skoraj do | tal | . |
stolpnicami in živahnim prometom od vseh | mest | deluje najmanj indijsko. |
jih ne marajo, ker tudi do poštenih | deklet | menda niso dosti bolj obzirni. |
sobe ločene s stenami iz iverke, brez | oken | , tako vroče, da me je takoj polilo, |
navalili na kolo, imel sem nekaj krajših | predavanj | o smereh v razvoju sodobnega kolesa, |
muzej waleškega princa, univerzo, tisoč | let | stari tempelj Walkeswara, Hadžialijevo |
oče je preživljal družino s prodajo | očal | zraven na ulici, sestre pa so kuhale |
ostala v spominu kot eno najlepših | daril | z vse te neskončne poti. |
Avstroogrski, ko so še služili vojsko sedem | let | . |
so se Francozi v začetku petdesetih | let | baje prostovoljno odrekli svojim indijskim |
sposobnosti, baje skusil serijo duhovnih | doživetij | , ki naj bi ga pripeljale do spremembe |
spremembe smeri njegovih nadaljnjih | prizadevanj | . |
ašrama, ki ga je vodila še celih dvajset | let | po Aurobindovi smrti leta 1950. |
zmaknitvi nenehnemu krogu ponovnih | rojstev | v dokončni združitvi z absolutnim, |
zemeljskih teženj, sanj, idealov in | prizadevanj | . |
Poleg branja Aurobindovih | del | v številnih ašramovih gostiščih za |
treningom očesnih mišic rešujejo ljudi | očal | , do visokega šolstva, ki ne vzgaja, |
razvijale v miru, zunaj vseh politik in | prepričanj | in tako realizirali človeško slogo |
je bilo v Auroville vloženih veliko | sredstev | in energije. |
so bili v manjšini) obtožila zlorabe | mamil | , razuzdanega seksa in tudi špijonaže, |
zadrževanja in kriminalnega razporejanja | sredstev | , ki so prihajala od donatorjev za Auroville, |
vse, tudi ljudi, v sence razbohotenih | dreves | ... |
Iz največjega blata, s | smetišč | , iz bornih koč, iz kanalov ob cesti, |
kolonij, so pogledovali obrazi žensk, | deklet | in malih deklic, tako čudoviti in prekrasni, |
videti starega prijatelja iz študentskih | let | . |
smo dobivali navsezgodaj na obhodu od | vrat | do vrat po mestu, od ljudi, ki so hrano |
dobivali navsezgodaj na obhodu od vrat do | vrat | po mestu, od ljudi, ki so hrano prek |
svetu bolj znani na začetku osemdesetih | let | kot fenomenalni narod, ki je samega |
slišalo se je le ropotanje žensk okoli | ognjišč | in nervozo pasjih tovarišev. |
Učitelj mojih | let | , ki so ga usposobili v Hill Areas Education Centru, |
spodaj se kar naprej kažejo okna sinjih | podolij | , med igro zvokov in barv se mešajo |
jih kar med tekom sesajo tudi po več | let | stari mladci v culi na hrbtu. |
videti, kot da gre za skupnost svobodnih | bitij | , naseljenih skupaj v prostovoljno zvezo. |
posebej, ker so zakonske zveze sosednjih | ljudstev | navadno aranžirane. |
stari od štirinajst do največ osemnajst | let | in kakih trideset jih je sedelo okoli |
otroci, stari morda devet ali deset | let | . |
Če ne bi imeli | očal | in zalitih lic in trebuhov ter ne bi |
Če ne bi imeli očal in zalitih | lic | in trebuhov ter ne bi bili oblečeni |
Okoli | taborišč | se dvigajo pet in šest metrov visoke |
ločena za vsakih nekaj hiš in bela od | razkužil | . |
templjem, so ločeni tisti bolj udrtih | lic | . |
je po podatkih uprave mlajših od 10 | let | . |
brez vsega, visoko stopnjo kriminalnih | dejanj | , nemire socialistov in muslimanov in |
nekateri zaprti že tudi po več deset | let | , pravijo dobro obveščeni diplomatski |
sva šla zjutraj mimo kapije s šopi | pisem | za hlačami. |
pripravljenih za odhod v Avstralijo, našli 263 | pisem | na njegovo ime. |
vietnamske komuniste poskusa kriminalnih | dejanj | rasnega, verskega in kulturnega genocida, |
neodvisna s kraljem Sihanukom iz tisoč | let | stare kraljevske linije na prestolu, |
nastalo v Parizu v začetku šestdesetih | let | , ko je sedem khmerskih študentov, med |
B 52 z južnovietnamskih in tajskih | letališč | so do 15. marca 1973 zmetale okoli |
Ostalo je samo 12 % nekdanjih riževih | polj | . |
provinci Prey Veng našli ostanke 485 260 | trupel | . |
resnici manj in da so okostnjake iz vedno | novih | in novih odkritih grobišč pripeljali |
okostnjake iz vedno novih in novih odkritih | grobišč | pripeljali s tovornjaki iz Vietnama |
iz Vietnama s tamkajšnjih vojaških | pokopališč | , da bi jih uporabili v propagandni |
kopija tistih nemških koncentracijskih | taborišč | v katerih je velik del mladosti preživel |
utegnili znajti s spoznanjem, da so toliko | let | nosili očala in prepoznavajoč, da žive |
Vsakih nekaj | let | bi si to človek že lahko privoščil. |
tako kot vsako drugo življenje, od | dreves | , ptic in oblakov naprej. |
ponudili, da bi čas izkoristil za nekaj | predavanj | o beguncih v drugih delih sveta in |
Okoli dvajset | let | starim fantom in dekletom, tistim Khmer Kromom, |
so najbolj korajžni postavili nekaj | vprašanj | o mojem biciklu. |
nekakšno divjo sceno v čudni deželi belih | dreves | . |
stopnicami, silovita gneča obuškanih cestnih | ropotal | , za manjši grob velike jame, kupi smeti, |
Ramajana, omenjajo te otoke že 600 | let | pred našim štetjem. |
gurmani so imeli najrajši dlani in pete | stopal | . |
pa je prepovedoval teptanje riževih | polj | sovražnikov in ogrožanje njihovih žensk |
žrtvovanje in tudi uporabo bataških | glasbil | . |
Do največjih | spreobračanj | pa je prišlo v nemirih v letih 1965‐1966, |
posebne kraje in tudi hierarhijo višjih | božanstev | , ki je podobna hindujski. |
zborovanjih običajno sedijo na tisoč | let | starih kamnitih stolih očetov. |
Preden so postlali, so mi dali 12 | pisem | . |
Kar naprej rosi in iz | tal | se kot za hec dvigajo in vlečejo zdaj |
organiziranega namakanja terasastih | polj | riža so zahtevale intenzivno kooperacijo |
obojestransko koristna in je trajala 1400 | let | . |
prepletajo različne percepcije: verovanja | ljudstev | iz neolitika, prvih Aboridžinov, čaščenje |
Azijo, je torej prišel peš 500 tisoč | let | nazaj in potem odšel kdo ve kam, ne |
Naslednji so nato 30.000 | let | nazaj prišli negriti; mali ljudje volnatih |
je, da jih molzejo tisti iz trgov in | mest | v podolju - zemljiški lordi, trgovci, |
drugi občutki, usta so se mi vihala do | ušes | . |
nervoznih ljudi, agresivnih frustriranih | mest | , proč od turizma, živi na ta način |
od vseh templjev, cerkva in drugih | svetišč | , ki sem jih videl. |
(khmerski Angkor Wat) za najmanj tristo | let | . |
baba zmerjajoč pognal mimo odprtih | ust | . |
Borobudur so gradili skoraj sto | let | . |
bili sajlendraški kralji v času svojih | življenj | na zemlji oboževani kot bogovi, vendar |
pokrajine in raztresenih izoliranih | naselij | , je resnična politična moč pripadala |
Za njim je bilo nekaj | desetletij | kontemplacije in meditacije kot načina |
prihoda prvih Evropejcev, skoraj 600 | let | kasneje, ni o zgodovini tega dela sveta |
gradnjo po tedanji tehnologiji škripcev, | koles | , kladiv in dlet potrebnih deset tisoč |
tedanji tehnologiji škripcev, koles, | kladiv | in dlet potrebnih deset tisoč tesarjev, |
tehnologiji škripcev, koles, kladiv in | dlet | potrebnih deset tisoč tesarjev, zidarjev |
zidarjev in klesarjev, ki so delali sto | let | . |
osvoboditve človekovega duha neskončnih | rojstev | in smrti in s tem trpljenja, da bi |
vseh družb in vseh časov, svet tolikih | vprašanj | in tako skromnih odgovorov, negotovosti |
Samo štiristo | let | nazaj je bila taka vsa vzhodna Java. |
Stari obiskovalci izpred dvajsetih | let | ne prihajajo več, pravijo, da je šok |
Deležen si tisoč nasmehov, prijaznih | kimanj | in toplih pozdravov z rokami. |
fantastično mešanico jutranjega vonja iz | ust | , ki so jedla zvečer čebulo, postanih |
pogrebščine delijo na večje število | trupel | oziroma več sorodnikov, ki lažje zberejo |
zapravljanja, veselih pijanosti, požrtij, | darovanj | in plesa, vse ob neprestani glasbi |
modernim stilom življenja razvijajočih se | mest | . |
frustracij vodilnega sveta, a z zamudo nekaj | desetletij | seveda. |
koncentracije energij, ki omogočajo razširitev | vrat | percepcije za dojemanje globljih pomenov |
način dekoriranja zvitih prašičjih | črev | v templjih. |
izklesanima lotosovima cvetovoma namesto | koles | in tudi eksplozijo atomske bombe v |
uspevajo predvsem kipi s tempeljskih | pročelij | , predvsem zaradi svoje izredne podobnosti |
običajno pod večer, ko ljudje pridejo s | polj | in povečerjajo. |
psihedeličnim sončnim zahodom mimo | kadil | , zataknjenih v blato in žepkov, zvitih |
duhovniki spet spravijo k sebi s pomočjo | kadil | , zaklinjanj in ritmičnih gibov, ne |
