O'beseda, označena besedila z lemami
stene so podprte z lesenimi bruni, | okna | zadelana z lepenko in strehe z valovito |
Pa bombardirana | področja | , kjer se je prah od ometa vrtinčil |
Londonu so bila posejana samo še tri | poslopja | podobne oblike in velikosti. |
Njihova | imena | v Novoreku: Minires, Minimir, Miniljub |
kasnejši zločini proti Partiji, vsa | izdajstva | , sabotaže, krivoverstva in odkloni |
proti Partiji, vsa izdajstva, sabotaže, | krivoverstva | in odkloni so izvirali neposredno iz |
Mala rdečelaska je škrlatno pordela, | usta | so se ji zapirala in odpirala kot ribi |
Takšna amaterska | popravila | so bila skoraj vsakodnevna nadloga. |
Popravila | , razen tistih, ki si jih lahko opravil | |
Sveta | načela | Angsoca. |
se je pomaknilo naokrog in nešteta | okna | na Ministrstvu resnice so bila zdaj, |
atmosfero, in bila so dolga, prazna | obdobja | , o katerih nisi mogel dokazati ničesar. |
Celo | imena | dežel in njihove oblike na zemljevidih |
Njegova | junaštva | so postopoma pomaknili nazaj, dokler |
»Vidite da moja | kolena | niso upognjena.« |
Sporočila | , ki jih je prejel, so se nanašala na | |
Celo pisana | navodila | , ki jih je sprejemal Winston in ki |
Pogledal je navzgor in njegova | očala | so sovražno poblisnila v Winstonovo |
Tri | poročila | so zdrsnila iz pnevmatične cevi, medtem |
»Izpolnjena | poročila | o celotni proizvodnji potrošnih dobrin |
» | Živila | -« |
visoki, mišičasti mladeniči in prsata | dekleta | , plavolasi, žilavi, porjaveli od sonca, |
zadevalo ženske, so bila partijska | prizadevanja | zelo uspešna. |
A resnično grozljiva so bila njena | usta | , ki so se malo odprla in odkrila samo |
Resničnost pa je bila propadanje, umazana | mesta | , kjer so se gnetli sem ter tja nezadostno |
občutek, čeprav so že v tistem času | dejstva | in datumi postali nejasni, da je poznal |
samo ponavljale stare teme - bedna | stanovanja | , sestradani otroci, poulične bitke, |
zgrešiti; sploh pa so bila njihova | imena | v podpisu pod sliko. |
vedno znova in znova, dokler prvotna | dejstva | in datumi niso imeli niti najmanjšega |
Potem so loputnila | vrata | in zazdelo se je, da so tako ostro |
presenetljivem številu gnetli ljudje - | dekleta | v cvetu let z grobo našminkanimi ustnicami |
racave ženske, ki so kazale, kakšna bodo | dekleta | čez deset let, stara grbava bitja, |
dekleta čez deset let, stara grbava | bitja | , ki so se majala na krivih nogah, strgani |
sedemdesetimi leti; vsa bistveno pomembna | dejstva | pa so bila izven dosega njihovih misli. |
prijaznimi očmi, ki so jih maličila debela | stekla | naočnikov. |
vijaki in ključavnicami, pokvarjena | dleta | , nožiči za peresa s polomljenimi rezili, |
»Bila so | imena | vseh cerkva, vse londonske cerkve so |
knjig; kipi, zapiski, spominski kamni, | imena | ulic - vse, kar bi lahko osvetlilo |
se ne spominjam, da bi bila tam kje | polja | .« |
Vsa | pisma | , to sploh ni bila tajnost, so obvezno |
letala (še pred nekaj leti so bila ta | letala | eastazijska) v boju za Airstrip Ena. |
zavij na levo; dva kilometra po cesti; | vrata | , ki jim manjka zgornji zapah; pot preko |
Pod drevesi na levi so bila | tla | prekrita z zvončnicami. |
» | Dekleta | pa zmeraj veljajo za tako nedolžne.« |
Kadarkoli njena | usta | niso bila zamašena s ščipalkami, je |
Besedila | teh pesmi so bila sestavljena brez | |
iz prehoda, preden so se zaloputnila | vrata | , ali pa se skrivnostno razširjal po |
Njene ustnice so bile močno našminkane, | lica | pordečena, nos napudran, celo pod očmi |
opravljeno zelo nevešče, a Winstonova | merila | v takih stvareh niso bila visoka. |
Sprevodi, mitingi, vojaške parade, | predavanja | , razstave modelov iz voska, filmske |
kot nepremagljiv nagon, tako kot tudi | pljuča | vedno znova vdihnejo, dokler je še |
In ko ji je povedal, da so | letala | obstajala, še preden se je on rodil, |
drugo, vsi pa itak vemo, da so vsa | poročila | laž.« |
»Nekatera nova | odkritja | so zelo zanimiva.« |
čistost, preprosto zato, ker so bila | merila | , po katerih se je ravnala, njena lastna |
katerih se je ravnala, njena lastna | merila | . |
Njena | čustva | so bila njena in ni jih bilo moč spremeniti |
te je prepričala, da sami nagibi in | čustva | nimajo nobene cene, hkrati pa te oropala |
ali narediš ni važno, važna so samo | čustva | .« |
Ministrstva ljubezni; dalo pa se je uganiti: | mučenja | , mamila, občutljivi instrumenti, ki |
ljubezni; dalo pa se je uganiti: mučenja, | mamila | , občutljivi instrumenti, ki registrirajo |
dobrem tobaku, tiha in neverjetno hitra | dvigala | , ki so drsela gor in dol, služabniki |
ozrl čez ramo z občutkom, da so se | vrata | odprla. |
»Udeležili se ga bomo kot | prgišča | prahu in drobci kosti.« |
Kako hitro so se | vrata | za njo zaprla, se je zdelo, da je pozabil |
kar je govoril, le nenadoma so bila | imena | drugačna. |
Poročila | in dokumenti vseh vrst, časopisi, knjige, | |
Vsa sporna | ozemlja | vsebujejo dragocene rudnine in nekatera |
Indonezijsko otočje, so na voljo tudi | telesa | na desetine stotin milijonov slabo |
otokih Antarktike, so neutrudno na delu | moštva | strokovnjakov. |
stiki s tujci, bi odkril, da so to | bitja | , podobna njemu samemu, in da je večina |
se lahko ustavi in najbolj otipljiva | dejstva | je moč zanikati ali jih omalovaževati. |
dosti več kot to, da so se spremenila | imena | gospodarjev. |
Nova | gibanja | , ki so se pojavila sredi tega stoletja, |
Ta nova | gibanja | so seveda zrasla iz starih in so težila |
Vsa | prepričanja | , navade, okusi, čustva, miselnost, |
Vsa prepričanja, navade, okusi, | čustva | , miselnost, ki karakterizirajo naš |
Njegova | prijateljstva | , razvedrila, vedenje do žene in otrok, |
Njegova prijateljstva, | razvedrila | , vedenje do žene in otrok, izraz na |
Misli in | dejanja | , ki pomenijo gotovo smrt, če te zasačijo, |
Mnoga | prepričanja | in stališča, ki jih zahtevajo od njega, |
Mnoga prepričanja in | stališča | , ki jih zahtevajo od njega, niso nikdar |
sleparijah kot Dvominutno sovraštvo; | razmišljanja | , ki bi mogla ustvariti v njem skeptične |
In če | dejstva | pravijo drugače, jih je treba spremeniti. |
Celo | imena | štirih Ministrstev, iz katerih nam |
Ta | protislovja | niso slučajna, kakor tudi niso posledica |
poklicnega boksarja, v katerem so bila | usta | le reža, se je ustavil nasproti njega, |
Zaupna | mesta | so dodeljevali samo navadnim zločincem, |
Vsa umazana | dela | so opravljali politični. |
Jeklena | vrata | so se s treskom odprla. |
Vrata | so se spet s treskom zaprla. | |
Vrata | so se odprla. | |
Ko so se | vrata | odprla, je zračni val prinesel močan |
Njegova debela marogasta | lica | so bila zdolaj tako polna, da si moral |
Vrata | so se odprla in pripeljali so nekega | |
Zaradi suhosti so bila | usta | in oči videti nesorazmerno velika in |
Njegova velika, polna | lica | so nebrzdano trzala. |
Vrata | so se s treskom odprla. | |
Njegova | usta | so otekla v brezoblično maso češnjeve |
Vrata | so se odprla. | |
Njegova | usta | so bila lepljiva in slabega okusa. |
Vrata | so se odprla. | |
Postal je preprosto | usta | , ki izpovedujejo, roka, ki podpisuje, |
Vrata | so se s treskom odprla. | |
prstov je še vedno, kot premikajoča se | drevesa | , teklo mimo njega v vseh smereh, se |
»Predvsem zato, ker so bila | priznanja | , ki so jih izpovedali, očitno izmišljena |
»Vsa | priznanja | , ki so izjavljena tu, so resnična.« |
Zdelo se je, da imajo celo njihova | očala | ironičen blesk. |
ljudje iz množice šibka, strahopetna | bitja | , ki ne morejo prenesti svobode in resnice, |
»Vohunjenje, | izdajstva | , aretacije, mučenja, usmrtitve, izginotja |
»Vohunjenje, izdajstva, aretacije, | mučenja | , usmrtitve, izginotja se ne bodo nikdar |
izdajstva, aretacije, mučenja, usmrtitve, | izginotja | se ne bodo nikdar nehala.« |
»Goldstein in njegova | krivoverstva | bodo živela večno.« |
Lica | so bila razorana in usta so bila videti | |
Lica so bila razorana in | usta | so bila videti zožena. |
Čustva | , ki bi jih kazal, bi bila drugačna | |
so se mu tako posušile, da so bila | kolena | širša od stegen. |
Suha | ramena | so bila zgrbljena, tako da so delala |
Njegova | stegna | so bila zdaj vsekakor širša od kolen. |
korakanjem po celici in njegova sključena | ramena | so postajala bolj vzravnana. |
njej hodi v delirij, ki ga povzročijo | mamila | . |
Kakšna so njegova prava | čustva | do Velikega brata? |
Jeklena | vrata | so se s treskom odprla. |
povej mi, kakšna so tvoja resnična | čustva | do Velikega brata?« |
trenutek je bil sam, potem pa so se | vrata | odprla in vstopil je O'Brien. |
Vrata | so se spet odprla. | |
bom pritisnil na drugi vzvod, bodo | vratca | kletke zdrsnila navzgor.« |
Žična | vratca | so bila dve pedi od njegovega obraza. |
kovinski žvenket in vedel, da so se | vratca | kletke žvenketaje zaprla, ne pa odprla. |
Opoldanska | poročila | še niso navajala, kje točno so boji, |
Vendar niso bila | poročila | s fronte. |
To so | poročila | s fronte; nagon mu je pravil, da so |
So stvari, tvoja lastna | dejanja | , po katerih si nikdar ne opomoreš. |
Gibanja | armad je kazal diagram: črna puščica | |
pozabljena in so njegova poprejšnja | čustva | do nje začasno oživela. |
Načela | Novoreka | |
je posvečen A slovarju, saj so ista | pravila | veljala za vse tri kategorije. |
izjem so vse sklanjatve, spregatve in | stopnjevanja | sledili istim pravilom. |
Vsa | stopnjevanja | pridevnikov so se ravnala po pravilih |
Če so bila gagana | mnenja | pravoverna, je pomenil zgolj hvalo. |
Ko | poželenja | začenjajo popuščati in slabeti, se |
»da je pravično izvajati | dejanja | , ki so za vladujoče in močnejše škodljiva. |
kakor potrebujejo, recimo, oči vid, | ušesa | sluh in je zato za ta telesna dela |
»Ali imajo tudi | ušesa | svoje naloge?« |
»Potemtakem bi | ušesa | slabo opravljala svojo nalogo, če bi |
nepravičnosti; s tem, da ga nikoli ne omajajo | obrekovanja | in njihove posledice, najbolje prestaja |
lažje nastanejo številnejša in lepša | dela | , če se posameznik ob pravem času in |
»Prezrla sva, da so v resnici | bitja | , ki v sebi združujejo taka nasprotja, |
»Toda tudi vse, kar je sestavljeno ( | orodja | , obleke, stavbe), se po istem zakonu |
Upala sem, da Foibova | usta | , usta boga, oblagodarjenega z vzišenim |
Upala sem, da Foibova usta, | usta | boga, oblagodarjenega z vzišenim |
stavbarstvo in vsa druga obrtniška | dela | , seveda tudi telesa živali in sploh |
v državi prekipijo, potem se odpro | sodišča | in bolnišnice, in uveljavita se pravniška |
prej Evripilu nista naročila, ker so | zdravila | zadostovala za ozdravljenje mož, ki |
19. »To bi bila | načela | za izobraževanje in vzgojo. |
pameten, rad priznal - tudi ustrezna | stanovanja | in sploh takšne življenske okoliščine, |
»Na primer | pravila | o molku mlajših v navzočnosti starejših, |
»Toda v državi so mnoga in različna | območja | znanja.« |
»Po svojem najmanjšem stanu in delu | prebivalstva | , ki vodi vlada, ter po njegovem znanju |
»Naletiš pa v naši državi tudi na to: | čustva | in razum maloštevilnih plemenitih ljudi |
tako duša imela le dva dela: razum in | poželenja | ? |