spet spravijo k sebi s pomočjo kadil, | zaklinjanj | in ritmičnih gibov, ne spomnijo ničesar. |
je mož beseda, da živi že petnajst | let | v Avstraliji in da bo naslednje leto |
Deset | let | nazaj sem se učil, kaj je to svoboda, |
sem se učil, kaj je to svoboda, pet | let | nazaj, kaj je to življenje, zdravje, |
rešetkasto okno in sem bil od veličastnih | občutij | ves blažen in svet. |
Tako kot nekaj | let | kasneje v Afriko, ko sem moral lekcijo |
bližnjih, ravnokar odkritih naftnih | črpališč | . |
cesarja Bokasso, ki se mi je nekaj | let | nazaj tako zameril s svojo živalsko |
Navdušenost je res eno najbolj zdravih | čustev | , ki ne zastruplja organizma, ampak |
brezpogojno, da se mi je pogled lahko od | tal | obrnil v nebo, od intelekta v srce |
Slutnje, namigi, drobne vzpodbude zadnjih | let | , še posebej vso to dolgo pot na kolesu, |
od divjih sadežev, rib in mlincev iz | semen | užitnih trav, zasledovati vse tiste |
podzavestno, taka je bila morda tendenca | src | , smo se zgubili. |
Kakšen spekter | čustev | , kakšne globine in višine duha, kakšna |
pozornosti, Avstralci pač ne pokažejo | čustev | , za Jugoviče menijo, da so bad temper. |
Osemdeset | let | stara ženica, Tajni, ki ima zemljo |
angleške krone za devetindevetdeset | let | , je bila vsa srečna, ko nas je videla |
katero so nekoč obdelovali nekaj manjših | polj | , ki so jim omogočala neodvisnost. |
Duhec z bogve katerih | ozvezdij | , če ne kar naravnost iz nič, se bo |
Videl sem se od nekod zviška, s krošenj | dreves | , ležati tam dol in bil sem zadovoljen |
In tisto oglašanje po gozdu, pa vonj | dreves | , ki dišijo po mentolu in kolonjski |
srečal po vsem svetu v dvajsetih letih | potovanj | . |
veliko sokov iz zdravilnih gozdnih | zelišč | . |
bi bil pijan, duša pa poskakuje do | nebes | . |
Kakšnih | nebes | ! |
pijejo veliko vina, kave in drugih | poživil | , hranijo se z vsem, kar jim okusno |
Milan je bil mojih | let | . |
Kadar je Milan, imel je več | delovišč | po mestu, skočil gor k nam na oder, |
tudi zaradi raznoraznih alternativnih | gibanj | , ki svoja poslanstva manifestirajo |
Vmes je po zraku mimo | ušes | priletelo nekaj na pol praznih steklenic. |
kako ga pijejo, da je okoli dnevov | izplačil | socialnih podpor nevarno hoditi po |
Obstaja več | mnenj | in dokazov, kako so Aboridžini živeli |
preživetja vseh tistih štiridesetih | tisočletij | , ko so iz rok v usta živeli od narave |
uro je bilo na dvorišču dvaintrideset | letal | in helikopterjev in tudi dva ultra |
toliko izkušenj z občutki ogroženosti in | razočaranj | . |
Kadar se bodo naveličali | potovanj | , lahko žive v hišici na Walsh river, |
Naključij | morda res sploh ni. | |
na popotnika, ki bo prišel čez tisoč | let | prav sem, v našo vas, čudil se bo modrini |
čez tisoč | let | , kot pravite? |
Glej, koliko različnih | dreves | raste v vrtu! |
Prebral sem nekaj vaših | del | , še posebno všeč mi je bila knjiga |
brati, zgodba je napisana v obliki | pisem | , ki jih neki preobčutljivi mladenič |
in enajsti zvezek njegovih zbranih | del | ,Oeuvres de Descartes, izšlih pri |
nepogrešljiva - orodja za reševanje filozofskih | vprašanj | ; in kot vidim, si se toliko že okužil |
transcendentalno različnost intencionalnih | stanj | same zavesti - namreč brez sklicevanja |
zapisal cogito ergo sum, tako kot nekaj | let | poprej v Razpravi o metodi, ampak |
pomislil, Janez, da je branje Kartezijevih | del | dobro za krepitev jaza? |
odšel v Ameriko, že skoraj trideset | let | je od takrat, in potem ga nisem več |
sem bil z Barbaro poročen petnajst | let | , in ko sem se ločeval od nje, sem bil |
nekakšna klasifikacija strasti oziroma | čustev | , kajti Kartezij pojmuje strasti, les |
subtilni deli krvi tvorijo duhove živih | bitij | <esprits animaux>.“ [prav tam] |
pasu mežikajo med krošnjami brstečih | dreves | ; še nižje od Oriona, tik nad slemenom |
steni - mati božja z otrokom, stara sto | let | ali več. |
princesi - izobraženki, s katero se je več | let | dopisoval in ji posvetil tudi knjigo |
Deset | let | poznejša korespondenca med Kartezijem |
še en zvezek Descartesovih zbranih | del | . |
ravno tako vseh vrst resnih znanstvenih | premišljevanj | <meditations> & si ob tem prizadevati, |
zlo prvenstveno odvisno od notranjih | čustev | , ki so vzbujena v duši in zgolj po |
Clerselieru zaupal, da ”je minilo deset | let | , odkar ga je Bog odrešil 'nevarnega |
zapeljivec, zbiralec in lomilec ženskih | src | , nekakšen Don Juan, ki Kordelijo namerno |
roman v obliki dnevnika in priloženih | pisem | . |
od nje prejme v hrambo nekaj njenih | pisem | , ki jih je bila vsa obupana pisala |
Saj se | čustev | ne da povsem hliniti. |
je in ostaja neizčrpno gradivo mojih | razmišljanj | in opazovanj“ [prav tam, 169], pri |
neizčrpno gradivo mojih razmišljanj in | opazovanj | “ [prav tam, 169], pri Kordeliji pa |
medtem se je že precej shladilo, sence | dreves | se plazijo po vrtu, čeprav je miza |
družinski oče, obenem pa prijatelj sedem | let | mlajšega A‐ja, katerega poskuša v |
velik občudovalec Goetheja, sovpadanje | imen | morda ni naključje. |
nenehnem menjavanju življenjskih vlog, | stališč | , idej. |
svobodnjaštvu ne sprejema nobenih družbenih | pravil | in norm, obenem pa je mislec Kierkegaard |
Janez zardi do | ušes | . |
”danski Sokrat“ napisal, že več kot deset | let | mrtev, presenetljivo pa je, da je o |
razsvetli, po vrtu se plazijo dolge sence | dreves | . |
stvari“, v nenaključnost ljubavnih | srečanj | , v nasprotju z nejevero tistih, ki |
ljubijo, saj da obstaja na stotine drugih | deklet | , s katerimi bi bil lahko vsakdo ravno |
jaz mislim, da v resnični ljubezni ni | naključij | ! |
lepo je celo tedaj, ko se je v teku | let | občasno živo spominja - tudi takrat, |
pred tem, da te izpljunem iz svojih | ust | .“ [ |
privrženci ne nasprotniki njegovih | preroštev | , ampak so preprosto ravnodušni do njegove |
Že več kot dva tisoč | let | se filozofi sprašujejo, kaj je prapočelo |
je to dano, če sklepamo iz njihovih | pričevanj | , vsem pa ne. |
ki je nisem črpal iz evidence, iz | izkustev | , v katerih so mi zadevne stvari ali |
izrazom ”intuicija“ - kot o ”načelu vseh | načel | “: |
K načelu vseh | načel | : da je vsako izvorno dano zrenje |
s prepričanjem o možnosti cilja in | sredstev | zanj ta radikalizem že zapustil. [...] |
pravično sojeno duši, ki se svojih | del | sploh ne spominja, ne zaveda! |
spominu, / v Kartezijevih enačbah / ki iz | števil | ustvarjajo kroge, kvadrate, / poliedre, |
vetra zaloputne polknico balkonskih | vrat | . |
Nekaj | let | , potem sem šel v druge službe... vse |
tenčico iz cvetov, / ko zemljanom s | polj | zasije / njen zeleni blagoslov, / prihitijo |
Toda kako se lahko takšnih | doživetij | spominjaš, če pa takrat, ko si jih |
neobstojem ega sredi toka duševnih | stanj | ? |
rečeno, možnost kontinuitete duševnih | stanj | v teku časa (saj se dejanska kontinuiteta |
še bolj bežne in minljive od naših | teles | ... |
del | Dereka Parfita, ki jih je Bruno navajal | |
primeri - nekaj podobnih poznam iz | predavanj | kognitivne filozofije - imajo zelo |
indijski zakon karme, načelo ohranjanja | del | - kajti karma pomeni ”delo“ - skozi |
pomeni ”delo“ - skozi celotno verigo | rojstev | in smrti. |
Običajno se res spominjamo samo lastnih | izkustev | , vendar Parfit ne izključuje možnosti, |
možnosti, da bi se lahko spominjali tudi | izkustev | drugih jazov; za takšno možnost uvede |
se telo, se spominjam vsaj nekaterih | doživetij | iz otroštva, torej doživetij nekega |
nekaterih doživetij iz otroštva, torej | doživetij | nekega mojega davno preteklega jaza |
se potemtakem ne bi spominjali tudi | doživetij | tistih drugih jazov, ki so živeli že |
se lahko spominjamo naših prejšnjih | življenj | ? |
meni samem kot subjektu preteklih | doživetij | . |
osebe, posameznika, ampak ohranjanje | del | , ki jih je človek storil v življenju |
se zdrzne, pogleda v tisto smer, iz | dreves | na robu jase odleti nekaj ptic, sonce |
Že več | let | se ukvarjam s filozofijo narave, pri |
stroka logika, čeprav sem že od mladih | let | dalje pisal tudi o drugih stvareh, |
Vprašanj | mi ne zmanjka, čeprav ne vem, ali so | |
Dolgo, verjetno že več | let | , saj vidiš, kako je bela. |
prostoru sveta: z ruševinami rimskih | mest | , vklesanimi napisi na nagrobnikih, |
nekaj še mlajšega: na oblake, sence | dreves | ... in na naju, tu na sprehodu - ampak |
koliko mojih knjig prihaja iz minulih | stoletij | - namreč knjig kot tiskarskih izdelkov, |
In katera je tista več kot tristo | let | stara knjiga? |
globoki vrtači, iz katere segajo vrhovi | dreves | . |
katerem sem se spominjal najinih skupnih | doživetij | . |
ga bilo zanimivo prebrati čez nekaj | let | - prav je, da ji ga nisi poslal: zdaj |
bo zgodilo jutri, kaj šele čez nekaj | let | ... |
tam, z letališča, slišalo hrumenje | letal | . |
da bi jo zagledal v enem od okroglih | okenc | , iz žepa sem vzel robec in mahal, potem |
presodil, da se je letalo dvignilo s | tal | in da je Draga že med oblaki, hiteč |
rahlo vzpenja skozi alejo grmovja in | dreves | . |
verjetno v mislih poseben pomen časovnih | določil | prej in pozneje, namreč tistega, |
merimo - odvisen od medsebojnih hitrosti | gibanj | referenčnih okvirov in od razlik v |
razlik v jakosti njihovih gravitacijskih | polj | . |
metriko in je šele zdaj neodmisljiv od | gibanj | sistemov, v katerih ga merimo. |
Sicer pa se s | predavanj | umetnostne zgodovine spominjam, da |
je stanovanjska hiša, rože visijo z | oken | ... tu bliže pa je lep primer poznorenesančne, |
oni hiši je za balkoni vrsta gotskih | oken | z belimi zavesami, nabranimi kakor |
Tako je, prav to je bilo eno glavnih | odkritij | renesančne umetnosti in duha: očišče |
čase, se nam iz ohranjenih umetniških | del | pogosto zazdi, da so ljudje gledali |
ni znana predvsem zaradi težavnosti | merjenj | v kozmični geometriji, načelno pa pri |
”prvi filozof“, je živel več kot tristo | let | pred Eratostenom in je, kot pravi izročilo, |
precej risb, načrtov, knjig, gradbenih | orodij | , pa tudi nekaj oljnih slik z arhitekturno |
proporcev in platonskih oblik, grških | stebrišč | , marmornih stopnišč, pilastrov iz modrikastega |
platonskih oblik, grških stebrišč, marmornih | stopnišč | , pilastrov iz modrikastega kalcedona, |
spreminjajo, pa ne na način zasebnih | bivališč | ali znamenitih spomenikov, temveč prej |
palače, pomislim, koliko različnih | življenj | se je rodilo in umrlo v njih... |
Deset | let | sva že skupaj. |
skrbi v službi, majhna veselja srednjih | let | , vzponi in padci, starost, vnuki in |
razslojevanja Benetk bolje od odštevanja | stoletij | odvzemati po umetnostnih obdobjih hiše, |
beneški arhitekturi zadnjih dvesto | let | ni zgodilo nič novega, lahko najprej |
je res bolj smiselno od odštevanja | stoletij | . |
še ostane tu, kjer danes, že toliko | stoletij | , stoji čudežno mesto? |
duha: še maloprej nič - saj tisoč | let | sub speciae aeternitatis ni dosti |
največje mojstrovine: deset velikih | platen | s prizori iz nove zaveze na stenah |
križu naj bi bil naš Bog, stvarnik | nebes | in zemlje, sodnik in odrešenik! |
se v podobi Svetega Duha izliva iz | nebes | na zemljo, se je zbrala množica skoraj |
pri Krstu, odseva svetlobo nevidnih | nebes | , od koder je - kakor iz luknje v prostoru |
prednji in zadnji steni je po pet velikih | platen | s prizori iz nove zaveze oziroma iz |
Kača v mitologiji starih | ljudstev | namreč ne simbolizira zgolj zla, ampak |
pismo, kakor tudi sveta besedila drugih | verstev | , je treba brati na simbolen način, |
ta prostor, ustvarjen iz človeških | teles | , je še evklidski? |
podob - lahko rečemo kar človeških | teles | - ki se družijo z angelskimi in prepletajo |
prekrito z angeli, ostra peresa njihovih | kril | se zabadajo v temne viharne oblake, |
spominjam, kaj je relativno gibanje dveh | teles | : če se telesi A in B gibljeta enakomerno |
Več kot dvesto | let | pozneje se je izkazalo, da je absolutno |
šlo za nekakšno časovno ”ozadje“ vseh | dogajanj | in procesov v svetu. |
čuti določijo s svojim položajem do | teles | in katerega navadno smatramo za negibnega; |
in relativnimi prostori posameznih | teles | v gibanju ali mirovanju, opredeli mesto |
absolutno gibanje vsota vseh relativnih | gibanj | , v katerih je udeležen - vsota glede |
Posledica uvedbe absolutnih | mest | v svetovno mehaniko je trditev, da |
ta mesta absolutna; in premiki s teh | mest | so edina absolutna gibanja.“ [Newton, |
”...vsa gibanja z | mest | [ki so že] v gibanju, [pa] niso nič |
drugega kot deli celotnih in absolutnih | gibanj | ; in vsako celotno gibanje je sestavljeno |
stvari, medtem ko je Newtonovih negibnih | mest | načeloma toliko, kolikor je delov absolutnega |
delov absolutnega prostora oziroma | mest | znotraj njega - podobno kot če rečemo, |
prostora kot ”okvirja“ vseh vesoljnih | gibanj | , kot ”vesoljnega odra“, kot si se prej |
absolutni prostor kot mirujoči ”oder“ vseh | gibanj | ? |
absolutni prostor kot vesoljni ”okvir“ vseh | gibanj | resnično obstaja. |
Iz enakomernih | gibanj | teles, na katera ne delujejo nobene |
Iz enakomernih gibanj | teles | , na katera ne delujejo nobene zunanje |
razumem, to pomeni, da iz enakomernih | gibanj | na primer dveh biljardnih krogel A |
sklepa, da so hitrosti enakomernih | gibanj | (tj. |
absolutnega prostora, medtem ko so pospeški | gibanj | absolutni, saj jih je lahko pojasnil |
isti razdalji, natančneje, da milijone | let | ”plešeta“ okrog skupnega težišča, ki |
ali vodne površine, posledice vrtenja | teles | v odnosu do razporeditve snovi v |
Tudi sam Einstein je nekaj | let | pred smrtjo zapisal, da je njegov pojem |
časovnih enot, na primer ur, dnevov ali | let | ? |
tem smislu je začetni čas različnih | gibanj | relativen - toda takšna relativnost |
Prebral sem nekaj | poglavij | Einsteinove knjižice o relativnosti, |
da bi bil svet lahko ustvarjen tisoč | let | prej, preden je bil dejansko ustvarjen, |
koeksistenc, tako kot je čas neki red | zaporedij | .“ [prav tam, 165] |
prazen prostor brez stvari oziroma | bitij | , ki prostor določajo. |
da če bi Bog ustvaril svet milijone | let | prej [kot ga je ustvaril], ga zato |
nasprotno, za razlago gibanja nebesnih | teles | z gravitacijo potrebovala prazen prostor, |
imenovana privlačnost [gravitacija] | teles | čudežna zadeva, ki je ni moč razložiti |
zavrnjena Aristotelova teorija ”naravnih | mest | “, po kateri se na primer ogenj dviga |
kako drugače fizikalno privilegiranih | mest | (razen hipotetičnega ”središča vesolja“, |
”Doslej smo pojave | nebes | in našega morja razlagali z močjo gravitacije, |
izdatno razloži vsa gibanja nebesnih | teles | in našega morja.“ [Newton, 547] |
vesolja je bila razlaga gibanja nebesnih | teles | z univerzalnim gravitacijskim zakonom, |
pa niti Bog ne trpi zaradi gibanja | teles | , niti telesa ne naletijo na kak odpor |
daleč kot panteist Spinoza, ki je nekaj | desetletij | poprej učil, da je sam Bog razsežen, |
Kant je v enem izmed | del | iz svojega ”predkritičnega obdobja“, |
raztezanju geometrijskih likov, sukanju | teles | in podobno. |
kakor sam pravi, že več kot dvajset | let | tesno občuje z duhovi rajnih duš, od |
da poiščem eno najbolj pretresljivih | mest | ... kjer njegova odličnost grof von Swedenborg |
za to pa je, da se v nebesih namesto | let | in dni menjavajo stanja, in kjer so |
tudi čas, kjer pa so samo spremembe | stanj | , so samo stanja.“ [prav tam, 163] |
nizanja ”časovnih predmetov“ ali duševnih | stanj | . |
fizične neodvisnosti od relativnih | gibanj | ? |
nazadnje vezano fotokopijo Husserlovih | predavanj | k fenomenologiji notranjega zavedanja |
Plotina in je pravzaprav iz njegovih | del | prevzemal žlahtne nauke grške filozofije. |
”številu gibanja“ in Newtonovih mehaničnih | pojmovanj | ? |
Avguštin ugotavlja, da ”potemtakem gibanje | teles | ni čas“ [XI/24 (263)], se obenem izpoveduje |
”zunaj“, namreč s štetjem zunanjih | gibanj | , temveč ”znotraj“, v duši ali duhu, |
primarno določen z gibanjem nebesnih | teles | ; in tudi Plotin, ki je razlagal čas |
seboj precej oddaljenih življenjskih | razdobij | , tako različna, prav tako čutimo, da |
jaz sem že skoraj mimo svojih zrelih | let | ... in nisem več isti kot nekoč, čeprav |
na področje praktičnega uma, vere in | prepričanj | , ne pa v znanstveno teorijo... |
”konstituira“ kot tisto identično v seriji | odsenčenj | - recimo v seriji tvojih pogledov na |
V 33. paragrafu teh | predavanj | , pod naslovom ”Nekateri apriorni časovni zakoni“, |
Preberiva odlomek iz Husserlovih | predavanj | : |
bi bili zmožni opaziti medsebojnih | razmerij | med toni, ampak bi imeli vsak hip le |
Če bi se zaporedje tonov kot | nihanj | strun oziroma nasploh kakih ”zunanjih“ |
V nadaljevanju | predavanj | Husserl obširno razlaga, kako z navedenimi |
dandanes - toda pri branju Husserlovih | del | se pogosto težko znebimo vtisa, da |