»In plemenita | prizadevanja | peljejo h kreposti, nizkotna pa h grehoti.« |
jedi in pijače in so nam na voljo vsa | bogastva | in vsa moč. |
muzičnem pouku in še posebej v nošnji | orožja | in jezdenju.« |
izkušen zdravnik; če pa so potrebna tudi | zdravila | , potem prihaja v poštev samo izkušenejši |
rekli, da so prav tako koristne kakor | zdravila | .« |
»Katera | leta | so to?« |
takrat, ko so najnemirnejša mladostna | leta | za njim, in tja do petinpetdesetega |
svoje zakonske določbe samo sorodniška | imena | ali pa se raztezajo tudi na vse njihovo |
kako naj ta božanska in nadzemeljska | bitja | pokopljemo in kakšne časti naj jim |
Trdim, da so si grška | plemena | drugo z drugim v sorodu, da so istega |
zahtevaj od mene dokaza, da se dado vsa | dognanja | naše razprave v celoti uresničiti; |
» | Poželenja | , ki so močno osredotočena na eno stvar, |
»Če pa so | poželenja | naravnana na duhovne znanosti, potem |
pač pa je moč ugovarjati v temle : | dejanja | dokazujejo, da so ljudje, ki se ukvarjajo |
kreposti, dokler to preprečujejo vzgojna | načela | teh ljudi. |
Njegova | prizadevanja | morajo veljati prav tako znanostim |
»Toda ti veš, da so | mnenja | , ki se ne opirajo na znanje, brez vrednosti. |
Celo najboljša | mnenja | so slepa. |
samo kot ’hipoteze‘, to se pravi kot | izhodišča | in oporišča. |
’hipoteze‘, to se pravi kot izhodišča in | oporišča | . |
In ali ne kažejo tudi druga | čutila | pri svojih zaznavah pomanjkljivosti? |
slišno, harmonično gibanje naravnana naša | ušesa | . |
Obojim pa | ušesa | več veljajo kakor razum.« |
resničnih problemov, namreč: katera | števila | so harmonična, katera niso in zakaj.« |
ko se jim posreči spodbiti številna | mnenja | drugih in ko ti pogosto spodbijajo |
Časovna | obdobja | so v svojem kroženju povezana s posameznimi |
Za slavo, ki jo prinašajo takšna | tekmovanja | , ne žrtvuje nobenega denarja. |
» | Poželenja | , ki se jih ne moremo ubraniti, in poželenja, |
»Poželenja, ki se jih ne moremo ubraniti, in | poželenja | , katerih zadovoljitev nam koristi, |
» | Poželenja | pa, ki se jih lahko ubranimo, če se |
se od mladih let za to trudimo, in | poželenja | , katerih zadovoljitev nam ne prinaša |
»Ta | poželenja | lahko potemtakem imenujemo tudi potratna, |
ljudi tiste, ki poznajo samo potrebna | poželenja | .« |
spremeni tudi ta mladenič, če pridejo | poželenja | od zunaj na pomoč podobnim in sorodnim |
»Toda na tihem zrastejo nova | poželenja | , podobna zatrtim, ki se ob očetovi |
čemer jima pomagajo nekoristna, odvečna | poželenja | .« |
znova odkima in ostane pri svojem: vsa | poželenja | so enaka in zato vredna tudi enakih |
Kadilo, | mazila | , venci, vino in razbrzdane sle, ki |
»Ta | zla | tudi pri nobenem drugem človeku niso |
krivičen, odljuden in brezbožen; njegova | vrata | so odprta za vse grehote; tako je sam |
»Ko pa bi bila | sredstva | čast, zmaga in hrabrost, potem bi bila |
ugotovitvi so to tiranska in erotična | poželenja | ?« |
»Najbližja so zakonu | poželenja | kraljevske, urejene narave?« |
ustrezajo dnevi in noči, meseci in | leta | .« |
»Najboljša | sredstva | proti temu so merjenje, štetje in tehtanje. |
človek, ki so mu dokazana nepoštena | dejanja | , propade zaradi nepravičnosti kot zla |
čelu, na koncu pa so vsem v zasmeh; | ušesa | se jim povesijo do ramen in brez vencev |
»nagrade, | plačila | in darovi, ki jih pravičnemu za življenja |
»To so lepa in dragocena | darila | ,« |
Nujnosti, sporoča: Duše, enodnevna | bitja | ! |
je bilo duš; bile so zelo različne; | življenja | vseh živali in vse oblike človeškega |
Hades, ne zaslepijo bogastvo in druga | zla | , da se ne odloči za življenje tiranov |
navzgor, potem bodo veljala vsa naša | prizadevanja | pravičnosti in razumnosti; tako bomo |
vode in prècej so se nad njim odprla | nebesa | . |
»Vstopíte skozi ozka vrata, kajti široka so | vrata | in prostorna je pot, ki vodi v pogubo |
Kako ozka so | vrata | in tesna je pot, ki vodi v življenje, |
»Lisice imajo brloge in ptice pod nebom | gnezda | , Sin človekov pa nima, kamor bi glavo |
Imena | dvanajsterih apostolov pa so: prvi | |
Naročila | dvanajsterim | |
Kajti česar je polno srce, to | usta | govore. |
Srečne pa vaše oči, ker vidijo, in vaša | ušesa | , ker slišijo! |
namreč prihajajo hudobne misli, uboji, | prešuštva | , nečistovanja, tatvine, kriva pričevanja, |
prihajajo hudobne misli, uboji, prešuštva, | nečistovanja | , tatvine, kriva pričevanja, kletvine. |
prešuštva, nečistovanja, tatvine, kriva | pričevanja | , kletvine. |
bom sezidal svojo Cerkev in peklenska | vrata | je ne bodo premagala. |
Moji voli in pitana | teleta | so zaklana in vse je pripravljeno; |
pripravljene, so šle z njim na svatbo in | vrata | so se zaprla. |
skrbi, zapeljivost bogastva in druga | poželenja | se prikradejo vanje in jim zadušijo |
človekovega srca, prihajajo hudobne misli, | nečistovanja | , tatvine, uboji, prešuštva, pohlep, |
misli, nečistovanja, tatvine, uboji, | prešuštva | , pohlep, hudobija, zvijača, objestnost, |
Pri priči so se mu odprla | ušesa | , sprostila se je vez njegovega jezika |
»Zaznavam ljudi, kakor da bi | drevesa | hodila okrog.« |
Njegova | oblačila | so se svetila bleščeče belo, da jih |
ki bodo verovali, bodo spremljala ta | znamenja | : v mojem imenu bodo izganjali hude |
Njemu pa so se pri priči razvezala | usta | in jezik, da je spet govoril, in je |
Medtem ko je molil, so se odprla | nebesa | . |
Kajti česar je polno srce, to | usta | govore.« |
pokorni, pač pa se veselite, ker so vaša | imena | zapisana v nebesih.« |
Vrata | so že zaprta in moji otroci z menoj | |
»Vaša | ledja | naj bodo opasana in svetilke prižgane, |
Ozka | vrata | |
Znamenja | in preganjanja | |
Znamenja in | preganjanja | |
bolezni in lakota; grozote in velika | znamenja | bodo na nebu. |
» | Znamenja | bodo na soncu, luni in zvezdah. |
»Varujte se, da vam | srca | ne bodo obtežena s požrešnostjo, pijanostjo |
ljubili temo kakor luč, kajti njihova | dela | so bila hudobna. |
luči, da se ne bi pokazala njegova | dela | . |
pride k luči, da se pokažejo njegova | dela | , ker so narejena v Bogu.« |
pričevanje je večje kakor Janezovo: | dela | namreč, ki mi jih je dal narediti moj |
jih je dal narediti moj Oče, prav ta | dela | , ki jih opravljam, pričajo o meni, |
ker pričujem o njem, da so njegova | dela | hudobna. |
Mnenja | o Jezusu so bila različna | |
ampak na njem naj se razodenejo božja | dela | . |
»Resnično resnično vam povem: jaz sem | vrata | k ovcam. |
Jaz sem | vrata | . |
Dela | , ki jih opravljam v imenu svojega Očeta, | |
dan pripravljanja in da ne bi ostala | trupla | čez soboto na križu, so Judje prosili |
VSTAJENJE IN | PRIKAZOVANJA | Jezusovo vstajenje |
zadrževali učenci iz strahu pred Judi, | vrata | zaklenjena, je prišel Jezus, stopil |
APOSTOLSKA | DELA | |
V hipu so se mu utrdila | stopala | in gležnji. |
‘Zakaj hrumijo narodi, zakaj se | ljudstva | zaganjajo v prazno? |
Iztegni roko, da se bodo dogajala | ozdravljenja | in znamenja in čudeži v imenu tvojega |
da se bodo dogajala ozdravljenja in | znamenja | in čudeži v imenu tvojega svetega služabnika |
Znamenja | in čudeži | |
Njihova | trupla | so prepeljali v Síhem in jih pokopali |
Vrata | so se jima sama od sebe odprla. | |
tako, da so se po njunih rokah dogajala | znamenja | in čudeži. |
iskali Boga tudi drugi ljudje in vsa | ljudstva | , nad katerimi se kliče moje ime. |
Cerkvena | občestva | so se utrjevala v veri in po številu |
Potovanja | skozi Malo Azijo | |
temeljih zamajala; v hipu so se vsa | vrata | odprla in vsem jetnikom so odpadle |
Ko je videl, da so | vrata | ječe odprta, je izdrl meč in se hotel |
V okolici tega kraja so bila | zemljišča | ; njihov lastnik je bil prvak otoka, |
zato, ker so jim bila zaupana božja | razodetja | . |
njihovimi ustnicami je kačji strup, | usta | so jim polna kletev in grenkobe. |
ne smrt ne življenje, ne angeli ne | poglavarstva | , ne sedanjost ne prihodnost, ne oblastva |
poglavarstva, ne sedanjost ne prihodnost, ne | oblastva | ne visokost, ne globokost ne kakršnakoli |
Pravila | krščanskega življenja | |
Gospoda, vsi narodi, in slavijo naj ga vsa | ljudstva | !« |
Mar ne veste, da so vaša | telesa | Kristusovi udje! |
Različna so | dela | , isti pa je Bog, ki dela vse v vseh. |
Preroštva | bodo prenehala, jeziki bodo umolknili, | |
Niso vsa živa | bitja | iz istega mesa, ampak je drugo pri |
So nebesna in zemeljska | telesa | . |
Odprla so se mi velika in pomembna | vrata | , pa tudi nasprotnikov je veliko. |
evangelij, in so mi bila v Gospodu | vrata | odprta, za svojega duha nisem našel |
Naša | usta | so vam govorila odkrito, naše srce |
» | Pisma | so ostra in krepka, ko je osebno navzoč, |
Videnja | in razodetja | |
Videnja in | razodetja | |
Tista | znamenja | , ki so znamenja apostola, to je znamenja, |
Tista znamenja, ki so | znamenja | apostola, to je znamenja, čudeži in |
znamenja, ki so znamenja apostola, to je | znamenja | , čudeži in moči, so se namreč med vami |
pogani, vemo, da človeka ne opravičujejo | dela | postave, ampak edinole vera v Jezusa |
Sadovi duha in | dela | mesa |
Sicer pa so | dela | mesa znana. |
Navodila | za novo življenje | |
z drugimi mojimi sodelavci, katerih | imena | so v knjigi življenja. |
nevidne stvari, tako prestoli kakor | gospostva | , tako vladarstva kakor oblasti. |
tako prestoli kakor gospostva, tako | vladarstva | kakor oblasti. |
Sklepna | navodila | in pozdravi |
Navodila | za molitev | |
poročena, taka, ki jo priporočajo dobra | dela | , ki je vzgajala otroke, bila gostoljubna, |
Podobno so očitna tudi dobra | dela | , a tudi tista, ki niso, se ne morejo |
nevoščljivost, prepir, kletve in zlobna | sumničenja | , prerekanje ljudi, ki so v srcu pokvarjeni |
ženske, take, ki jih ženejo vsakovrstna | nagnjenja | in se vedno učijo, pa ne morejo nikoli |
Ušesa | bodo obračali proč od resnice in bredli | |
Osebna | navodila | |
Dobra | dela | |
Osebna | navodila | in pozdravi |
tolažbo, o brat, zakaj po tebi so bila | srca | svetih poživljena. |
Ti pa ostaneš isti in tvoja | leta | ne bodo minila.« |
Vedno blodijo njihova | srca | in niso spoznali mojih poti. |
ne tistih, ki so grešili in katerih | trupla | so popadala v puščavi? |
Pa vendar so bila že dokončana | dela | stvarjenja sveta. |
Vera in | dela | |
oči so obrnjene v pravične in njegova | ušesa | k njihovim prošnjam, |
se bodo v ognju raztopile, zemlja in | dela | na njej pa bodo preizkušena. |
Ker so bila njegova | dela | hudobna, bratova pa pravična. |
Tudi Sódoma in Gomóra in okoliška | mesta | , ki so prav tako kakor oni nečistovala |
mimo ženejo vetrovi, poznojesenska | drevesa | brez sadov so, dvakrat mrtva, izkoreninjena, |
Vodi jih lastno poželenje, njih | usta | govorijo bahavo in se zaradi koristi |
Tudi vem, da so tvoja poslednja | dela | številnejša od prejšnjih. |
umre, saj nisem našel, da bi bila tvoja | dela | popolna pred mojim Bogom. |
sem imel videnje: glej, odprla so se | vrata | v nebo in prejšnji glas, ki sem ga |
in okrog njega so stala štiri živa | bitja | , spredaj in zadaj polna oči. |
Ta štiri | bitja | so imela vsako po šest perutnic in |
In kadar so ta živa | bitja | izrekala slavo, čast in zahvalo njemu, |
In štiri živa | bitja | so govorila: |