ki je povezana s spoznavanjem takih | del | in sploh vsega, kar se uresničuje v |
kot pri reprodukciji, čeprav se vrste | odsenčenj | lahko tudi prikrivajo. |
V naslednjem paragrafu | predavanj | o notranjem zavedanju časa Husserl |
identično v seriji časovnih in prostorskih ” | odsenčenj | “ - in pri tej konstituciji predmeta |
korakov - ali na splošno periodičnih | gibanj | - meri štirirazsežni prostor‐čas. |
od zrcala, tj., da prepotuje pot od | tal | do stropa tvoje ladje in nazaj - reciva, |
žarek rahlo poševno, ko potuje od | tal | do stropa in nazaj; kar pomeni, da |
ki bi potovala v prihodnost, deset | let | pozneje pa splošna teorija relativnosti |
torzo, ki ga je Einstein dopolnil deset | let | pozneje v splošni teoriji relativnosti. |
rogovilasto vejo, ki jo je pobral s | tal | . |
zanemarljivo), in sicer zaradi gravitacijskih | polj | teles, mimo katerih potujejo - ergo: |
sicer zaradi gravitacijskih polj | teles | , mimo katerih potujejo - ergo: prostor, |
Do teh | spoznanj | je Einstein prišel postopoma, izhajajoč |
razlike med močjo gravitacijskih | polj | , v katerih sta opazovalec S in opazovanec |
osnovi interference elektromagnetnih | valovanj | . |
povezana s telesi - torej ni prostora brez | teles | in zatorej ni praznega prostora. |
namreč ne obstaja kot nekakšno ozadje | teles | , ki naj bi ga telesa, kot so si predstavljali |
določitvi mehaničnih in elektromagnetnih | dogajanj | “ [Einstein (2), 355]. |
Ernst Cassirer je leta 1921, torej šest | let | po Einsteinovi objavi enačb splošne |
tem primeru izključujočih se časovnih | določil | ). |
pri sukcesivnem pripisovanju časovnih | določil | ujeli v krožnost oziroma v neskončni |
mehaniki, kjer običajno nastopa samo nekaj | teles | , na primer tri krogle na biljardni |
Koliko | teles | ali delcev mora v sistemu nastopati, |
zapleteni, kot je na primer gibanje treh | teles | v praznem prostoru), drugi pa kompleksni... |
sprašuje, kdaj se ščepec posameznih | zrn | spremeni v kup ali vsaj kupček. |
razlikujemo med ščepcem posameznih | zrn | in kupom zrnja! |
začneš vračati iz divjega plesa zunanjih | območij | vrtinca k njegovi mirujoči osi, kjer |
rotacijskih oziroma gravitacijskih | polj | , v katerih teoretično šele nastanejo |
zemeljski privlačnosti, saj so zrasle iz | semen | , ki jih je prineslo z vetrovnih nanoških |
jih je prineslo z vetrovnih nanoških | pobočij | . |
Za vsako od dvanajstih | znamenj | je značilen eden od štirih elementov: |
Saj že vrsto | let | ne praznujem rojstnih dnevov. |
vedno izkustvena, še vedno odvisna od | opazovanj | in poskusov - mora zanašati predvsem |
To, da je vrsta | števil | neskončna, je razumljivo, čeprav nepredstavljivo |
nas neznanskih 15 milijard svetlobnih | let | (to je namreč ocena razdalje, ki jo |
čeprav ni slutil, da bodo nekaj | stoletij | pozneje odkrili neevklidske geometrije, |
najbolj očitnih primerov ”sovpadanja | nasprotij | “ (coincidentia oppositorum), ki je |
izhodišče in obenem cilj vseh njegovih | razmišljanj | o vesolju. |
Japonskem, trava bi bila dovolj... toda | dreves | je tu že preveč! |
bolje z nepreštevnostjo posameznih | bitij | kot pa z njihovo števnostjo in končnostjo. |
Nešteto posameznih | bitij | , teh velikih živih bitij (med katerimi |
posameznih bitij, teh velikih živih | bitij | (med katerimi je eno naša zemlja, božanska |
spominjate Giordana Bruna iz vaših mladih | let | ? |
takega prostora in tolikerih vsebovanih | teles | .“ |
bodo odprla vrata k umevanju resničnih | počel | naravnih stvari in pogumno bomo lahko |
neštete zemlje, ki krožijo okrog teh | sonc | ravno tako, kot vidimo, da okrog nam |
neštetih, nam bolj ali manj vidnih | sonc | in ognjev?“ |
Prišel je do | spoznanj | , da je vesolje neskončno, razsrediščeno, |
Kepler je leta 1606, šest | let | po Brunovi smrti, zapisal, da ”to mišljenje |
stoletju in izračunali, da je do drugih | sonc | najmanj nekaj svetlobnih let. |
drugih sonc najmanj nekaj svetlobnih | let | . |
razdalje, ki presegajo milijarde svetlobnih | let | ! |
predstavljaš, kaj je milijarda svetlobnih | let | ? |
v času tisoč krat tisoč krat tisoč | let | ! |
Za nas je že tisoč | let | zelo dolga doba in že tisoč kilometrov |
Pred milijardo | let | pa se življenje na našem planetu niti |
Vem, kaj je milijarda svetlobnih | let | , si pa tega ne predstavljam. ... |
Velik del naših | spoznanj | metodološko temelji na načelu, da ”entitet |
Pri branju njegovih | besedil | si nisem znal odgovoriti na glavno |
Zunaj šumi veter v krošnjah | dreves | . |
zbornik razprav in prevodov Brunovih | del | z naslovom Mislec neskončnosti‐Giordano Bruno, |
Bog logično protislovno ”sovpadanje | nasprotij | “, coincidentia oppositorum, kot je |
so dolgi: skoz okno se vidijo obrisi | dreves | , vrt še ni potonil v nočno temo. |
(”Luči tridesetih kipov“) pripisal različnost | bitij | materiji in uganko odnosa med duhom |
posledice, kot pravijo peripatetiki, iz | oblačil | , kot pravijo kabalisti, s hrbta ali |
Le kako so mogli sedem | let | mučiti in živega sežgati človeka, ki |
modrijanove besede so stare tristo trideset | let | , in vendar so aktualne še dandanes, |
so bili neposredno, brez besed ali | videnj | , razodeti božji napotki ljudem za odrešenje, |
zaradi našega zveličanja prišel iz | nebes | ... in se je utelesil po Svetem Duhu iz |
Boga, Očeta vsemogočnega, stvarnika | nebes | in zemlje, vseh vidnih in nevidnih |
Vanj, v Očeta vsemogočnega, stvarnika | nebes | in zemlje, verujem tudi jaz, čeprav |
Boga, Očeta vsemogočnega, stvarnika | nebes | in zemlje, vseh vidnih in nevidnih |
poslednji konec in cilj vseh človeških | dejanj | , iz tega sledi, da živi po Božjem zakonu |
zahteva izvajanja kakih ceremonij - tj. | dejanj | , ki so po sebi indiferentna, čeprav |
dobra zaradi njihove institucije, ali | dejanj | , ki simbolizirajo nekaj koristnega |
nekaj koristnega za odrešenje, ali | dejanj | (če ima kdo rajši takšno definicijo), |
Spinoza, kot je razvidno iz drugih | poglavij | Teološko‐politične razprave, v kateri, |
jedro Božji zakon in ta je v vrsti | stoletij | od njenega nastanka ostal nedotaknjen |
kritične analize starih religioznih | besedil | . |
opozorilo, da imajo biblični opisi | dogajanj | in videnj pogosto metaforični pomen: |
da imajo biblični opisi dogajanj in | videnj | pogosto metaforični pomen: tako se |
Spinozovo razlago čudežev in preroških | videnj | z naravnimi vzroki, na primer na pojasnitev |
Nasprotno pa Spinoza na osnovi evangeljskih | pričevanj | sprejema misel, da je Jezus resnično |
Na primer, da se je Bog spustil iz | nebes | (2 Mz 19, 18; 5 Mz 5, 18) in da |
razumljivi zgolj v odnosu do človeških | mnenj | in da pomenijo samo dogodke, katerih |
prevodu ” | pravil | “). |
tako za logično kot za naravno nujnost | dogajanj | v njem. |
vendar je takšen opis vseh svetlobnih | dogajanj | , namreč opis brez sklicevanja na |
opisati ”red in zvezo“ vseh mentalnih | dogajanj | brez upoštevanja korelativnih fizičnih |
Žal mi je, da nisem poslušal vseh | predavanj | iz nemške klasične, toda Draga je ravno |
ljudmi ni več prenesel... celih štirideset | let | ! |
verjetno tudi zaradi izbora prevedenih | del | , saj Schellingov dialog z naslovom |
približata Mariji in si prek njenih | ramen | vsak s svoje strani ogledujeta sliko: |
približno tja do njegovih petdesetih | let | , lahko prištevamo med panteiste, če |
napaka je v abstraktnem pojmu svetovnih | bitij | , celo neskončne substance same, ki |
zlekne se po mahovju in opazuje krošnje | dreves | nad seboj, v katerih lističi lovijo |
Torej sova ne razpne svojih | kril | šele tedaj, ko pade mrak. |
prepredena z glasovi neštetih drobnih | bitij | . |
Vendar | vprašanj | ne zmanjka, saj ostaja vsaj še eno, |
neke vrste čudežu, enem izmed tistih | dejanj | , ki se zgodijo v času in jih, ko se |
Krošnje | dreves | zašuštijo v vetru. |
navezal na intenco njegovih zgodnjih | del | “ [Danz, 9] - ki je nedvomno svoboda. |
pridem do misli o obstoju stvarnika | nebes | in zemlje. |
vesolja (oziroma enost celotne množice | vesolij | , če jih je več: |
”fenomenov“, npr. zvezd, galaksij, | sevanj | ipd. |
Hubble leta 1929 formuliral na osnovi | opazovanj | rdečih premikov spektralnih črt svetlobe |
med 10 in 20 milijardami svetlobnih | let | , če upoštevamo kar najširši interval |
upoštevamo kar najširši interval rezultatov | merjenj | vrednosti Hubblove konstante, od največ |
”paralaksa‐sekunda“) = 3,26 svetlobnih | let | . |
sekundo na (vsakih) milijon svetlobnih | let | oddaljenosti opazovane galaksije od |
čas nekje med 10 in 20 milijardami | let | (oziroma radij Hubblove sfere med |
med 10 in 20 milijardami svetlobnih | let | ), potem je vesolje dejansko staro |
staro nekje med 7 in 14 milijardami | let | - rajši več, saj astrofiziki pravijo, |
zvezdne kopice stare skoraj 10 milijard | let | (deli vesolja pa seveda ne morejo biti |
starost vesolja kakih 13 milijard | let | . |
kozmičnega časa približno pol milijona | let | , dokler se ni temperatura sevanja zaradi |
vesolje s pomočjo elektromagnetnih | sevanj | nazaj v preteklost (mimogrede, če |
tostran tega horizonta ter s pomočjo | dognanj | na področju fizike visokoenergetskih |
zagotovljeno z enakomerno razporeditvijo | teles | in njihovo veliko medsebojno oddaljenostjo |
Torej, če nadaljujem: ko se je nekaj | let | po Einsteinovem statičnem modelu vesolja |
”zrcalnega para“ galaksij, niti simetričnih | območij | na ”ozadju“ prasevanja. |
do dandanes, približno 13 milijard | let | (ali več) po prapoku, je izotropno |
daljnih objektov je potrebovala milijarde | let | , da je prišla do nas - in vesolje ”globinsko“ |
od tega predloga minilo že dvajset | let | , zgolj za hipotezo, ki nima nobene |
zašel v domeno izrazito metafizičnih | vprašanj | , ki pa jih fizika skuša reševati s |
uglašene“ za obstoj našega kozmosa in | bitij | , kakršna smo mi, zavestni opazovalci |
vera, da se vzpneš / sploh kdaj iz | brezen | zmote in zablode! / |
Eno izmed | vprašanj | , na katero tudi najboljši kozmološki |
kar se je zgodilo kakih pol milijona | let | po prapoku; nasprotno pa bi enako majhno |
čeprav zanj nedvomno govori precej | dejstev | (zato smo tudi mi predpostavili njegovo |
ubrano za obstoj nas samih kot mislečih | bitij | , in sicer že na fizikalni, kaj šele |
možnost, da se pri razlagi nenavadnih | naključij | in celotne dobre ubranosti uporabi |
Univerzum kot celota vseh ”možnih | vesolij | “, ali celo vsako (od možnih) vesolij? |
vesolij“, ali celo vsako (od možnih) | vesolij | ? |
med 10 in 20 milijardami svetlobnih | let | ). |
uči, da zvezde živijo več milijard | let | , se mi lahko rodimo iz njihovega prahu |
že, recimo, 15 milijard svetlobnih | let | .** |
smiselno le, če predpostavimo mnoštvo | vesolij | , seveda hipotetičnih, saj do možnih |
hipotetičnih, saj do možnih drugih | vesolij | nimamo dostopa, povsem smo znotraj |
domena antropičnega načela mnoštvo | vesolij | (ensemble of universes ali ”multiverse“, |
opazovalce - brez te predpostavke mnogih | vesolij | pa je antropično načelo res prazna |
tedaj, če predpostavlja zelo mnogo | vesolij | , v večini katerih opazovalcev ni, ker |
tako zdaj tam, v večini tistih drugih | vesolij | , nihče ne more spraševati, odkod njihova |
mnoštvo, sicer ne nujno neskončno mnogo | vesolij | , gotovo pa zelo veliko število, ”nebroj“ |
gotovo pa zelo veliko število, ”nebroj“ | vesolij | . |
teoretskih ”scenarijev“ za obstoj mnoštva | vesolij | , svetov, ki niso v medsebojni vzročni |
prostoru‐času (Einstein), prek časovno ločenih | vesolij | v ciklično ”utripajočem“ univerzumu |
osnovnimi silami pri ”napihovanju“ | vesolij | (Linde), do mnoštva vzporednih kvantnih |
(Linde), do mnoštva vzporednih kvantnih | stanj | (Everett) - če jih naštejem samo nekaj. |
ločenosti vzročno nepovezanih regij (” | vesolij | “) v prostoru‐času, ki pa so vendarle |
napihovanja« [»eternal inflation«, tj. vedno | novih | napihnjenj, cf. |
[»eternal inflation«, tj. vedno novih | napihnjenj | , cf. |
Ob predpostavki mnoštva | vesolij | (ali ”možnih svetov“) tavtološkost |
Mnoštvo <an ensemble> drugih različnih | vesolij | je nujno za obstoj našega Vesolja.“ |
varianta (C), mnoštvo drugih različnih | vesolij | nujno za obstoj našega? |
predvsem ”naravnim teologom preteklih | stoletij | “ in med sodobniki na primer Fredu Hoylu, |
vesolja -, ampak predpostavka mnoštva | vesolij | , ki kljub možnim scenarijem njihovega |
ali pade“ skupaj s hipotezo mnoštva | vesolij | , to pa zato, ker smiselno (netavtološko) |
epistemološke zanke, prebira domeno mnogih | vesolij | ali ”svetov“. |
V večini | vesolij | ”multiverzuma“ parametri niso dobro |
Predpostavljeno število | vesolij | /svetov sicer ni nujno neskončno, vsekakor |
Zanimivo je primerjati vlogo mnoštva | vesolij | /svetov v kozmologiji in logiki: ”možni |
strani pa je nastala teorija ”drugih | vesolij | “ v kozmologiji predvsem zaradi antropične |
stališča za opis nekih ”protidejstvenih“ | stanj | . |
možnih svetov v logični semantiki in | vesolij | v kozmologiji: k premisleku o podobnosti |
pojmovanju realnosti drugih svetov/ | vesolij | . |
»načinov, kako bi svet lahko bil«, namreč | stanj | ali zgodovin celotnega sveta [...] |
logiki in/ali metafiziki ter drugih | vesolij | v antropičnih variantah sodobne kozmološke |
”posibilizem“, tj. realizem mnoštva | vesolij | - namreč zato, ker je za antropične |
(na načelni ravni) realnost drugih | vesolij | (od katerih je večina ”mrtvorojenih“, |
zahteva realnost fosilov izumrlih živih | bitij | . |
tako pri evolucijski teoriji živih | bitij | kakor pri antropičnih razlagah vesolja |
naključje, da je idejo o obstoju mnoštva | vesolij | prvi med znanstveniki izrazil biolog, |
nedoločenega števila mnogih [drugih | vesolij | ] z variabilnimi lastnostmi, tako da |
ubranosti našega vesolja: iz drugih | vesolij | nimamo prav nobenih ”fosilov“! |
sprejemljive hipoteze o obstoju nebroja drugih | vesolij | , ki pa je za učinkovitost antropičnega |
Paula Daviesa, avtorja vrste znanih | del | o vesolju kot kozmosu; na njegovo |
sprejemate hipoteze o realnem mnoštvu | vesolij | in z njo zavračate tudi antropično |
potrpežljivo, brez velikih eshatoloških | pričakovanj | na ”končno teorijo“, počakamo na nadaljnji |
zaradi odkritja prasevanja in drugih | opažanj | - tedaj verjetno res ne bi bilo pravega |
Brunom in sodobnimi zagovorniki mnogih | vesolij | ali ”multiverzuma“ je torej v nečem |
”multiverzum“ le skupek ”nebroja“ nepovezanih | vesolij | , ki sam ni mišljen kot eno božansko |
zmeraj moje mesto, čeprav že deset | let | živim na vasi. |
Janez, kakor da bi pred Brunom zrasel iz | tal | . |
izgine za vogalom, se mož zazre v vrhove | dreves | , ki obkrožajo Križanke. |
mestom nosi nekaj zvedavih človeških | bitij | . |
Koliko | let | je že, odkar si bil zadnjič v Uffizih, |
zaostriti možnosti pri prevzemanju | podjetij | . |
Večina odpuščenih je stara od 30 in 50 | let | in zanje v teh okoljih ni novega dela. |
Alpina že nekaj | let | dosega dobre poslovne rezultate. |
mnenju so lastniki tovarne, ki je 30 | let | dosegala dobre poslovne rezultate tudi |
to, da se čim večji del teh delovnih | mest | ohrani. |
naprej eno najuspešnejših slovenskih | podjetij | v usnjarsko‐predelovalni industriji |
Tako program ohranjanja delovnih | mest | , znotraj katerega bodo izvedeni določeni |
ter tudi sofinanciranje teh delovnih | mest | . |
cilja, da bi obdržali čim več delovnih | mest | in sočasno ohranili Alpino kot uspešno |
ohranitev, pomembno ohranitev delovnih | mest | z državnim programom, z državnimi sredstvi |
letu 2004 praktično 4.800 delovnih | mest | , ohranjenih zahvaljujoč tudi programom |
ohranimo maksimalno število delovnih | mest | . |
kjer gre za več sto ogroženih delovnih | mest | , in tudi njim povedali, kako naj se |
leta 2000 pokrivati ta ogromen izpad | sredstev | proračuna iz prispevkov svojih zavarovancev |
morali imeti 39,1 milijard potrebnih | sredstev | . |
program za dolgoročno zagotavljanje teh | sredstev | , pravzaprav koncept, po katerem bi |
Že nekaj | let | si prizadevamo za to, da bi integrirali |
letu tako, da se bo opravljala poleg | predavanj | , seminarjev in vaj. |
reprezentativnih sindikatov v oblikovanje | meril | za zmanjševanje neposredne pedagoške |
Sledi predstavitev | stališč | poslanskih skupin. |
določbe odvisno od pogoja zagotovljenih | sredstev | . |
Drugi sklop popravkov in | dopolnil | te novele pa je potreben zaradi sprememb, |
zaradi nove opredelitve vrste delovnih | razmerij | po 1. januarju letošnjega leta, ko |
ki so povezana z vpeljano izjemo od | določil | zakona o delovnih razmerjih. |
obvezno javno razpisovanje delovnih | mest | v visokošolskih zavodih, kakor je to |
člena, ki je v postopek za sprejetje | meril | za izvajanje teh določb vključil tudi |
Tudi tu bo podobno postavljanje | meril | za višino subvencij prepuščeno ministru, |
vpliva zakonodaja in predpisi drugih | področij | , in to tako slovenski kot tisti, ki |