Zatorej se veselite, | nebesa | , in vi ki prebivate v njih! |
Zvéri so bila dana | usta | , s katerimi je govorila objestnosti |
molili vsi prebivalci zemlje, katerih | imena | že od začetka sveta niso vpisana v |
se od svojih naporov; zakaj njihova | dela | gredo z njimi.« |
»Velika in čudovita so tvoja | dela | , Gospod, Bog, vladar vesolja. |
Veliko mesto je razpadlo na tri dele, | mesta | poganov pa so se zrušila. |
Razveselite se nad tem mestom, | nebesa | , sveti, apostoli in preroki, ker je |
angelov in na njem so bila napisana | imena | , ki so imena dvanajstih rodov Izraelovih |
njem so bila napisana imena, ki so | imena | dvanajstih rodov Izraelovih sinov. |
je bilo dvanajst biserov: posamezna | vrata | so bila iz enega samega bisera. |
Njegova | vrata | se podnevi ne bodo nikdar zapirala, |
Današnja | pogajanja | med njimi in predstavniki delodajalcev, |
Pogajanja | bodo nadaljevali, saj sindikati napovedujejo | |
Včeraj prekinjena | pogajanja | bodo nadaljevali. |
Pogajanja | po njegovih besedah niso prekinjena | |
ovinkarjenj stopili tja, kjer so nam (bila ) | vrata | že sicer gostoljubno odprta - v Evropo. |
Za pomoč so | podjetja | zaprosila zaradi tekočih likvidnostnih |
čaka v Albaniji in kakšna so njihova | pričakovanja | , smo se pogovarjali s poveljujočima |
svet, zasedala pa bodo tudi delovna | telesa | . |
obvladovanja pritiskov na proračun, ta | prizadevanja | pa se bodo morala vključiti v reforme |
Jajca | za Evropsko unijo | |
Današnja | pogajanja | predstavnikov delodajalcev in železniških |
ne bo zadoščalo, torej so nujna tuja | vlaganja | . |
Invalidska | podjetja | pa bodo oproščena plačila davka na |
Rekel je, da so kmetijska | zemljišča | in gozdovi že precej zaščiteni, nekaj |
prostitucije, kjer so po 50 mark na voljo lahka | dekleta | iz Rusije, Ukrajine, Moldavije in drugih |
vodstvo železnic »dežujejo« protestna | pisma | poslovnih partnerjev, vezanih na storitve |
Najuglednejša slovenska | podjetja | |
LJUBLJANA, 27. maja - | Pogajanja | med železniškimi sindikati in delodajalci, |
nadaljevanje pogovorov, ki še niso | pogajanja | , nepreklicno zahtevajo preklic suspenzov |
V okviru točke pobude in | vprašanja | so poslanci razpravljali o odgovoru |
Če se | pogajanja | ne bodo končala v dveh dneh, bo vlada |
Pogajanja | o novi tarifni prilogi kolektivne pogodbe | |
spoznanju, da se bodo Hrvaški zaprla | vrata | ob vstopanju v evropskoatlantske povezave, |
To presenetljivo novico so | sredstva | obveščanja objavila pred tednom dni |
rojstva kot 1996, 1997 in tudi dvomljiva | imena | , na primer Slavko Avsenik. |
Pogajanja | po zagotovilih iz vladnih virov dobro | |
Poleg tega naj bi potekala vzporedna | pogajanja | o aneksu h koalicijski pogodbi o tako |
Ugotovili so, da so usklajena vsa | določila | tarifne priloge, razen izhodiščnih |
Pogajanja | se bodo nadaljevala v četrtek. | |
ob tem pritožuje, da imajo številna | podjetja | še vedno težave pri posredovanju letošnjih |
in se bodo predvidoma tudi končala | pogajanja | o socialnem sporazumu. |
akrobatska, jadralna, kmetijska in potniška | letala | ter transportni in bojni helikopterji. |
Čeprav menim, da je za sedanji lov ( | lovišča | so čedalje bolj »urbanizirana«) več |
politične misli, neformalna in delovna | srečanja | predsednikov so koristna, zato jih |
možnosti, da se v začetku leta 1998 začnejo | pogajanja | naše države o polnopravnem članstvu |
Drnovškom so bila danes številna neformalna | srečanja | in pogovori med opozicijskimi strankami |
LJUBLJANA, 10. junija - | Pogajanja | med centralnim stavkovnim odborom železniških |
Pogajanja | so pretekli teden zaradi nesporazumov | |
Pogajanja | so se minuli teden zapletla zaradi | |
Današnja večerna | pogajanja | za zaprtimi vrati so se začela z dogovorom, |
vlada ne zavrača, želi pa, da bi bila | določila | dogovora med Slovenskimi železnicami |
Slovenskimi železnicami in sindikati ter | določila | kolektivne pogodbe za negospodarstvo |
razlogov za tako odločitev, zato so možna | ugibanja | o tihem dogovoru med ZDA in Rusijo |
Dejstva | , ki bi jih bilo vredno uporabiti, so | |
Blagovica-Šentjakob (20,2 kilometra) | dela | na trasi še niso oddana, izvršena pa |
oddana, izvršena pa so že pripravljalna | dela | . |
ki poteka čez Trojane, so že oddana | dela | za gradnjo predora v Zideh pri bodočem |
Vsa gradbena | dela | na tem odseku so oddana. |
Nova | dogovarjanja | s Hrvaško o Krškem in drugih sporih |
Vprašanja | glede JEK bi morala biti po besedah | |
JEK, dokler ne bodo usklajena druga | vprašanja | . |
razpisna dokumentacija je pomanjkljiva, | merila | za izbiro izvajalcev pa največkrat |
* Težka | vrata | so se odprla pred njim. |
Lica | udrta. | |
Tedaj pa so zaškripala | vrata | . |
Tvoja | prsa | , poglej, so lepa rožnata jabolka. |
Tvoja prsa, poglej, so lepa rožnata | jabolka | . |
Vsa | vrata | so mu zaprta. |
popolnosti, in takrat bodo vsa ta moja | pisma | , ki jih pišem danes, pravilno dostavljena. |
* Zdaj so se odprla težka | vrata | . |
Lica | so bleda. | |
Sunkoma se mu dvigajo | prsa | : |
Zdaj so se odprla | vrata | . |
Misli in | dejstva | , ki so drle mimo, so se strnile v eno |
so zaloputnila za njim težka železna | vrata | ... |
- Posebna | znamenja | ? |
težkim sivim kamenitim obokom so umirala | okna | . |
Vrata | so zaloputnila za njimi. | |
Čez dobro uro so se odprla | vrata | preiskovalnega sodnika. |
zapel ob ključavnici in so se odprla | vrata | v podzemlje, se je Vladimir stresel |
Minila je noč in dan predno so se odprla | vrata | Vladimirjeve celice. |
Prišel je ječar, odprl | vratca | in vprašal: |
Malo pred poldne pa so se zopet odprla | vrata | . |
Stoletja | so za nami. | |
Vesla | sekajo valove in njih oči so zamaknjene | |
škržatov suha in ožgana | telesa | so, kar v soncu se jih maje: |
vse kraje, oči so mrke, | lica | razorana. |
V dolinah so lepa | polja | in njive, v pobočjih so lazovi. |
In zopet fantje in | dekleta | - ljubezen je močna, sega preko meja. |
Doline in | polja | in njive so samo meso, sama strnjena |
Griči, gore in | brda | in gmajne iz samih kosti, iz samih |
me razveseli, - je mrmrala in ozka | usta | so se razlezla v majhen smehljaj. |
Njena | ušesa | so prisluškovala pesmi burje, ki je |
Kolena | so ji klonila in mahnila jo je skozi | |
Pred njim so valovila | brda | in gmajne. |
Okna | so bila kakor žive oči. | |
Enakomerno so ropotala | kolesa | , ko je zdrvel mimo Miramara, ki je |
Tisti dan so se po kosilu odprla | vrata | . |
Tla | so se potapljala. | |
Obok se je dvignil nad nebo, | tla | so padla pod zemljo. |
Vrata | so se odprla. | |
Odprli so mu | vrata | . |
zaradi tega, ker prav nič ne koristi - | ušesa | so gluha, srce od kamna. |
prav do hiš in do reke, danes pa so | brda | gola, poraščena samo z robido in bodičjem. |
več, njive so razrezane z njima in | polja | , po travnikih leži kamenje, v skale |
nastlano z ladjami in čolnički, bela | jadra | , kitare, pesem mornarjev in ribičev. |
bambini« pa je tako, da se miši množe, | rojstva | pa nazadujejo. |
sužnji, jetniki, kar kdo hoče, samo | bitja | z razumom in prosto voljo ne. |
sobane, kamnita | stopnišča | in dolgi hodniki, kar je vse dajalo |
katerem so naravnost udobna in krasna | stanovanja | . |
podobni ranjencem s preparanimi trebuhi; | kolesa | otroškega vozička, pribita k navadnemu |
Škripala so stara | vrata | , škripale so trhle podnice, loputale |
katerega so vrezana velika podolgovata | srca | , prebodena z dežniki in bridkimi sulicami |
nabiti žeblji in na njih visijo odvečna | oblačila | , dojenčki so pozaspali - v pečeh pa |
Chriznicheve hčerke in druga | dekleta | , ki so se vrnile domov šele proti jutru, |
To!" je dejala, pa ne | nebesa | !" |
dograjeno, se vselej pojavijo težkoče in | nesoglasja | : |
pekočega nateklo v njihova | srca | , morajo nad nekom razliti in tako se |
Hrepenenja | so v njej naraščala počasi in so bila | |
kakor vsi moški; sredi sobe stoji, | lica | rdeča, oči svetle, telo visoko do stropa, |
stokajo pod težkimi trebuhi, porajajo se | bitja | , zganejo se prvič in žena se pomakne |
ljudje smo nekoliko čez mero nečimerna | bitja | : tudi svoje grenke doživljaje izkoristimo, |
zločini, posebni zakoni in posebna | sodišča | , vse to posebno in izjemno obstoji |
tako so se v njem kar naenkrat odprla | vrata | , ki so ga zapirala v hladnokrvnost. |
konj, v reki pod vrbami so se kopala | dekleta | . |
nazaj k vratom in jih stresel, toda | vrata | se niso udala. |
cigara, jez, roje, moka, mlinski kamni, | dekleta | , ki se kopajo, konj na zeleni trati. |
težkih bremen in da si je ta grenka | bremena | lajšal s sladkimi sanjami, ki so se |
tričetrtinskem taktu, ki so ga udarjala | kolesa | vlaka. |
Jakončiču prikazala nova pokrajina: | polja | , njive, travniki, gozdovi in hiše - |
Tedaj so se odprla | vrata | in v kupé je stopil miličnik. |
Čez dve minuti so se | vrata | narahlo odprla in skozi špranjo je |
srcu, ker se je tako sijajno izmazal; | usta | so mu lezla v smeh, oči so se mu svetile |
dolini, ob cesti so stale nove hiše, | polja | so bila očiščena vseh grmov in gozdovi |
Široka cesta in ravna dolina, | polja | in travniki, reka in gozd, gore in |
in travniki, reka in gozd, gore in | drevesa | , vse to je počasi zbudilo v njem starega |
kadilo iz hiš in kjer so bila vežna | vrata | odprta, je videl na ognjišču prasketajoče |
zunanji strani so se vrtela štiri mlinska | kolesa | , na drugem bregu |
bilo v prisojni strani in se pordečila | jabolka | šmahorka, in tam je bilo večerno sonce |
Martin je pokljukal, in | vrata | so se vdala. |
oddaljena kakih dvesto metrov, vežna | vrata | so bila odprta, videl je ogenj na ognjišču |
tudi na vasi ni bilo enolično, zadnja | leta | so bila še posebno bogata na težkih |
Pretekla so štiri | leta | in Martin Jakončič še ni imel pohištva. |
Še zmerom hodijo | dekleta | |
Vrata | so se odprla in v sobo je najprej pogledala | |
plešast, velike sanjave oči, udrta | lica | in polne ustnice. |
Mnenja | so v srednji šoli predpisana po zakonu,« | |
Denar je javna stvar, ljubavna | pisma | ne. |
Kaj denar, | pisma | , dokumenti. |
Kolena | so mu klecala, glava mu je bila težka | |
pripravljal drva - in tako bi minila | leta | . |
vozeh, | dekleta | so bila med njimi, in prepevali so, |
zmerom nekaj finega, čeprav so bila | lica | udrta in razorana; ustnice so bile |
živela Gilda kakor ptičica in ko so ji | krila | zrasla, jih je razpela in zletela iz |
Torinu; ko so njenemu fantu tam postala | tla | prevroča, sta se preselila v Milano. |
razbita; štiri leta so udrihala po njej | kopita | vojaških konj in vojaških škornjev. |
Kolesa | so škripala po klancu. | |
nastlana s plavjem, po travniku pa ležijo | okostja | konjskih glav, crknjeni psi, miši in |
in potne osamele žene, brhka, sočna | dekleta | , starci na soncu, kino, rum, prepečenec |
Roke so se križale in stiskale, | telesa | so se prevrgla, Nanca |
Toda taka | vprašanja | so ga vendar razgibala. |
Prav takrat pa so zacvrkala | vrata | v lesenih tečajnikih. |
Taka so ta | dela | ! |
To so pa zares lepa | dela | ! |
Ščebetali so kakor | piščeta | in bi radi vse videli in vse vedeli. |
Ko so se zaprla | vrata | za njim, je Nanca vprašala Venčka, |