primerih, kadar gre za opravljanje | del | , ki so sestavni del delovnega procesa. |
zapletenost urejanja področja delovnih | razmerij | je ponovno opozorila zakonodajnopravna |
z novo urejenim področjem delovnih | razmerij | predlagana novela uvaja spremembo, |
reprezentativnih sindikatov v oblikovanje | meril | za zmanjšanje neposredne pedagoške |
in sicer tako, da se opravlja poleg | predavanj | , seminarjev in vaj. |
Največ | sredstev | naj dobijo tisti, ki so tudi socialno |
S tem smo končali predstavitev | stališč | poslanskih skupin. |
zakaj je povprečna doba študija 7 do 8 | let | nenormalno visoka. |
izobraževanja, da se resno lotijo teh | vprašanj | , ki imajo tudi vpliv na tiste ključne |
približno 8 in pol milijarde tolarjev | sredstev | , ki so namenjeni regresiranju prevozov |
Okoli 5 in pol milijard teh | sredstev | pa je v proračunu ministrstva za delo, |
torej okoli 8 in pol milijard tolarjev | sredstev | na predpostavkah, štirih postavkah |
Sredstev | je bilo že takrat dovolj v proračunu | |
Glede na to, da pa je zdaj teh | sredstev | še bistveno več, se pravi, kar okrog |
Mislim, da ta država instrumentov in | meril | za ugotavljanje socialnega stanja nima |
tem problem, je veriženje socialnih | upravičenj | . |
Eno je vprašanje mogoče realokacije | sredstev | znotraj državnega proračuna. |
in ni mogoče preprosto sešteti teh | sredstev | in vsa alocirati v šolski del. |
ga imamo, je ta, da je največji del | sredstev | namenjen za štipendije in je tam to |
To je spekter | vprašanj | , s katerimi se ukvarjamo. |
država za to namenila med 15 in 20% več | sredstev | . |
milijonov tolarjev povečati količino | sredstev | namenjenih prehrani. |
Na koncu te točke oziroma v okviru | glasovanj | pa bomo glasovali, ali je predlog zakona |
zakona kot ureditev tistih odprtih | vprašanj | , ki so bila že izpostavljena tu v državnem |
bilo postavljenih teh proceduralnih | vprašanj | . |
referenduma, ki je pokazal, da prebivalci treh | naselij | (Ribčevega Laza, Novih Fužin in Studorja) |
dela, ki govori o prometu kmetijskih | zemljišč | . |
je obstoječi zakon star več kot 20 | let | , da bi morali sprejeti neki novi zakon, |
Morate se namreč zavedati, da je tistih | področij | , ki si v Sloveniji prizadevajo dobiti |
Takšnih | območij | je več in pričakovanja predlagateljev, |
zakona so predlagali izločitev treh | naselij | iz območja parka, to so Ribčev Laz, |
trajni razvoj in omogočati črpanje | sredstev | iz obstoječih skladov Evropske unije |
govor o stvareh in zakonih s tistih | področij | , ki jih pokriva. |
upoštevati glas ljudstva, da o preziranju | mnenj | in pripomb opozicije niti ne govorimo. |
upoštevati tudi pripombe in mnenja civilnih | združenj | državljanov pa tudi prebivalcev in |
državljanov pa tudi prebivalcev in lastnikov | zemljišč | v območju Triglavskega narodnega parka, |
zakona po razčiščenju spornih in odprtih | vprašanj | . |
iz vseh obravnav, razprav, dopisov, | sklicevanj | javnih razprav, je povsem očitno, da |
ki se zaradi teh večjih sistemskih | vprašanj | niso niti odprle. |
in razčiščevanje spornih strokovnih | vprašanj | , ampak so verjetno vračunali, da bosta |
obravnavi zakona, zaradi navedenih | vprašanj | . |
pomanjkljivost, da ne predvideva nobenih | sredstev | za odkupe zemljišč v zavarovanem območju. |
predvideva nobenih sredstev za odkupe | zemljišč | v zavarovanem območju. |
obrazloženo, ni predvidenih nobenih | nadomestil | za omejeno in parkovnemu režimu prilagojeno |
to moralo biti tudi eno pomembnejših | določil | zakona, ki naj bi prispevalo k izenačitvi |
ekskluzivna rešitev, ki ruši obstoječi sistem | sofinanciranj | investicij s strani države. |
skoraj svobodno odpiranje kmetijskih | zemljišč | za pozidavo. |
rekreativna dejavnost poteka v parku že vrsto | let | . |
Nadomestni tekst je posledica | stališč | in pripomb, ki so bile dane na javnih |
upoštevanju zakona o varstvu kmetijskih | zemljišč | , zakona o vodah. |
Za razjasnitev | stališč | prizadetih ljudi je bil organiziran |
tako da se ne izvede predlagani umik | naselij | iz parka v območju bohinjske občine. |
Zato bi bilo v predvidevanju teh | dejstev | upravičeno pričakovati, da bodo v novem |
recimo, sečnjo gozdov pa izgradnjo novih | smučišč | . |
kot trajnega financiranja zavarovanih | območij | narave in da je to popolnoma v nasprotju |
ustaljena praksa, s katero lastnikom | zemljišč | na zavarovanih območjih nadomeščajo |
trenutku svoje odločitve in ob kreiranju | mnenj | morali imeti v zavesti, da govorimo |
Mislim, da je to eno izmed tistih | določil | in pa vsebin zakona, ki nikakor ne |
potrebno za to območje dejansko v okviru | meril | , ki so predpisana, tudi po mednarodnih |
odločitev na referendumu, da so se krajani | naselij | , tako Ribčevega Laza, Starih Fužin |
spremembo in veliko število interesov ter | ugibanj | o ozadjih in ospredjih. |
razdelitev teh služb v začetku 90-ih | let | je povzročila zastoj na marsikaterem |
niti hotelov, niti zasebnih hiš, niti | naselij | . |
stranke, ki pravzaprav propagira uporabo | mamil | , obsoja druge. |
niti ne moremo določiti vseh tistih | ravnanj | , ki so v nasprotju z osnovno idejo |
zavarovano območje, čeprav obstaja že 22 | let | in tako naprej. |
Teh | pravil | niste upoštevali. |
v Sloveniji, so stara že skoraj 40 | let | . |
tudi tujih diplomatskih konzularnih | predstavništev | in obiskov državnikov v glavnem mestu. |
ter tujih diplomatskih in konzularnih | predstavništev | . |
ter tujih diplomatskih in konzularnih | predstavništev | in v primerih posebnih ali izrednih |
Na podlagi teh | dejstev | je vlada ocenila, da je predlog zakona |
Temu delu sledi predstavitev | stališč | poslanskih skupin. |
zakonsko obliko urejanja medsebojnih | razmerij | ali pa stvari, pri katerih sodelujeta |
urejanjem cest odprtega središča, parkirnih | mest | , mest za ugledne inštitucije, tudi |
odprtega središča, parkirnih mest, | mest | za ugledne inštitucije, tudi evropske, |
bank, sofinanciranjem podirajočih se | podjetij | , z ekshibicijskimi projekti in podobnim. |
kulturnem področju ima filharmonijo že 300 | let | , pa tudi opero več kot 100 let, da |
300 let, pa tudi opero več kot 100 | let | , da gledališč ne omenjamo posebej. |
let, pa tudi opero več kot 100 let, da | gledališč | ne omenjamo posebej. |
ugotovimo, da se poglaviten del vsakodnevnih | prepletanj | interesov države z lokalno skupnostjo |
Akademije znanosti in umetnosti, večine diplomatskih | predstavništev | , naše največje univerze in ne nazadnje |
in prometne varnosti, protokolarnih | vprašanj | za potrebe državnih organov in podobnega, |
ter tujih diplomatskih in konzularnih | predstavništev | v Republiki Sloveniji. |
Ob upoštevanju navedenih | dejstev | lahko ugotovimo le, da se očitno bližajo |
našem - povsem nepotrebnih zakonskih | besedil | , ki nimajo nobene dejanske vsebine. |
državnih organov ter tujih diplomatskih | predstavništev | . |
obdobju predvolilne kampanje vse polno | ust | o decentralizaciji, o tem kako je potrebno |
in pretežen del njihovih konzularnih | predstavništev | . |
e‐uprava, zanikate obstoj vseh ostalih | mest | . |
interesu ljudi, ki živijo v glavnem mestu, | parkirišč | , zemljišč, vsega. |
živijo v glavnem mestu, parkirišč, | zemljišč | , vsega. |
Slabo je, da 10 | let | nismo uspeli oplemenititi ali pa narediti |
lahko ustrezna podlaga za urejanje | razmerij | med lokalno in državno ravnjo tudi |
glavnem mestu s stališča drugačnih | gibanj | , namreč, decentralizacije in policentričnega |
dežele omogočala več različnih kulturnih | središč | . |
namreč, da se prebivalstvo iz urbanih | središč | pogosto odloča za življenje v neurbanem |
največje mesto - pogosto predmet naših | razpravljanj | . |
ugotavljati, da je moralo miniti še več kot 10 | let | od prve pobude za sprejem zakona o |
privilegiran vstop do proračunskih | sredstev | v državi. |
privilegiran položaj vis‐á‐vis drugih | mest | . |
Bil sem učitelj že 30 | let | nazaj. |
Že precej več kot 30 | let | je, odkar nisem več. |
težko, glede na to, da prakse drugih | mest | v drugačnih konstelacijah, kot je Ljubljana, |
enem od mnogih pomembnih, enakovrednih | mest | v državi. |
Držal se bom vaših | navodil | . |
Seveda imajo polno obveznosti, od | predavanj | na fakulteti in ne vem, kaj še vse. |
proračunu v treh ministrstvih zadosti | sredstev | , da bi se namesto tega predloga, ki |
precej popačena podoba teh socialnih | upravičenj | in pa pridobivanj socialnih bonitet. |