Nekateri so celo trdili, da se mu | kolesca | ne vrte v pravo smer in so mu v šali |
pobeljena, | okna | umita, podi poribani, police polne |
Tako so pretekla štiri | leta | tihe ljubezni, ki se je izražala v |
je globoko, nosnice so ji drgetale, | lica | so bila rdeča. |
Vsa ta | plemena | so prebivala v naši hiši od pamtiveka |
Vse mu je novo: okno, pod, polica, | vrata | , postelja - in najmanj teden dni ubije, |
Obokan strop, | tla | iz cementa, ki ga je zidar z nerodno |
in razgnali temnorjavi obod, kakor | piščeta | lupino, in se razpihnili. |
da nisem slišal, kdaj so se odprla | vrata | . |
sem bil pri tem poslu, so se odprla | vrata | . |
Takrat so se | vrata | spet odprla - in načelnik oddelka je |
Leta | so tekla, Okouinokou je pobiral staro | |
Venc je ostal trd in neomajen: | kolena | so mu trmasto štrlela kvišku, čez široko |
Okna | so bila zagrnjena s starim modrim predpasnikom | |
bila sicer brezskrbna, a vendar grenka | leta | . |
odrasli niso, pač pa nekakšna zanikrna | bitja | , ki jih imenujemo smrkavci. |
ta | bitja | prav tako ustvarjena po božji podobi |
Srca | teh bitij se prav v teh letih razcvetejo | |
spominu pa so mu plesala tri rdeča | jabolka | . |
razbojnikov«, čeprav se tam niso delala | razbojništva | , pač pa se je delila ljubezen pol zastonj, |
Trava v tistem koščku sveta ne poganja, | tla | so nastlana s starimi obtolčenimi piskri, |
Mar misliš, da bodo | dekleta | letala za tabo, ti trapa trapasta,« |
na drugem bregu so ropotala mlinska | kolesa | , iz gostilne Mojega Jezusa se je slišal |
Z druge strani pa so vsa | spoznanja | , ki jih je spoznal, vsa hrepenenja, |
vsa spoznanja, ki jih je spoznal, vsa | hrepenenja | , ki jih je izhrepenel, in vse bridkosti, |
polovica naših src zaplenjenih ter bi | leta | in leta ležala po zaprašenih arhivih, |
naših src zaplenjenih ter bi leta in | leta | ležala po zaprašenih arhivih, lepo |
meni so se začela zbujati fakinska | nagnjenja | . |
velika in med okni so bila ovenela | jabolka | , po katerih smo segli še preden je |
lirike; hlapci smo - zaradi lirike; naša | dekleta | umirajo po zagrebških, beograjskih, |
Jutra | so bila polna ptičjega petja in vriskanja | |
Znano pa je, da se ob takih primerih | vrata | venomer odpirajo, kakor bi romala procesija |
Tako so tekla | leta | , sestre so se pomožile, ostala je sama, |
Počasi se se odprla | vrata | . |
dni so bila v cerkovnikovi izbi vsa | okna | zadelana kakor v najhujši zimi in vrata |
okna zadelana kakor v najhujši zimi in | vrata | so odpirali samo takrat, ko so vsi |
Feliksu je pojemal glas, | lica | so mu kopnela, v očeh ni bilo več bistrosti, |
Tedaj so se | vratca | zaprla in ga udarila po rokah. |
Ta | vratca | so se sicer zmeraj sama zapirala, a |
Vratca | so se sama odprla in keliha sta Štefetu | |
je slišal, kako so zaškripala vrtna | vrata | v župnišču - in podkovana palica je |
Polja | so zapuščena. | |
na izglajenih, domačih toporiščih, | usta | so stisnjena, oči mirne. |
Pa tudi | tla | so razmočena in močvirnata. |
Dekleta | so spričo tega prizora pretirano resna. | |
široko kljuko izbinih vrat, kakor bi ta | vrata | odpirala brez presledka vse življenje. |
In če so | nebesa | , nebesa tudi; saj ni nikomur skrivil |
In če so nebesa, | nebesa | tudi; saj ni nikomur skrivil lasu, |
kakor sredi poletja, čeprav so bila | okna | odprta in maj še ni bil pri kraju. |
Zidovi so bili očrneli, tudi | okna | so bila brez stekla, a vendar niso |
možakarji in fantje, otroci in starci, | dekleta | in žene in ženičice, prav takšne ženičice, |
Brezzobe čeljusti žvečijo, | usta | tako krepko sesajo cigarete in pipe, |
dr. Lojz si briše z zlatom obrobljena | očala | , Almira in Rozica si popravljata klobuke. |
dobre pol ure so vse poti prazne, vsa | polja | tiha, vsa vas mirna. |
Vsa | vrata | in vsa okna so priprta. |
Vsa vrata in vsa | okna | so priprta. |
Vsa | čustva | se izprevržejo v brezupno jezo; iz |
Dekleta | so se umaknila v svoje sobe in sedla | |
Okna | in vrata so zaprta, kakor bi jo vsi | |
Okna in | vrata | so zaprta, kakor bi jo vsi fašisti, |
Okna | in vrata se začno odpirati. | |
Okna in | vrata | se začno odpirati. |
kri mu dere v glavo, da so njegova | lica | že skoraj temno višnjeve barve. |
Tudi v Barbari so bila vsa velika | spoznanja | , ki so dana vsakemu človeku, brez izjeme, |
Dekleta | se obirajo po kuhinji, prav poredkoma | |
Ramena | se širijo, roke opletajo in kar precej | |
Dekleta | se stiskajo po dolgi klopi ob steni, | |
Dekleta | si z robci tiščijo nosove, fantje si | |
Lica | ji gorijo, njene debele in trdne noge | |
Kar videti je, kako se mu | tla | zibljejo pod nogami. |
Borna | polja | po brdastem in rebrastem svetu: majhni |
Tik pod streho so tam široka | vrata | na skedenj. |
Vežna | vrata | so obokana in zakajena. |
Bichi se ne gane, samo | usta | odpira in jeclja: |
V tem trenutku se | vrata | bliskovito odpro na stežaj. |
Majhna | okna | so zagrnjena s prekratkimi in preozkimi |
»Sveta | nebesa | ! |
Dekleta | že silijo po lestvah in vlečejo dolgo | |
» | Letala | ! ... |
gibčnostjo, ki jo še premorejo njena stara | leta | , hiti v bajto. |
Vrata | zaškripljejo. | |
Vrata | se počasi odpro. | |
navkreber tri ženske srednjih let in tri | dekleta | v svetlih, pisanih, na pol prazničnih |
Tri | dekleta | se lahkotno vrtijo med partizani, naglo |
» | Poročila | !« |
Puškina | kopita | začno udrihati po vratih. |
Vrata | se sunkovito odpro. | |
Sova zmaje z glavo, nato se mu široka | pleča | stresejo v krčevitem joku. |
Vrata | se sunkovito odpro. | |
Njemu je to važno križišče, | vrata | na Balkan in v Srednjo Evropo - nam |
Usta | Carla Carniglie so se privila v nasmeh. | |
vzvalovila in utihnila: težka dvokrilna | vrata | postojanke so se odprla. |
so jo gore rezale od ostalega sveta; | pobočja | so bila res bolj strma, vrhovi višji |
Vrata | so se odprla: na pragu se je pojavil | |
l'Italia! ...« Odgovorila so mu nema | usta | . |
same razklenile in ji drsele na prsi, | kolena | so se ji zašibila, lica vztrepetala, |
na prsi, kolena so se ji zašibila, | lica | vztrepetala, čeljusti pa ji je že zvijal |
naša? ...« je vprašala glasneje in njena | usta | so hkrati drgetala v joku in smehu. |
roke proti možu, a vtem so zaškripala | vrata | . |
Čeprav so bila | vrata | v kuhinjo skoraj zmeraj odprta, je |
Tedaj pa so se postavila predenj široka | vrata | gostinske sobe. |
Vstopil je počasi in previdno, a težka | vrata | so mu smuknila iz rok ter se za njim |
je zdaj vneto strgal, njegova široka | stopala | z dvignjenimi debelimi palci pa so |
»Vsa | dekleta | bodo bežala pred tabo!« |
Dekleta | so se mu umikala, če so v samoti sama | |
Dekleta | so se šalila z nedolžnim velikanom, | |
Dekleta | , ki bi se še rada kratkočasila z nedolžnim | |
Matic ni bil preveč žalosten, ker so mu | dekleta | takoj izbrala drugo ljubico - in seveda |
Kmalu so se odprla široka vežna | vrata | in prikazala se je Tilčka; bila je |
nepremično obstala, kakor bi ji zmrznila | kolena | . |
pili iz steklenic, na drugem so bila | teleta | in prašiči, na tretjem spet vojaki, |
Široka | stopala | so neslišno stopala po prahu, kakor |
Bila je neznansko globoka in ozka, | pobočja | skoraj navpična, gore najmanj trikrat |
podobnih oblik, kakor so si pač podobna | bitja | istega rodu. |
In za poba so to bila živa | bitja | , nekakšne fantastične plemenite živali, |
Odprl je oči, da so bila | tla | spet trdna, toda začutil je, kako |
bila razgreta in vsa je žarela, in vsa | okna | so bila odprta in vsa vrata, pihalo |
žarela, in vsa okna so bila odprta in vsa | vrata | , pihalo je in vleklo križemkražem... |
Kakor | piščeta | za kokljo, tako so počepali in se vlačili |
Leta | so tekla. | |
kako bi se reklo ... da so v njem velika | čustva | , kakor se reče. |
stvar ni enakomerno razdeljena, tudi | čustva | ne. |
Ravničar pa je živel, | leta | so tekla - in tekla so seveda tudi |
Hiša je bila mrtva; sprednja in zadnja | vrata | so bila zapahnjena. |
Vrata | so bila seveda zaklenjena in so morali | |
Leta | pa so tekla. | |
Vsa štiri | okna | so bila na stežaj odprta, pa vendar |
Zmeraj je bil zelo navezan nanj, zadnja | leta | pa sploh. |
Vroča | čustva | so tako razgrela mojo domišljijo, da |
Fantje, možje, | dekleta | . |
- In kje so zdaj tvoja | čustva | ? |
Misli in | čustva | so me vznemirila, a vendar sem spet |
Nezakonska | dekleta | večkrat gredo svojo pot. |
pozabi, kdaj so se mu pred žensko tresla | kolena | , da je moral pobesiti svoj pogled. |
V mojem srcu so zavrela daljna | čustva | , z mene pa so tako bliskovito kopnela |
mene pa so tako bliskovito kopnela | leta | , da me je v prsih stisnila tista nepopisna |
krotil močna, čeprav šele prebujajoča se | čustva | ljubezni. |
tako globoko, da se mu bodo zašibila | kolena | . |
pritajeno dihali kakor krotka domača | bitja | . |
Vrata | se niso odprla, pač pa so za njim zažvenketale | |
Jetrca | . | |
živ dan nisem slišal ne bral, da bi | vresje | kaj vplivalo na glave. |
skoraj podrli; v glavi mu je zašumelo, | kolena | so se mu zašibila. |
To je šeststo lir na leto, ali tri | teleta | .’ |
- Moj bog, kaj pa imajo | teleta | pri tem ? - |
debelejši od oreha, oči vdrti očesci, | ušesa | ušesca in zverižena kakor dva suha |
debelejši od oreha, oči vdrti očesci, ušesa | ušesca | in zverižena kakor dva suha jabolčna |
vseeno zdelo, da slišim, kako brnijo | stekla | v razmajanih, preperelih oknicah... |
Vrata | v mamino sobo so bila široko odprta. | |
Vrata | so se odprla, a samo toliko, da se | |
Nato so se vežna | vrata | tako široko odprla, da je svetla dnevna |
Najbolj mrtva so bila naša | polja | in naše njive. |
Tako odpadajo mladostna | čustva | . |
preveč in se zato nabira v gubice, | lica | , ki sta jih vidva imela sicer udrta, |
ne, niso se odprla tista poslednja | vrata | vseznanja, ki sta vidva o njih tako |
Šele ko so | vrata | zaškripala, sem se zdramil in sprevidel, |
in rohnel, da so mu trepetala uvela | lica | in |
Vrata | so bila na stežaj odprta, da sem razločno | |
teptali vojaški škornji in konjska | kopita | . |
pač pa sem slišal, kako so zazvenela | stekla | v oknu in kako mi je v prsih tolklo |
butali ob stare bajte, da so žvenketala | okna | in se stresala vrata v razjedenih tečajih, |
da so žvenketala okna in se stresala | vrata | v razjedenih tečajih, ter lajali, lajali |
Čakal sem in čakal, da se bodo | vrata | odprla. |
iztekle ... da ti bo odpadel nos ... in | ušesa | ... skratka, segnil boš pri živem telesu |
Okna | so bila odprta, da je lila v sobo topla | |
čudovite: hiše so bele, strehe rdeče, | okna | svetla. |
Vrata | so zaškripala. | |
V tem trenutku so se odprla | vrata | in v izbo so se vsule Vojnačke s celo |
» | Dekleta | so jo zribala iz kurnika, ker ji niso |
Dekleta | so jo najprej gledala po strani, pred | |
nikdar prijazno gledali, če so se naša | dekleta | mešala z Lahi, med vojno pa še celo |
bil okrogel, čelo dokaj prostorno, | usta | sočna, oči velike, sinje in zalite |
Spreletel me je strah, | kolena | so mi klecnila, in v strahu, da bi |
brez in | vresje | , vresje. |
brez in vresje, | vresje | . |
Vresje | , ki je včasih raslo samo ob robovih, | |
zamaknil po dolini, da bi se moja žgoča | čustva | razlila po zelenini ter se pomirila. |
»V umetnosti | naključja | niso preveč priporočljiva.« |
»Res ali ne res, | naključja | me motijo. |
Avtomobil je brez luči drvel, gola | drevesa | so hitela mimo, pa vendar se nismo |
Zagorela | telesa | se spenjajo po skalah in opnikih, lovijo |
Star je že, njegova | ušesa | so vsako leto bolj načipkana in razjedena, |
vzvalovila in utihnila: težka dvokrilna | vrata | postojanke so se odprla. |
so jo gore rezale od ostalega sveta; | pobočja | so bila res bolj strma, vrhovi višji |
Vrata | so se odprla: na pragu se je pojavil | |
l'Italia! ...« Odgovorila so mu nema | usta | . |
Nato so završala vsa | drevesa | , zašumelo je grmičevje, zašelestela |
gozda, so njegove misli in njegova | čustva | delovala z bliskovito naglico: prebrodila |
Misli in | čustva | so kar vrela v njem, toda rešitve ni |
Misli in | čustva | so spet zavrela v njem. |
so se spet razgrnila njegova otroška | leta | . |
Tako so tekla | leta | , kar lepa in srečna leta. |
Tako so tekla leta, kar lepa in srečna | leta | . |
prizadete, so dostojanstveno molčale, mlada | dekleta | so se skrivaj hihitala v predpasnike, |
so zamrmrali tudi možje, ki so jim | bremena | že ukrivila hrbtenice in zdaljšala |
In prav tedaj so se odprla | vrata | in v sobo je stopil župnik. |
»Sveta | nebesa | , saj ti vendar ne verjameš v hudiča!« |
pozlatilo orumenelo listje, da so se vsa | pobočja | bliskala in povztrepetavala. |
liste imajo razklane in nazobčane, | stebelca | tenka in ravna, na njih pa precej košato |
je ne bi marali, zakaj naša otroška | srca | so takrat zaničevala in sovražila vse |
Tedaj pa so zaškripala | vrata | . |
Gozdnata | pobočja | so bila temno zlata in po njih so kakor |
žareče sonce gori nad njo in odprta | okna | veselo zro po sinjini svobodnega morja. |
Stisne me v grlu in | kolena | se mi zašibijo. |
stopil za svojim odmevom, če ne bi bila | vrata | zaprta. |
Vhodna | vrata | so morala biti nekoč mogočna kakor |
Res, kako čudna so | naključja | navdiha! |
mešetarji, hlapci in dekle, fantje in | dekleta | , potepuhi in skromni tatiči, izgubljene |
zato so se zidarjem kmalu zašibila | kolena | . |
»Sveta | nebesa | !« je Lokovčen vrgel roke kvišku. |
temeljito zamenjal rože, da so potem | dekleta | in žene teden dni tekale z lonci križem |
Naposled so se odprla tudi | vrata | zakristije. |
Potem so se | vrata | zaprla, in stresel se je, kakor bi |
pisane stojnice ter vse dobrote in vsa | čuda | , ki so bila tam razložena za pašo lačnih |
Kadar so se | vrata | odprla, je pljusknil vanj razburkani |
Prav v tistem hipu pa so se odprla | vrata | in na pragu se je prikazal Batov Janez, |
mrko vprašal Janez, ko so se zaprla | vrata | za pobožnjakarjem. |
preden je naredil pet korakov, so se | vrata | široko odprla in na pragu se je |
» | Znamenja | na nebu!... |
Težka | vrata | župnišča so se odprla in širok pas |
je izginil tudi snop zlate luči in | vrata | so se s treskom zaprla. |
mize do ust, oči so debelo zazijale, | ušesa | z grozo prisluhnila. |
Vsa | okna | so se razsvetila. |
sklanjale nadnje kakor razbičana grešna | bitja | , se je od mrtvašnice naprej oglasilo |
podolgovat, čelo visoko, oči velike, | lica | udrta, nos koničast, pobešeni sivi |
kožo so se mu razločno poznala ozka | rebra | . |
Le zakaj so v tem kraju tako čudna | imena | ? |
streha slamnata, a skoraj črna, črna | vrata | in dvoje črnih, majhnih, podolgovatih |
Tukaj perejo | dekleta | ,« je rekel Peter Majcen. |
Spet navpična rjava | debla | visokih smrek in med njimi poševni |
In tudi | okna | niso bila okna, temveč samo okenca. |
In tudi okna niso bila | okna | , temveč samo okenca. |
tudi okna niso bila okna, temveč samo | okenca | . |
Začutil je, kako so njegova | pljuča | razširila krila in zaplala in kako |
hram, ki so v njem zaklenjena dragocena | spoznanja | in neuničljive človeške sile. |
ravna črta ozkih ustnic in velika črna | očala | , ki so zijala izpod čelade kakor očesni |
zaškripale so stopnice, zatreskala | vrata | , zamajal se je strop v izbi. |
in zaškripale stopnice; treskala so | vrata | , majali so se stropi, odpirale so se |
Okna | so se pobarvala z rdečo svetlobo. | |
Nato so popokala | stekla | . |
vencem trdih las, obrvi dva gosta grma, | lica | preprežena z modrimi žilicami, oči |
Sama neverjetna | naključja | !... |
Vsa | okna | so žarela. |
Potrkalo je glasneje in | vrata | so se počasi odprla, preden je rekel |
Nato so zaškripala vežna | vrata | in na cesti so se oglasili koraki, |
Ravna | debla | so stala na levi in na desni strani. |
Ti še ne veš, da z leti tudi | usta | postanejo grenka. |
bi človek sploh živel, če ne bi tudi | usta | postala grenka!« |
Nemara so tvoja | usta | že toliko grenka, da boš prenesel. |
»Moja | usta | že postajajo grenka. |
Moja | usta | so postala res grenka. |
njihova | lica | so rdeča in napeta kot češnje hrustavke. |
brsteče veje kakor vitka, svetlolasa | dekleta | . |
Vse gre tako lepo in tiho: | vrata | moje sobe ne zacvilijo, stopnice ne |
Stisne me v grlu in | kolena | se mi zašibijo. |
morda takrat prvič občutil, kako naša | čustva | lahko spremenijo vse stvari. |
je bil ves razbrazdan, kakor bi bila | lica | in čelo trije oceani, na katerih je |
so še zaprti popki, to so svinčena | zrna | .« |
oblačil spodobno, kolikor so mu dopuščala | sredstva | . |
odbijajočem se soncu so se bleščala bela | pročelja | , skrilaste strehe in granitna nabrežja. |
pročelja, skrilaste strehe in granitna | nabrežja | . |
dele samega sebe, in čeprav so bila | leta | prostodušnega ganotja že zdavnaj za |
papirjev, dva kokosova oreha, razna | odlikovanja | , turški fes in školjke, ki jih je Dumouchel |
potem pa dodal, da so njegova krstna | imena | François Denys Bartholomée. |
Celo njuna osebna | nagnjenja | so se dopolnjevala. |
Dela | , katerih naslovov nista razumela, so | |
radiranje, zglajevalnik, črnilnik, | peresa | , kolegi. |
Vrtno orodje, | ležišča | , žimnice, mize, stoli, grelnik, kad |
Med njunima sobama so bila majhna | vrata | , prekrita s tapetnim papirjem. |
Pred njima so bila | polja | , na desni skedenj, za njim cerkveni |
letev, onstran katere so se začela | polja | . |
Vsa | poslopja | , od kolnice do žganjarne, so bila potrebna |
Vsa gospodarska | poslopja | so se držala skupaj, zavzemala pa so |
v svinjaku pa na domiselno narejena | vratca | , ki so se lahko zaprla sama od sebe. |
dvorišče so pripeljale velike vprege in | žrebeta | so zahrzala. |
Semena | različnih vrst je posejal v krožnike | |
Če najredkejša | drevesa | uspevajo v prestolnici, morajo rasti |
je slama prasketajoč zvijala, žitna | zrna | so ljudem letela v obraz, kot da so |
planjavi le še okrogla in črna pepelna | znamenja | . |
Spet | naročila | v drevesnici, spet sajenje, tokrat |
cepiči sami od sebe zakopali v zemljo, | drevesa | pa so pognala korenine tam, kjer so |
popadali eden za drugim in nesrečna | stebla | so opletajoč tolkla po hruškah. |
Toda tista | drevesa | , ki jih nikoli ne obrezuješ in gnojiš, |
V zadnjih šestih mesecih so druga | drevesa | dobila bolj ali manj posrečeno obliko |
Poljska | vrata | so bila prekrita s plastjo mavca, na |
Od štirih naprej so bila ograjna | vrata | na stežaj odprta in posestnika sta |
odstranila letve, so bila samo ravna | polja | , segajoča v obzorje. |
Pécuchet je govoril, da so takšna | odkritja | važnejša od zavojevalskih podvigov. |
predlagal, da kupi tudi orodje, in | pogajanja | so se začela znova. |
bolj čudni za naša junaka: ‘enostavna | telesa | so morebiti sestavljena’ in ‘osnovni |
Mnogokratna | razmerja | so zmedla Pécucheta. |
mešički, loki, stebri, police, vozli in | vlakna | vseh vrst, pa Pacchionijev foramen |
Pacchionijev foramen in Pacinijeva | telesca | , skratka nerazvozljiva zmešnjava, ki |
Imena | bolezni v latinščini, grščini in francoščini | |
sta bila presenečena nad tem, da so | pomirila | včasih tudi dražila, da so sredstva |
nad tem, da so pomirila včasih tudi | dražila | , da so sredstva za bruhanje tudi odvajala, |
pomirila včasih tudi dražila, da so | sredstva | za bruhanje tudi odvajala, da je eno |
dražila, da so sredstva za bruhanje tudi | odvajala | , da je eno zdravilo primerno za različne |
napihnjen trebuh, rdeč jezik, to so bila | znamenja | trebušnega vnetja. |
naju skrivnost, bolezni je preveč, | zdravila | so negotova, pisci ne dajo niti ene |
da imajo ribe plavuti, ptice krila, | semena | pa ovojnico, kajti bila sta polna tiste |
naravni ledeniki se segrevajo in stara | drevesa | , v katerih so nekoč brali maše, padajo |
Zdelo se jim je celo, da so takšna | vprašanja | malo čudna za gospoda njunih let. |
Odkritja | , ki mu jih pripisujejo, morda niti | |
Školjke so bile tolikšne kot | kolesa | na vozu, želve so merile tri metre, |
Valovita, s travo poraščena | tla | so razmejevala pečino, sestavljeno |
V knjigi so bila tudi | navodila | za vedenje: |
Pécuchet »se lahko vprašamo, ali bodo | ozemlja | , ki so nastala na enak način, dočakala |
Nenadoma se mu je zazdelo, da so se | tla | stresla, pečina nad njegovo glavo pa |
Tri | kladiva | za pasom so ga tiščala v trebuh, kamni, |
Verjetno je šlo za to, da se | ljudstva | , ki jih je vodil, navdajo z odrešilnim |
Mojzes in moderni geologi, Resnična | načela | proti zmotam 19. stoletja. |
Vsa revna | oblačila | so se gladko spuščala po njenem telesu. |
Krilna | vrata | so bila odprta. |
ladje, ki se odsevajo v kropilnikih, | stekla | , ki se bleščijo kot tapete iz dragega |
Vdovina | lica | so postala živo rdeča. |
V nekaterih so bila | okostja | v enaki legi kot zarodek v materinem |
piramide, sveče, cestni mejniki in celo | drevesa | imeli faličen pomen in za Bouvarda |
monarhija, religija in ljudske skupščine ‘ | načela | ’ francoskega naroda, segajoča do Merovingov. |
če bi bil Bonaparte umorjen - to so | naključja | , ki so bila odvisna od krčmarja z bolj |
posamezne dobe, jablane so bile genealoška | drevesa | , grmi bitke, svet je postal simbol. |
Predavanja | o študiju zgodovine so izšla po njegovi | |
Slavoloki zmage, | dekleta | s cvetjem, večerje na prefekturah, |
Hišna | vrata | so bila na stežaj odprta. |
Potemtakem sta sklenila, da zunanja | dejstva | še niso vse. |
preteklosti, ki so bili zanju le prikazni ali | imena | , so postali živa bitja, kralji, knezi, |
prikazni ali imena, so postali živa | bitja | , kralji, knezi, čarovniki, hlapci, |
Samo srce obravnavajo; kar naprej sama | čustva | , kot da na svetu ne bi bilo ničesar |
Medtem je Pécuchet počel isto; vmesna | vrata | so bila zaprta in drla sta se vsak |
Torej | pravila | ne zadoščajo. |
Toda zoprna so jima bila | dela | , ki so jim včasih ploskali, in marsikaj |
In ta | vprašanja | so ga tako zelo mučila, da mu je udarilo |
»Trdim,« je rekel grof, »da nekatera | čtiva | niso zanj.« |
»Se vam zdi, da so njegova | dela | dobro napisana?« |
Med vožnjo ob gredah so | kolesa | povozila pušpan, zlomila rododendron |
»Toda,« je rekel Pécuchet, » | ljudstva | so solidarna, tako kot posamezniki.« |
Drevesa | svobode so povsod posekali. | |
V smehu, ki je popadel Bouvarda, so | ramena | in trebuh usklajeno poskakovali. |
bilo vedno enako: nasproti so bila | polja | , na desni cerkev, na levi vrsta topolov; |