podoba teh socialnih upravičenj in pa | pridobivanj | socialnih bonitet. |
To pot ne gre toliko za uničenje 500 | let | stare vasi oziroma prvotne naselbine |
Iz današnjih | izvajanj | smo lahko ugotovili, da je čisto vseeno, |
Ker uspeha ni bilo, so ocene njenih | dejanj | ravno nasprotne. |
ostal na oblasti v Rimu vsaj še deset | let | . |
stališče do nekaterih pomembnejših | vprašanj | jasno sporočila, res pa je tudi, da |
razmere zrele za ponovni zagon medvladnih | pogajanj | . |
jasno marca, ko bo Irska na podlagi | posvetovanj | z državami EU za spomladansko vrhunsko |
dachavskem procesu obsojen na osem | let | strogega zapora. |
Spremljevalci silvestrskih | rajanj | so bili tudi tokrat pokanje petard |
Slovenska vojska prejela vsaj še 24 novih oklepnih | vozil | valuk, ki jih izdelujejo na Ravnah na Koroškem. |
in mladostnike se medi že skoraj pet | let | . |
trajajo do dva meseca, lahko tudi več | let | |
osebnih težav na tem področju že nekaj | let | aktivno zavzemajo za razreševanje družinske |
zakona izboljšala reševanje odprtih | vprašanj | na področju družinske problematike? |
postopki se vlečejo 4, 5 ali celo 8 | let | -, pa jim nihče ne bo nič mogel. |
problematične primere pa je potrebnih tudi več | let | .« |
Zanesljivost | sredstev | je primerljiva z EU |
uporabnikov, ki sodelujejo pri upravljanju | sredstev | . |
V svetu Fiha že nekaj | let | opozarjajo na pomen čimprejšnjega sprejema |
možnosti preseči jih ob upoštevanju novih | pričakovanj | , ki jih na primer izražata Fiho in |
»Tudi če bi Fiho imel petkrat več | sredstev | , jih zanesljivo ne bi imel dovolj. |
Zanesljivost teh | sredstev | je celo boljša kot v nekaterih od teh |
organizacij le približno 4 odstotke vseh | sredstev | , namenjenih za invalidsko področje. |
dialoga pri uresničevanju različnih | hotenj | , ki so izraz avtonomnosti posameznih |
fundacije, izboljševati merila za delitev | sredstev | , ob dogovarjanju in sporazumevanju,« |
V politiki je najprej devet | let | delal kot sekretar zbora združenega |
Bil je tudi član različnih delovnih | teles | in svetov javnih zavodov, katerih ustanoviteljica |
članicah Unije pridobil iz periodičnih | poročil | , ki jih bodo morala vsa podjetja posredovati |
Nova Gorica, je na podlagi tri dni trajajočih | pogajanj | ocenil, da je raven doseženega dogovora |
V prvih dveh dneh | pogajanj | po napovedi stavke v obeh novogoriških |
(30. decembra) so zaradi neuspešnih | pogajanj | igralniški delavci v Parku in Perli |
Po skoraj petih urah | pogajanj | na silvestrovski večer so v Hitu dosegli |
občine in enkrat v letu dan odprtih | vrat | , ko se lahko vsakdo prepriča, koliko |
slovenskih občinah, kjer geološka sestava | tal | omogoča postavitev takega objekta, |
izdajati dovoljenja in delati načrte brez | soglasij | lastnikov. |
nekdanje tovarne SKIP zraslo tristo | stanovanj | in skladišče,« je prepričan Janez Gorišek. |
Odločili so se, da ne bodo dajali dodatnih | pojasnil | , dokler ne bodo imeli v rokah projektne |
pri Merkurju, ki je lastnik omenjenih | zemljišč | , je zagotovil, da ne nameravajo graditi |
»Predvidevam, da bo trajalo vsaj še pet | let | , da bo na Šentviškem hribu res zaživelo |
leta, do takrat pa bodo odvisni od | smučišč | v okolici Ljubljane. |
fotografov, ki so dopolnili najmanj 60 | let | . |
Sicer pa že nekaj | let | ni ne duha ne sluha o 'permanentnem |
obveza vzdrževalca in tudi sanacijskih | popravil | , kot je na primer pleskanje fasade, |
Jožefu Špindlerju očita, da si že pet | let | njegove pritožbe in pripombe samo zapisuje |
Petdeset | let | taborništva v Lendavi |
do sredine januarja in podelitvijo | priznanj | najzaslužnejšim bivšim članom so lendavski |
so lendavski taborniki proslavili 50 | let | organiziranega delovanja. |
Eksplozija je sesula do | tal | celotno hišo, pok pa je bilo slišati |
spremeniti, in sicer predvsem z menjavo | zemljišč | , vendar je to mogoče storiti le s soglasjem |
mednarodnem pravu ni mogoče izvesti menjave | zemljišč | med državama, dokler se ne podpiše |
Daytonu. Beograd tega sporazuma že pet | let | noče ratificirati, sarajevske oblasti |
Pakistan, ki je bil od začetka petdesetih | let | poslušen zaveznik ZDA, v Washingtonu |
v Evropsko unijo konec devetdesetih | let | uspelo priti od 50.000 do 400.000 ilegalcem, |
izobraževanje sodnikov in tožilcev s | področij | organiziranega kriminala, pranja denarja, |
preseljevanje, ki se je začelo sredi 70. | let | , povezano z doseljevanjem družinskih |
Optimus je eno tistih novotehnoloških | podjetij | , ki so svojo kariero začela z montažo |
tudi zato, ker je Optimus eno redkih | podjetij | , ki niso bankrotirala pod neusmiljenimi |
opirajo na rastoče število izvoznih | naročil | , ki so v zadnjih mesecih odsev dviga |
zamahi udriha po konkurenčnosti nemških | podjetij | in ogroža izvoz, na katerem zdaj temelji |
Neprofitnih | stanovanj | je v Sloveniji resda samo okoli 8 odstotkov |
morebitne prevelike apetite lastnikov teh | stanovanj | . |
stanovanja, za stanovanja, starejša od 60 | let | (že amortizirana), pa naj bi prišla |
vrednosti, različno po kategorijah | stanovanj | . |
stanovanjske pravice, ki niso odkupili | stanovanj | po stanovanjskem zakonu) se bo mesečna |
stanovanjih, ki so vsa starejša od 60 | let | , pa se bo celo znižala, in sicer z |
Neprofitna najemnina bo za vse vrste | stanovanj | enotna in bo skozi prehodno obdobje |
in bo skozi prehodno obdobje petih | let | (začenši z 2005) postopoma dosegla |
Zasebnih lastnikov | stanovanj | , ki so pripravljeni oddajati stanovanja |
Sloveniji okoli 84.000 neprofitnih najemnih | stanovanj | . |
Občine so lastnice 23.652 | stanovanj | . |
68. najstarejše pismenke germanskih | plemen | , 69. začetnici rokometašice Oder, 70. |
mladosti je Newton prišel do vrste | odkritij | v matematiki, fiziki in astronomiji. |
V začetku devetdesetih | let | sedemnajstega stoletja je Newton zbolel |
ki so najbrž vedeli, da so lastniki | stanovanj | , hiš in lokalov manj pozorni kot v |
Pogrešajo več | oblačil | in nekaj gotovine. |
gotovine in za približno 50 tisoč tolarjev | pomagal | za upravljanje avtomatov za igre na |
nastalih med uporabo pirotehničnih | sredstev | , sta minulo noč poiskali tudi dve osebi |
četrtek groza zajela domače v enem izmed | stanovanj | bloka v Kozjem. |
Zaradi pirotehničnih | sredstev | se je huje ranil 23-letni mladenič. |
Zagreba sta se zaradi pirotehničnih | sredstev | huje poškodovala moški in otrok, v |
nesreča pri izdelavi pirotehničnih | sredstev | na severovzhodu Kitajske je že pred |
tehničnih pregledih motornih in priklopnih | vozil | . |
obešanko na vratih in iz kapelice vzel sto | let | star kipec Jezusovo srce, vreden okoli |
Tak pisatelj se rodi enkrat na dvesto | let | . |
če si ne nataknem debelih cenzorskih | očal | , dogodek leta je potem zame ruševina, |
denar za odkupe sodobnih umetniških | del | . |
spravljen tam, kjer ni več časa in | let | , ki bi jih bilo mogoče šteti ... |
kulture, vidim letališča in dvorane tujih | mest | , v katerih nastopam, berem, govorim, |
vtkani poetična ekstaza in modrost treh | tisočletij | , številne verzne oblike in izmišljije |
odprtosti do široke palete umetniških | izrazij | , ki niso nujno vezana na verze »Sloven'c, tvoja zemlja je zdrava |
Nisem poznavalec vseh | področij | , predvsem pa sem veliko (najbrž) pomembnih |
prek sto filmov, sto dosežkov, sto | imen | in sto novih referenc. |
temu dr. Mancevič, ki je pri nas že 11 | let | , veliko pa je pomagala tudi Fakulteta za šport. |
borimo le za preboj med prvih šest | mest | v ligi Goodyear, temveč da bo izkupiček |
dvorane za rokometno EP, malce pa spored | tekmovanj | sta botrovala spoznanju, da gostovanja |
bodo denar namenili iz proračunskih | sredstev | za oglaševanje mesta, ki bo leta 2007 |
dobrim nastopom napredoval za osem | mest | na 18., Peterka pa je zmogel le ubraniti |
SP skupine A za hokejiste do 20 | let | - zadnji dan 1. dela: Kanada : Češka |
Šestindvajset | let | je preživel v vojski kot obveščevalec. |
Japonsko mir ni le rezultat današnjih | prizadevanj | ljudi,« je dejal Koizumi in nadaljeval: |
začetek drugega kroga večstranskih | pogajanj | o Korejskem polotoku brez jedrskega |
njimi je precej dragocenih umetniških | del | , ki jih je Broz dobil od tujih državnikov |
Gradnja olimpijskih | prizorišč | je v polnem teku, atenske mestne oblasti |
registrirane igralce, starejše od 18 | let | , se je odločil stečajni upravitelj. |