mu je razbijalo srce, brž ko so se | vrata | zaprla! |
Njena | ramena | so ga očarala. |
in med oblaki so bila velika sinja | prostranstva | . |
Vsa animirana | telesa | sprejemajo in posredujejo vpliv zvezd, |
»To so | vrata | upanja, mogoče je to izhod.« |
se razvilo tisto, za kar so potrebna | stoletja | , vsak čudež bi bil izvedljiv in ves |
Tla | so se mu v valovih izmikala izpod nog, | |
misli, da je morje namenjeno ladjam, | drevesa | pa ogrevanju naših hiš?« |
se pojavi četrte zvrsti - ‘čustvena | nagnjenja | ’ - delijo na dve vrsti, med katerima |
»Vendar obstajajo neizpodbitna | dejstva | . |
Tako so rešena | protislovja | . |
rekel notar, »saj vendar obstajajo | načela | !« |
Kajti | načela | samo povzemajo pridobljena spoznanja |
milostljiva, stolp slonokosteni, hiša zlata, | vrata | nebeška, zgodnja danica.« |
»Njihova | imena | so znana!« |
mučencih: doktrina sloni na dejstvih, | dejstva | pa na doktrini.« |
pokonci, listi so jima padali na tla, | peresa | so se lomila, leseni črnilnik je puščal. |
Ni treba, da so | dekleta | tako učena kot fantje, vendar ni prav, |
bi bilo, če bi ga prevzela poetična | čustva | . |
Kolena | so se rahlo tresla. | |
Kdaj so se mi zadnjič takole tresla | kolena | ? |
v nekaj letih izteklo, ker so moja | jetra | neozdravljivo bolna. |
Bilo mu je komaj tri | leta | in pol. |
Čutila | so se zbistrila. | |
boljše, pravico imamo biti tukaj tako kot | drevesa | , trave, živali rajskega vrta. |
Zrela | polja | pšenice, vmes rdeči cvetovi maka, vonj |
Tradicionalna | prepričanja | ne služijo vedno svojemu namenu. |
Potem so bila tam še bogata | polja | , pokošeno žito, razigrani ptiči, prve |
ptiči, prve hruške, mahajoča mlada | dekleta | , spokojni obrazi starčkov na klopcah |
so zadovoljni, potem pa kar naenkrat | moderna | samozavestna dekleta in fantje samosvojih |
pa kar naenkrat moderna samozavestna | dekleta | in fantje samosvojih kretenj z očitnimi |
Polja | in smrekovi gozdovi spominjajo na naše | |
zemeljskega, so bila rumena pokošena | stebelca | - od enega obzorja do drugega, zgoraj |
Lahko pa, da se mi poznajo tudi že | leta | , staranje je tudi okostenevanje, pridobivanje |
Kolena | so se mi še rahlo tresla, obraz je | |
asfalta zrasle tri glave in za tem cela | telesa | z brzostrelkami in takimi maskami na |
preden te bodo zjutraj začela moriti | vprašanja | , v službo. |
To so | stanovanja | , vklesana v mehko vulkansko jedro, |
Podzemna | mesta | so bila praktično nezavzetna. |
Znano je tudi že, da so bila | mesta | povezana s podzemnimi tuneli, dolgimi |
Kapadokijska podzemna | mesta | so grajena po egipčansko‐babilonskih |
Znanja | in prepričanja teh ljudi tako nasprotujejo | |
Znanja in | prepričanja | teh ljudi tako nasprotujejo manipulativnim |
Spori, | obračunavanja | in krvna maščevanja so navadno posledica |
Spori, obračunavanja in krvna | maščevanja | so navadno posledica rivalstva med |
Dekleta | se navadno poročijo, ko jim je petnajst | |
Bila so jih sama režeča se | usta | . |
Kakšna osatna | prostranstva | . |
enkrat od začetka so se ponovila vsa | vprašanja | , zakaj sem prišel v Iran, zakaj z biciklom, |
Potni list, otipavanje prtljage, | vprašanja | od kod, kam in zakaj. |
ruševine, ni strahu, dokler se ne zatresejo | tla | ... |
Perzijska | ljudstva | smo prilagodljiva, kakšna vznemirjenja |
Vozila | z vodo, bolniške prikolice, gasilci | |
bolj napeta, tujci se zbližamo kot | piščeta | pred nevihto. |
* * * | Naselja | so tudi ob asfaltni cesti redka, kot |
Predmestja | večjih mest so zamaščene mehanične | |
red imata v Aziji že znano drugačna | merila | . |
Ahuroz v Kuzestanu, kjer so glavna | črpališča | iranske nafte. |
Kolesa | so se vgreznila v prhek, kot smetana | |
na obe strani v puščavo, pa so bila | tla | še vedno premehka ali zametena ali |
mi je pač včasih zazdelo, ker so se | doživljanja | ponavljala in niso več žgečkala kot |
roki tako kot vsa ostala navidezna | nasprotja | , recimo zima - poletje, noč‐ dan, dež‐ |
Prazniki pa so sploh vesela | rajanja | z veliko vina, plesa in občasnih perverzij |
Zraven dodajajo, da zahodna | tolmačenja | v kafirskem primeru iščejo le argumente |
Kakorkoli že, pisana | poročila | velikih osvajalcev od Džingiskana do |
Glavno sadje so čudovita | jabolka | , sladko drobno grozdje in marelice. |
Ko jih vprašam, od kod jim ta | imena | , ne znajo odgovoriti. |
Dolina je dihala harmoničnost kot | nedrja | varne spravljenosti in pobotanosti. |
Fantje pomagajo očetom, | dekleta | materam. |
Vsa | opravila | so enaka, zato razredni boj nima smisla. |
Vrata | so loputala, pečeno meso, sadje, vino, | |
denar kot druga manj odporna poganska | ljudstva | v Afriki ali v Amerikah... |
festivali, kot jih imenujejo, velika | praznovanja | s pojedinami in vesoljnimi kolektivnimi |
Verovanja | so nastajala in se razvijajo spontano, | |
Vsa ta tvoja | letanja | po svetu so samo iskanje vrnitve zaupanja |
drag denar premagujejo le terenska | vozila | , sem moral biti zanje precej tuj. |
na tem področju, vendar sedaj, ko so | polja | drugih pridelkov v Afganistanu požgana, |
njih so z velikimi črkami izpisana | imena | donatorjev. |
je staro tri leta, nekatera šotorska | krila | razpadajo ali pa so zakrpana z velikimi |
Nekatera vsakodnevna | opravila | so me prav bodla v oči. |
Pravila | niso nikjer napisana, čeprav so v mestih | |
Nekatera | pobočja | so se svetila, kot bi bila posuta z |
Gorele so cele vasi, borbo | prsa | ob prsa je zamenjala visoka tehnika, |
vladi zvestimi silami so bila večja | mesta | , pomembne transportne poti in podeželske |
vrste upornikov, zatem so se tolkli | prsa | ob prsa z bajoneti in bodali, dokler |
višje v hrib in počakajo, da se oklopna | vozila | odpeljejo. |
butare, in vsake toliko so se žilava | telesa | povaljala po tleh. |
Naselja | so organizirana v majčkenih oazah, | |
Roghozi, Maroji, Buni so bila | imena | prvih oaz, skozi katere me je vsega |
Ob vodni pipi so sledila običajna | vprašanja | . |
Prepričanja | v nas, v naši podzavesti, od družbenega | |
Jabolka | iz Hunze so pri ugrizu rumena, oranžna, | |
v levo ali desno, vendar so lesena | pročelja | in balkoni umetelno rezljani in obdani |
Tudi kokoši in | jajca | so redka, ker se zrnje hrani za setev. |
vplivajo zakoni mase, ki ji kot socialna | bitja | pripadamo. |
določenih menah) pa tudi druga kozmična | telesa | in energije. |
Baje vsa naša | čustva | izhajajo iz dveh osnovnih čustev, iz |
cigani, v nebo dvigajo strma skalna | pobočja | , na vrhu pokrita s snegom. |
koncentrirala in fiksirala njihova | čustva | in jim tako dajala občutek stabilnosti |
Za dečka pa so se začela | leta | učenja in treningov, ki naj bi razvili |
je prišel že čas, da se vsa kitajska | ljudstva | združijo v enotni domovini, materi, |
Nekateri viri trdijo, da so tu tudi velika | nahajališča | urana, morda največja na svetu, predvsem |
modernizacije v demokratizacije stare družbe so | leta | 1963 izglasovali novo ustavo za novi |
Ustanovljene so bile tudi delavnice in mala | podjetja | , plantaže in farme in seveda veliko |
tradicija uči, da je treba vsa živa | bitja | upoštevati kot svoje drage starše, |
molilnih mlinčkov se jim sproščajo neka | čustva | , morda podobna našim takrat, ko razmišljamo |
pa ne toliko razumski užitki, prej | občutja | duhovnega ugodja, naravnost varnosti, |
prebodena, vase zamaknjena, s pepelom posuta | telesa | fakirjev, sadujev in drugih svetih |
Vse misli in | dejanja | , skupaj s seksualnimi energijami, naj |
Potemtakem so vse stvari in | dejanja | , od najnižjih fizičnih funkcij do najvišjih |
Nadalje so znana tudi | mnenja | , da tri figure v templju ponazarjajo |
Vse, strehe, | vrata | in okna, je bilo narejeno iz bambusa, |
Vse, strehe, vrata in | okna | , je bilo narejeno iz bambusa, kokosovih |
Tla | so bila peščena, taka kot zunaj, med | |
kar po plaži, tik ob valovih, kjer so | tla | trša, nazaj v mesto. |
obtožbi stegovala redka prismojena | drevesa | svoje gole veje za rdečo kroglo, ki |
naložil take davke, da so se cele vasi in | mesta | spreminjala v beraške množice, ki so |
Sama | vprašanja | . |
Morda bo držalo, da so vsa boljša | ležišča | na pločnikih rezervirana in prodana |
Oči so se jim energično svetile in | vprašanja | so bila neobičajna, kot da niso Indijci. |
bi se razkrila doslej še neslutena | stanja | zavesti, ki bi omogočila nov odločilen |
organiziranost, spontanost, in v zraku | občutja | volje, veselja in ubranosti. |
sploh priskrbela potrebna finančna | sredstva | v višini 380 milijonov rupij (od katerih |
Okoli nekaterih je videti lepo obdelana | polja | , člani trdijo, da se prežive s svojim |
Pa saj to so | nebesa | ! sem vzkliknil. |
Evropska | očala | so odpadala. |
Potikanja | po kurbiščih zloglasnih ulic Pat Pong | |
Pozornost vzbujajoča | oblačila | in pokrivala, ki jih nosijo ženske, |
Pozornost vzbujajoča oblačila in | pokrivala | , ki jih nosijo ženske, je Akham samo |
Pesmi vsebujejo natančna | navodila | za vsak aspekt vsakodnevnega bivanja. |
oblaki, spodaj se kar naprej kažejo | okna | sinjih podolij, med igro zvokov in |
zakajeni od opija, otroci bolj naravni, | polja | zares obdelana, celo psi so bevskali |
Oprsja | so okrašena z različnimi materiali, | |
Druga pa trdi, da Akham | okrasje | pomeni močan erotični faktor, obenem |
Zgodnja | pokrivala | so kot nekakšne bombažne čepice pretkane |
Včasih | jetra | porabijo za prerokovanje prihodnosti |
Manjka zemlje, | polja | mejijo drugo na drugo, pasovi zaščitnega |
Vseh sort | tolkala | , bobni, bobenčki, cimbale in godala |
tolkala, bobni, bobenčki, cimbale in | godala | so jih nosili skozi zgodovino stare |
kulture, kot včasih, ko so bogovi takšna | darovanja | plesočih deklic v templjih še zadovoljno |
pridejo tudi bolj sproščena, lepša | čustva | , sploh če te povabijo na skromni dom |
prihodnost utegne spremeniti, kajti begunska | taborišča | so zaprtega tipa - izhod ven, obiski |
zahodne dežele odobrile naselitve, kot | naselja | ličnih, skrbno izdelanih vikend hišic. |
Majcena | stanovanja | , v katerih žive družine s po večini |
Stranišča | so skupna, ločena za vsakih nekaj hiš | |
tajskih oblasti razdelile tako, da so | taborišča | na videz dobro organizirana. |
Negativna | čustvovanja | se da preoblikovati v pozitivna. |
Kri je stekla, | pljuča | so se napela, srce pošteno potolklo, |
Večna | poletja | , tropska vegetacija, ustrežljiva zemlja. |
Plemena | govorijo različne dialekte, nekateri | |
Še do začetka tega stoletja, pišejo | poročila | nemških misijonarjev, je bila večina |
stale druga ob drugi na obeh straneh, | bivališča | na eni strani, skladišča na drugi. |
obeh straneh, bivališča na eni strani, | skladišča | na drugi. |
Kako impozantna so njihova | pokrivala | . |
Najpogostejša so | darovanja | prednikom. |
Povsod se odkrivajo čarobna mineralna | jezerca | vseh barv, sikajoči gejzirji, grmeče |
so Indonezijo naseljevala različna | ljudstva | v več fazah. |
politiki; tisti debeluhi, ki se jim | čela | svetijo od masti in jim pokajo rdeče |
Dekleta | na vzhodu Jave znajo biti osupljivo | |
Jedra | so, vitka in še enkrat domača... | |
sproščali so se čisto drugi občutki, | usta | so se mi vihala do ušes. |
reke ob poti, ptice in včasih vesela | pozdravljanja | . |
Punčke in fantki, zrela | dekleta | in ateji in mame so se smejali, mahali, |
butali v večnem ritmu, kot bi dihala | pljuča | velikana. |
skrivnostnih krajih prej, bolj fina | čutila | . |
predstave vključujejo nova alternativna | spoznanja | . |
postrižena travica in življenja okleščena | drevesa | in seveda še pa še osladni turistični |
Sloni v bitki, eksotična | drevesa | , rojevanje otroka, amazonske bojevnice, |
biciklisti na dolge proge - dneve dolga | onegavljenja | po tistem sedežu skupaj z močnim brcanjem |
Njihovi kulti, običaji in | čaščenja | so fantastično bohotni in vsebujejo |
Ramena | so spalnica, popek je dvorišče, spolni | |
dvorišče, spolni organi so vhod ali | vrata | v ograji, anus je odlagališče smeti, |
je gozd bolj suh; v avgustu so bila | drevesa | gola, podobna orjaškim zavozlanim vrvem, |
Darovanja | ob raznih priložnostih so neke vrste | |
Tudi | nebesa | so nekje zgoraj. |
notranjost so hribi, vulkani in gorska | jezera | . |
dvigajo vse više strmo v hlad, riževa | polja | se umikajo čaju, kokosu, oreščkom, |
Riževa | polja | , kokosove palme, vasice, zgrajene iz |
Končno so se | kolesa | ustavila pred pisarno nekakšnega krajevnega |
Malarija, madona, samo to ne; moja | jetra | so od zlatenice že tako zdelana, da |
tempeljskih stenah se najdejo celo | letala | , prerisana naravnost iz revij, našel |
Lica | so težka od pudra, obrvi so pobrite | |
* * Vsi ljudje in vsa | dogajanja | v tvojem življenju so tu, |
Misel in | čustva | so se razdelila tako kot srce in razum, |
Sonce je peklo, | tla | so bila tako vroča, da okoli poldneva |
kakšnih kiksov, ker bi me nosila nekakšna | čustva | . |
pa so se naselila tako komplicirana | čustva | , da se je kri zamenjala z adrenalinom. |
kakšne globine in višine duha, kakšna | počutja | ! |
z vsemi pripomočki, kot so klešče, | krila | in bodičaste noge vred in se prelevi |
čudovito namočeni pašniki, vulkanska | jezera | , takoj zraven pa savanskim podobni |
Vsa | drevesa | naokoli so začela vibrirati, bila so |
Prebujanja | so bila mešanica evforije, navdušenja | |
Od nekod so se vzela | glasbila | , tako mila kot na primer dulcimer, |
Tam so bila | drevesa | , ki krvavijo, kot bi zasekal v človeka, |
Grabila me je jeza, da moram početi taka | dela | , ko sem vendar ekonomist in bolj kreativen |
stanja paranoičnosti, ker so njihova | srca | in telesa dovolj odporna in močna, |
paranoičnosti, ker so njihova srca in | telesa | dovolj odporna in močna, da lahko razmeroma |
običajno sproščala tudi medsebojna | trenja | med delavci. |
Dobro so uspela tudi | predavanja | z diapozitivi. |
KRIKI IN | ŠEPETANJA | * * * |
Seveda so v nebesih, ampak | nebesa | so povsod, ponekod bolj, drugod manj... |
Toda kako pametno je govoril: | nebesa | so povsod, ponekod bolj, drugod manj... |
Vrata | se odpirajo v vrt, presijan s pomladno | |
Seveda pa so formalno-logična | sklepanja | na splošno prešibka - čeprav nepogrešljiva |
splošno prešibka - čeprav nepogrešljiva - | orodja | za reševanje filozofskih vprašanj; |
drugače, zlasti če so od prejšnjega minila | desetletja | . |
(passions) nasploh kot trpna duševna | stanja | nasproti dejavnim (actions). |
občutki <perceptions [zaznave]> ali | občutja | <sentiments> ali čustva <émotions> |
[zaznave]> ali občutja <sentiments> ali | čustva | <émotions> duše, ki se nanašajo prav |
”Gospod Des Cartes, Vaša | pisma | mi vselej služijo kot protistrup za |
Nevidna | kladivca | plešejo po strunah, sprva počasi, zadržano, |
dražilo, odvrgel jih je s sebe, kot | drevesa | odvržejo listje - pomlajeval se je, |
Pisma | so goreča, besneča, roteča, strastna | |
O, vélika, večna | vprašanja | ! |
v katerih so mi zadevne stvari ali | stanja | stvari navzoča kot ona sama.“ [prav |
preživeli smrt človeški spomini, misli in | čustva | , dobra in slaba dela - brez njih pa |
spomini, misli in čustva, dobra in slaba | dela | - brez njih pa bi bila poslednja sodba |
gledaš skozenj, ampak vanj, v njem so | ogledalca | in barvni stekleni drobci, ki se zrcalno |
Brezdanja | prostorja | se zvijajo v noč, ko ugaša blaga svetloba |
se v tej deželi laže pojavijo čudna | stanja | zavesti. [...] |
pogosto skrivajo znana stara filozofska | vprašanja | , ki še niso bila rešena ali so morda |
naslednicah preživijo njene misli, | čustva | , dela in vse drugo, kar je oseba v |
naslednicah preživijo njene misli, čustva, | dela | in vse drugo, kar je oseba v življenju |
katere vplivam s svojimi mislimi, ali | dejanja | , storjena kot posledice mojega nasveta. |
preživi oseba, kam gredo vsa človekova | dela | po smrti? |
Janez. ...brinje, | drevesa | na robu jase... |
stoletja, med njimi Goethejeva zbrana | dela | v gotici (brala jih je moja babica, |
Gozdna | tla | , prekrita z mahom in iglicami, so bila |
Vélika | odkritja | se nam pozneje vselej zdijo samoumevna. |
razvrščeni v pravilnem zaporedju ure, | leta | in svetovi. |
Poleg tega obstajajo takšna zavestna | stanja | , ki so iztrgana iz kontinuuma vsakdanje |
kontinuuma vsakdanje zavesti, na primer | doživetja | déjà vu, pa trenutki ekstaze, o katerih |
pohvalo. ...in ta presežna zavestna | stanja | se zgodijo v času, toda ne dogajajo |
Kako neizmerna so | prostorja | in časovja spomina! |
Kako neizmerna so prostorja in | časovja | spomina! |
Čudno, skoraj tri | leta | je že minilo, odkar sva bila z Drago |
Kakšna | razmerja | , kakšni proporci! |
zavesami, nabranimi kakor plemiška | oblačila | na starih slikah... jih vidite? |
v manjši meri tudi druga renesančna | mesta | [prav tam, 76]. |
pozni renesansi, ko so se platonska | mesta | - na primer Sončno mesto Tommasa |
splošni teoriji relativnosti resnična | prostorja | našega vesolja, lokalno gledano, dejansko |
praznine; kajti povsod, kjer so nebesna | telesa | , je vesoljni prostor bolj ali manj |
pridejo otroci, skrbi v službi, majhna | veselja | srednjih let, vzponi in padci, starost, |
marsikje s sten visijo zaplate ometa, | okna | in balkoni nimajo več razkošnega kamnitega |
V prostorih je polmrak, | okna | med slikami so zagrnjena z zavesami, |
odsenčenjih te druge luči so vidna zemeljska | telesa | ljudi, celo tistih sanjskih postav |
prostor slike pa določajo človeška | telesa | , če mednje prištevamo tudi naslikane |
Kristus, je prekrito z angeli, ostra | peresa | njihovih kril se zabadajo v temne viharne |
So to zadnja Tintorettova | dela | ? |
medsebojno gibljejo (ali mirujejo) posamezna | telesa | v relativnem smislu, obstajata absolutna |
prostor in čas, glede na katera se | telesa | gibljejo (ali mirujejo) v absolutnem |
bivanja stvari ostaja isto, najsi so | gibanja | hitra ali počasna ali jih sploh ni“ |
je trditev, da morajo biti absolutna | mesta | - Newton jim pravi tudi ”prvotna mesta“ |
mesta - Newton jim pravi tudi ”prvotna | mesta | “ <primary places>, morda nehote pod |
”...nesmiselno je, da bi bila prvotna | mesta | stvari gibljiva. |
Zato pa so ta | mesta | absolutna; in premiki s teh mest so |
premiki s teh mest so edina absolutna | gibanja | .“ [Newton, 8] |
”...vsa | gibanja | z mest [ki so že] v gibanju, [pa] niso |
razlikujejo resnična [absolutna] in relativna | gibanja | , so sile, ki delujejo na telesa in |
bolj ali manj sploščena vsa nebesna | telesa | ; in zdaj se vprašajmo: ali bi bila |
Ob koncu 19. | stoletja | so fiziki odkrili, da je svetlobna |
sklepaš... in prav imaš, da inercialna | gibanja | v Newtonovi mehaniki omogočajo jasnejšo |
zato, ker bi bila [pred stvarjenjem] | leta | šteta s Sončevimi kroženji, ampak zato, |
[takrat] tekel Čas, katerega ustrezna | merila | , namreč Sončeva kroženja, bi lahko |
katerega ustrezna merila, namreč Sončeva | kroženja | , bi lahko obstajala takrat na enak |
odločitvi za stvari zajeta tudi njihova | razmerja | , ni več nobene izbire glede časa in |
težnost na Zemlji, namreč dejstvo, da | telesa | , če izgubijo oporo, padejo na tla, |
”Nadnaravno je, da se | telesa | privlačijo od daleč brez posredovanja |
In če so zvezde stalnice | središča | drugih podobnih sistemov, morajo biti |
ne trpi zaradi gibanja teles, niti | telesa | ne naletijo na kak odpor zaradi vseprisotnosti |
Toda vsa Newtonova | zagotovila | , da je njegov Bog kljub Prostoru kot |
buden in so mi delovala vsa telesna | čutila | , to je, pri polni in jasni zavesti.“ |
nebesih namesto let in dni menjavajo | stanja | , in kjer so dnevi in leta, je tudi |
menjavajo stanja, in kjer so dnevi in | leta | , je tudi čas, kjer pa so samo spremembe |
pa so samo spremembe stanj, so samo | stanja | .“ [prav tam, 163] |
”Kajti | nebesa | niso zunaj angela, temveč v njem.“ |
prostora ni, ampak so namesto njega zgolj | stanja | in njihove spremembe.“ [prav tam, 191-2] |
”... | približevanja | so v bistvu podobnosti med stanji notranjosti, |
podobnosti med stanji notranjosti, | oddaljevanja | pa različnosti med le‐temi. |
večnih spremembah čutimo, da so ta | bitja | , vzeta iz med seboj precej oddaljenih |
tudi sami sledimo istemu zakonu kot ta | bitja | , ki so se tako spremenila, da niso |
predmetnosti imajo pomembno vlogo ” | odsenčenja | “ (Abschattungen): ”stvar sama“ načelno |
ne glede na to, kje v prostoru se ta | bitja | (reciva jim ”opazovalci“) nahajajo, |
Bog je svoboden, ustvarjena | bitja | niso. |
O tem so | mnenja | filozofov deljena... kar se tiče Einsteina, |
Obljubim, da me bodo odslej sama | ušesa | ! |
inercialni referenčni okvirji (ali ” | gledišča | “ vseh možnih opazovalcev) so fizikalno |
Vendar smo v praznini mi, se pravi naša | telesa | , svetovi, zvezde, galaksije... torej |
nerealna, namreč zato, ker čista inercialna | gibanja | predpostavljajo neznansko velik prazen |
imela konstantne hitrosti c - toda | merjenja | so pokazala, da jo ima! |
je ukrivljenost prostora samega; | telesa | , ki se prosto gibljejo po prostoru, |
Padlo vejevje in razkrajajoča se | debla | ležijo med praprotjo. |
Oboki so kakor | krila | ... |
oboke, zazdeli so se mi kakor angelova | krila | in... |
nekakšno ozadje teles, ki naj bi ga | telesa | , kot so si predstavljali klasiki, napolnjevala |
da je čas usmerjen, da ure, dnevi in | leta | prihajajo iz prihodnosti, zaživijo |
črne luknje, ”črvine“ in razna druga | čudesa | , ki jih bo morda kdaj kak časoplovec |
bolj dramatično lahko imenujemo tudi | potovanja | v preteklost - vendar bi pri morebitnem |
celoti, ampak da se ponavljajo njena | obdobja | , ki tvorijo bolj ali manj zaključene |
zdaj so to že velika, močna | drevesa | , med katerimi si išče prostor pod soncem |
Pa mojstrova | očala | , pripravljena, da si jih natakne na |
Zodiakalna | znamenja | so pač simboli, ki imajo, tako kot |
jemati dobesedno, saj navsezadnje tudi | ozvezdja | niso resnična, namreč tam zgoraj, v |
Tudi mene zanimajo | ozvezdja | ... nisem jih še pozabil. |
zdaj me bolj zanima, katera so vaša | znamenja | , ko že veste za moje. |
za naše preživetje, saj so se živa | bitja | v dolgem evolucijskem razvoju morala |
mestu“, sploh ne obstajajo, na primer | števila | , ideje, zakoni... |
Predstavljajte si, da smo ”površinska | bitja | “, namreč takšna, da živimo na dvodimenzionalni |
očalasta pavlinčka, vendar se njuna rumena | krilca | še močneje svetijo v soncu. |
Drevesa | nam dajejo senco... | |