republiki, so pred dnevi našteli dvanajst | let | od barbarskega bombardiranja svetovne |
Prav toliko | let | torej, kolikor jih šteje mlada slovenska |
21 Selitve najboljših delovnih | mest | |
sodišču, ki se mu je dobesedno že nekaj | let | ponujal, »da bi svet zvedel resnico |
marsičem ni dorasla nekaj čez petdeset | let | staremu sarajevskemu doktorju znanosti, |
Le Penom, ki je ob koncu devetdesetih | let | , ko je bil Šešelj tudi župan Zemuna, |
nekaj zgodovine s konca osemdesetih | let | , ko se je v vseh nekdanjih jugoslovanskih |
Bolj kot navajanje nekaterih | dejstev | ob navezi Milošević-Šešelj je pomembno |
Grafenauerjeva je od sredine sedemdesetih | let | , ko je zmagala na najzahtevnejših mednarodnih |
slovesni podelitvi najvišjih državnih | odlikovanj | v predsedniški palači Janeza Drnovška |
Zdaj ko sem stara šestinštirideset | let | in sem ves čas imela srečo ukvarjati |
oziroma jih niso želeli dati, namreč | imen | umrlih, ker ni dokazov, zakaj so v |
najpogostejša oblika iz skupine tovrstnih | obolenj | . |
starost izbruha bolezni pa je petdeset | let | . |
trajalo: traja lahko od dveh do šest | let | . |
Zaradi izsušenih | dihal | in ust sem komaj izoblikovala ton, |
Zaradi izsušenih dihal in | ust | sem komaj izoblikovala ton, ampak dušica |
nit, ki gre skozi veliko Schubertovih | del | . |
ukvarjala zelo intenzivno že od mladih | let | naprej skozi glasbo; že zgodaj, pri |
Neprijetno leto | razčiščevanj | , konceptualnih sporov in sodnih procesov |
Leto 2003 je bilo leto | razčiščevanj | , konceptualnih sporov in odmevnih sodnih |
družbenopolitičnih organizacij, najmanj tretjino | mest | v nadzornih svetih javnih podjetij |
tretjino mest v nadzornih svetih javnih | podjetij | in enakopraven dostop do služb v institucijah |
Najprej januarja referenduma o vračanju | vlaganj | v javno telekomunikacijsko omrežje |
tem pa prihranek pri porabi javnih | sredstev | , pravilni, vendar jih ukrepi, ki jih |
javnosti, ki se je kopičilo že nekaj | let | in naraščalo hkrati s sodnimi zaostanki, |
poteze, predvsem pa odsotnost nekaterih | dejanj | . |
(To, da sem dobil v zadnjem času par | pisem | , ki mi »očitajo« prav to skrunjenje |
Visok odstotek lastniških | stanovanj | v Sloveniji bi morda lahko vodil do |
privatizacija, ki je zmanjšala delež najemnih | stanovanj | z 32 odstotkov v letu 1991 na vsega |
primerjavi z letom 1991 so uporabniki | stanovanj | . |
financiranja, ugodni pogoji odkupa najemnih | stanovanj | ), so seveda pomembne pri omogočanju, |
povpraševanjem po lastništvu s strani | gospodinjstev | , ampak z odločitvami institucionalnih |
Gradnja neprofitnih najemnih | stanovanj | je po ukinitvi sistemskih virov financiranja, |
napajali gradnjo družbenih najemnih | stanovanj | v preteklosti, izrazito upadla. |
Stanovanjski sklad Republike Slovenije, ki je daleč največ | sredstev | namenjal za kreditiranje fizičnih oseb, |
lastništvu, izvedena na vzorcu slovenskih | gospodinjstev | konec leta 2002, je pokazala, da le |
2002, je pokazala, da le 26 odstotkov | gospodinjstev | meni, da je reševanje stanovanjskega |
nepremičnina ena redkih možnosti nalaganja | sredstev | v realno premoženje. |
S privatizacijo družbenih | stanovanj | je stanovanjska politika marginalizirala |
varnostno mrežo neprofitnih in socialnih | stanovanj | na drugi strani. |
pridobitev neprofitnih in socialnih najemnih | stanovanj | je zato pritisk na zasebni sektor precejšen. |
Lastniki profitnih najemnih | stanovanj | so v večini ljudje, ki stanovanja oddajajo |
lastniškim zmanjšuje odločitvene možnosti | gospodinjstev | in postavlja lastništvo kot edino realno |
Takšnih | gospodinjstev | je v Sloveniji ob visokih cenah nepremičnin |
nepremičnin in najvišjem razmerju med cenami | stanovanj | in dohodki med tranzicijskimi državami |
Selitve najboljših delovnih | mest | |
ameriških tleh zaprla skoraj 5000 delovnih | mest | in jih hkrati prav toliko odprla zunaj |
spremlja nadaljevanje ugašanja delovnih | mest | . |
takšnih razmerah odpiranje novih delovnih | mest | zagotoviti samo v primeru, če je rast |
izguba 600.000 do 800.000 delovnih | mest | v devetdesetih letih je bila komaj |
odprli od 3 do 4 milijone novih delovnih | mest | . |
globalizacija, ki močno olajšuje izvoz delovnih | mest | , možnosti, ki jih ponuja elektronska |
sile v celoti kriva izvoz delovnih | mest | in enormno povečan uvoz. |
napovedani izvoz dobro plačanih delovnih | mest | korporacije IBM odjeknil še posebej |
Refren optimistov glede teh | vprašanj | se je vse do nedavnega glasil približno |
delo izgubi zaradi selitve delovnih | mest | čez državne meje. |
nastal zaradi izvoza takšnih delovnih | mest | , trdijo, da je problem prišel na dnevni |
za to, da izvozijo čim več delovnih | mest | , tudi tista najdragocenejša. |
prihodnjih desetih letih z ameriških | tal | v svet odšlo več kot 3,3 milijona delovnih |
odšlo več kot 3,3 milijona delovnih | mest | s plačami, ki znašajo skupno 139 milijard |
zgolj na migracijo takšnih delovnih | mest | zaradi razlik v izdatkih za delovno |
gre za selitev cele serije delovnih | mest | , ki so jih v prejšnjih fazah globalizacije |
s tem ko tudi več ključnih delovnih | mest | , ki so bila včasih rezervirana za centrale, |
Zato na sliki | gospodarstev | sveta v letu 2004 ni vse rožnato. |
Vse spoštovanje do teh | ljudstev | , toda poslance državnega zbora smo |
nacionalnih interesov in kajpak državljanskih | videnj | vse te politične godlje. |
Če jo iz | ust | spustiš kar tako, se lahko razbije. |
kot osvobodilna gibanja osemdesetih | let | . |
Sistematično zatiranje | ljudstev | pa je bilo zelo očitna množična kršitev |
podlagi štetja prebivalstva iz petdesetih | let | , ki so ga opravili Britanci. |
zaradi tega z vso podporo zahoda 32 | let | ropal najbogatejšo afriško državo. |
Afriki pa kot da dogodki iz devetdesetih | let | nimajo nobene zveze s tem, kar se je |
Luther, se je 400 | let | kasneje navduševal pisatelj Thomas |
Do reformatorjeve smrti 24 | let | kasneje je njegov NT šel med ljudi |
Vzhodnonemška državna stranka SED ga je 450 | let | kasneje slavila kot enega prvih borcev |
ženo, preživi svojega moža za šest | let | . |
Umre leta 1552, stara 53 | let | . |
Konec dvajsetih | let | je opravljeno z radikalnimi Luthrovimi |
Tik pred svojim odstopom in deset | let | po Luthrovi smrti bo postarani Karel V., |
Osem | let | kasneje, leta 1555, novi državni zbor |
potrdi delitev nemškega krščanstva. 34 | let | po ediktu iz Wormsa kontrahenti sklenejo |
ideali - Nemcem zagotovi več kakor 60 | let | miru. |
prihranek pri predpisovanju generičnih | zdravil | in donatorska sredstva - skratka, dodatni |
s hudo okvaro kolka zaradi jemanja | zdravil | dobi rano na želodcu ali če srčni bolnik |
pogledi, ki so nastali v urah globokih | modrovanj | ob lokalnem šanku ob rujni kapljici |
drugim krasijo tudi celi kupi divjih | odlagališč | raznih smeti, razpadajoča pročelja |
smo jih pobili, te druge, pičlih 60 | let | kasneje, pa smo preprosto izbrisali. |
povsod, od parlamenta prek raznih tv | omizij | do zadnje vaške veselice. |
kapitala, lastne samovšečnosti in nerealnih | pričakovanj | od vključitve v EU in Nato, nam vračanje |
njihovi lastniki pa so bila podjetja z | območij | , kjer so poslovale. |
in druge potencialne obveznosti iz | razmerij | do NBJ in nekdanje SFRJ za tisti del, |
vse pripadajoče terjatve iz poslovnih | razmerij | . |
izterjuje po pravni poti svoje terjatve do | podjetij | na Hrvaškem. |
pravni postopki končajo, prihaja tudi do | poplačil | varčevalcev iz tako pridobljenih sredstev. |
poplačil varčevalcev iz tako pridobljenih | sredstev | . |
dokaj dobro poslovala, nato pa je bilo | naročil | vedno manj (vsak si mora naročila sam |
obdobju šestdesetih in sedemdesetih | let | so bili med vodilnimi podjetji v proizvodnji |
zato je bilo združenje za pridobivanje | naročil | dokaj uspešno. |
Tudi pretvorba velikih znanstvenih | odkritij | v tržno zanimiv izdelek poteka prek |
raziskave itn., ki na dejavnost povprečnih | podjetij | lahko vplivajo, če dobijo naročilo. |
novih izdelkov ni uspešnih proizvodnih | podjetij | . |
gospodarstva konstrukcijsko razvojni oddelki | podjetij | niso ustrezno oblikovani, še manj pa |
gospodarstvu tudi premalo razpisanih delovnih | mest | za strokovnjake s fakultetno izobrazbo |
fakultetno izobrazbo in premalo delovnih | mest | za doktorje znanosti. |
izgovarjave (pred nekaj leti sem iz | ust | takratnega direktorja IJS slišal celo |