v kateri so tisočere zvezde druga | sonca | , ravno tako sijoča kot naše, le da |
zaznavajo nepreštevne zvezde, nebesna | telesa | , oble, sonca in zemlje in si, nešteti, |
nepreštevne zvezde, nebesna telesa, oble, | sonca | in zemlje in si, nešteti, razumno pomagajo. |
so torej povzročila različna nebesna | gibanja | [planetov, Lune in Sonca] s tem, ker |
kolo, na katero so pribita nepreštevna | zrcalca | , vrti okrog lastne osi. |
dušo in naravo: takrat se bodo odprla | vrata | k umevanju resničnih počel naravnih |
morejo - da ”obstajajo brezštevilna | sonca | in neštete zemlje, ki krožijo okrog |
Zdaj pa so me spet sama | ušesa | ! |
Torej trdite, da če so nebesna | telesa | onkraj Saturna [tj. "zvezde stalnice"] |
zemlje vredne iste upravičenosti in vsa | sonca | ravno tako.“ |
tem pravite, da so vsa tista nebesna | telesa | sonca?“ |
pravite, da so vsa tista nebesna telesa | sonca | ?“ |
”gravitacijsko lečenje“: da gravitacijska | polja | kakor leče ukrivijo svetlobne žarke, |
se razlagalci precej ukvarjali... in | mnenja | so deljena. |
Bruno. ... | mnenja | o Brunovem panteizmu so deljena tudi |
Nasprotja | sovpadejo v Bogu - ali v Enem, neizrekljivo | |
dušo... četudi se ob tem porajajo mnoga | vprašanja | in problemi. |
vsako posamezno dušo - kajti po čem se | bitja | med seboj razlikujemo, če ne po dušah, |
tolikeri naseljeni svetovi in velika | bitja | in najodličnejša božanstva ter... v neskončnem |
svetovi in velika bitja in najodličnejša | božanstva | ter... v neskončnem prostoru z neštetimi |
Toda | nebesa | so tu, okrog nas, v nas, povsod... in |
Mar biblična | razodetja | res nasprotujejo razumu? |
Bogom, od božje obljube, da bodo dobra | dela | nagrajena v nebesih, slaba pa kaznovana |
popolnosti, saj so Njegovi odloki in | hotenja | večne resnice, ki vedno vsebujejo nujnost.“ |
iskrenemu prepričanju apostolov evangeljska | poročila | o prikazovanjih njegovega iz smrti |
Spinoza menil, da čudeži in preroška | videnja | vzbujajo pri preprostem ljudstvu pobožnost |
zakoni narave večni Božji odloki in | hotenja | , moramo nujno sklepati, da bo naše |
upravičeni, da jih imenujemo Božja | dela | in da jih pripisujemo Božji volji kakor |
NATURADEUS, tudi v tvoji in moji - toda | zrcala | največkrat niso dovolj čista, da bi |
metafizično zgodbo, v kateri so končna | telesa | dejansko v takšnem odnosu do razsežnega |
ne vidimo, ker pač nismo ”nevtrinska | bitja | “); iz neskončno in ne zgolj iz zelo |
končna in v svojem (raz)umu omejena | bitja | , lahko sploh vemo o tem, zakaj je Bog |
”...posamezna | dejstva | [stvari, končni modusi] tvorijo neskončne |
Splošna | dejstva | [zakoni] pa tvorijo končne serije neskončnih |
manjše ojačitve luči, kakor nekakšna ” | sonca | “ sredi pretežno praznega diamantnega |
najbolj privlači prav to, da so v njej | čustva | močna, vzvišena... resnična! |
vsem, to je življenje božanstva, to so | nebesa | človeka. |
ključ k resničnemu spoznanju in celo | vrata | k razodetju. |
kaj morem jaz za to, da vam klecajo | kolena | , kadar resno razmišljate o tem? |
”bistvu“ še vedno tulipan, tudi ko mu iz | stebla | poženejo cvetoče veje, kakor magnoliji, |
Singularnosti, nedosegljiva in nerazumljiva | središča | ”črnih lukenj“, kjer se znotraj zaprtega |
Znana so | prizadevanja | nekaterih fizikov kozmologov, še posebej |
popolno ”svetovno harmonijo“, so Keplerja | dejstva | prisilila, da je v zakone gibanja planetov |
O tem so | mnenja | deljena: nekateri kozmologi so optimistični |
postavljena pod vprašaj, saj jo vsa dosedanja | opazovanja | in eksperimenti potrjujejo. |
t = 0 lahko ’potekajo‘ kakor realna | števila | v odprtem intervalu (0, 1), ko se približujejo |
vesolju, zdaj pa pridejo na vrsto druga | vesolja | , pa univerzum in kozmos. |
glede veljavnosti močnega načela pa se | mnenja | zelo razhajajo, predvsem zaradi različnih |
našega vesolja obstajajo tudi druga | vesolja | . |
torej sploh njegova misel, da druga | vesolja | utegnejo obstajati? |
vzročni zvezi (sicer ne bi bila različna | vesolja | ): od možnega neprekrivanja ”svetlobnih |
v katerem bi lahko obstajala druga | vesolja | , nudi zamisel »večnega napihovanja« |
Druga | vesolja | so lahko povsem ločena od našega, tako |
Pri Kantu so sintetična apriorna | načela | spoznanja ista kot načela možnega izkustva, |
apriorna načela spoznanja ista kot | načela | možnega izkustva, slednja pa določajo |
Saj tega ne moremo vedeti, če druga | vesolja | niso vzročno povezana z našim. - |
sprejemljiva predpostavka, da ”tisočera“ druga | vesolja | zares obstajajo. |
ubranost naravnih konstant), če druga | vesolja | niso pojmovana kot realne prostorsko‐časovne |
(ne pa tudi dejanskih) svetovih živa | bitja | oziroma vesolja lahko drugačna, kot |
dejanskih) svetovih živa bitja oziroma | vesolja | lahko drugačna, kot pač so tu in |
hipotezi, da obstajajo mnoga druga | vesolja | poleg našega, na hipotezi, ki jo podpirajo |
nam še neznana) - in da so torej ta | bitja | realna, živa, ne da bi mi sploh vedeli |
da morajo imeti naravne konstante in | razmerja | med količinami, ki si jih v predavanju |
znašli kot misleča, čuteča in čudeča se | bitja | . |
Nasploh so | dekleta | postala bolj fantovska, bolj so samozavestne, |
”Tako poln sem vsega, a | čustva | do nje mi vse pogoltnejo, toliko vsega |
tako, kot sem ga nameraval prositi: | imena | oseb ležeče na začetku vsakega odstavka, |
stvari so neminljive ideje, zakoni, | števila | , principi, elementi, in na svoj način |
gledanja, razumevanja in vrednotenja: naša | prepričanja | in verovanja, besede in simboli, nezavedni |
in vrednotenja: naša prepričanja in | verovanja | , besede in simboli, nezavedni arhetipi, |
Čakajo vas tri | vprašanja | . |
Lahko povem, da vlada in pristojna | ministrstva | delajo vse in delala bodo - pa še enkrat |
Sredstva | iz tega naslova ne bi omogočala sanacije | |
izvedli poskus - tokrat brez mene, ta | ministrstva | , o katerih sem govoril - po katerem |
na vaš odgovor in na to, kar kažejo | dejanja | vlade, kar se tiče spoštovanja zakona, |
zaključujem 2. točko dnevnega reda | vprašanja | poslank in poslancev. |
Univerze v Ljubljani pa je povedal, da se | mnenja | o pedagoški sposobnosti profesorja |
se kažejo še nekatera druga odprta | vprašanja | , ki terjajo spremembe. |
Specialna | znanja | , ki so potrebna za posamezne nosilce |
Cilji in | načela | so za nas sprejemljivi. |
Sredstva | v proračunu zadoščajo za kar do 70-odstotno | |
verjamemo, da so ravno v tej dikciji | mnenja | in pa soglasja v ministrstvu in pa |
so ravno v tej dikciji mnenja in pa | soglasja | v ministrstvu in pa na matičnem delovnem |
državnega zbora bila podana tovrstna | stališča | , ki se bodo pozitivno odražala. |
Tudi to, kar danes urejamo, delovna | razmerja | , vplivajo na učinkovitost študija, |
Konkretno v tem primeru se socialna | upravičenja | seštevajo, in sicer na osnovi istih |
Opozarjam, da so ta | sredstva | v enem delu namenjena linijskim prevozom. |
da niso razčiščena nekatera pravna | vprašanja | , zlasti mislim, da gre tu za vprašanje |
iz katerih bi izhajalo, da so pravna | vprašanja | razčiščena, na ustno razlago predlagatelja |
Tudi ostala | vprašanja | , ki so tukaj bila takrat izpostavljena, |
Zanašati se na to, da bi naj imela ta | področja | , ki so v delu Triglavskega narodnega parka, |
Takšnih območij je več in | pričakovanja | predlagateljev, da bodo na podlagi |
zakona tako, da se zgoraj navedena | naselja | ne izločijo iz narodnega parka v območju |
čas, ko bodo usklajena tako strokovna | izhodišča | kakor tudi strokovne rešitve. |
Če bi bila ta | vprašanja | razčiščena do te seje, to se pravi, |
razprav, je povsem očitno, da ta strokovna | izhodišča | , strokovna mnenja niso usklajena in |
da ta strokovna izhodišča, strokovna | mnenja | niso usklajena in je velik razkorak |
Dokumentacija, ki je predložena državnemu zboru, | stališča | do teh pripomb so povsem jasna. |
bistvenih kriterijev ta, da so prizadeta | območja | in ljudje na njih seznanjeni z režimi, |
edino ozemlje v Sloveniji, kjer ta | področja | še niso razvita na najvišjem možnem |
kategorizacija nekako ni opravljena oziroma ta | navodila | so dana zelo samosvoje, niti niso poenotena |
Veste, strokovna | mnenja | , ki so bila podana, niso mnenja, ki |
strokovna mnenja, ki so bila podana, niso | mnenja | , ki bi prišla zgolj za zabavo. |
To so | mnenja | , ki so. |
Javna | mnenja | niso javna mnenja zgolj tu v parlamentu. |
Javna mnenja niso javna | mnenja | zgolj tu v parlamentu. |
Javna | mnenja | zgolj teh peščic skupin, ki so podla |
zgolj teh peščic skupin, ki so podla | mnenja | . |
Javna | mnenja | so za mene pogovori z ljudmi na terenu. |
državnem zboru morajo vladati neka | pravila | , neka etika, zato prosim za vašo zaščito. |
bistvenih kriterijev ta, da so prizadeta | območja | in ljudje na njih seznanjeni z režimi, |
bi živeli dovolj časa, da se vsa ta | vprašanja | primerno uredijo. |
vas opozarjamo - da obstajajo neka | pravila | , ki se pa jih vi ne držite. |
je poznano, se ravno zdaj zaključijo | pripravljanja | tega načrta upravljanja. |
so se ob tem zakonu izpostavila tudi | vprašanja | , ki še zdaleč niso samo predmet tega |
Tudi | prizadevanja | za tovrstno zakonsko ureditev položaja |
Ljubljana postaja najpomembnejše okno in | vrata | za naše povezave s svetom, z Evropsko unijo? |
V Ljubljani so diplomatska | predstavništva | Evropske unije in držav, s katerimi |
mesta, zaradi tega, ker bodo tudi druga | mesta | z ministrstvi nekaj pridobila. |
regionalni razvoj, kako se vam smilijo | območja | , kjer je velika nezaposlenost, kjer |
po vseh državah simbolizirajo glavna | mesta | . |
Samo tri | mesta | imajo več kot 40.000 prebivalcev. |
Potrebno je, da so statusna | razmerja | urejena z zakonom. |
Ta | določila | bi morala biti zelo jasna. |
tovrstne funkcije, ki jih opravljajo druga | mesta | , drugi kraji ali stalno ali začasno, |
državotvorne, da jih druga lokalna | območja | oziroma druga mesta, Maribor, Postojna |
druga lokalna območja oziroma druga | mesta | , Maribor, Postojna in tako naprej, |
Zaradi tega tudi so | videnja | o tem, ali gre za - ne vem - koordiniranje, |
kako in na kakšen način in če sploh se | sredstva | , ki so definirana v državnem proračunu, |
degradirati lokalne samouprave, ker | določila | zakona na ta način niso napisana. |
prekinjeno 2. točko dnevnega reda - | vprašanja | poslank in poslancev. |
čeprav so za to na razpolago ustrezna | sredstva | . |
Pričakovanja | so torej manj optimistična kot v letih | |
strategije, ki jo udarnejša politična | vprašanja | vseskozi nekoliko odrivajo, čeprav |
irskega predsedovanja bodo zagon dobila | pogajanja | o prihodnji finančni perspektivi EU, |
Pogajanja | ne bodo lahka. | |
predsedovanja bodo zaznamovala tudi kadrovska | pogajanja | , kajti Unija se bo morala dogovoriti |
(na fotografiji) so bila vsa uradna | prizorišča | silvestrovanja na prostem (Prešernov trg, |
Strokovna | mnenja | bodo še naprej izdelovali centri za |
Sodišča | so feminizirana, kar 82 odstotkov je | |
na sodišča se sprašujem, kako bodo | sodišča | to zmogla ob znanih zaostankih. |
Na srečo pa se | sredstva | v Fihu v zadnjem desetletju realno |
» | Sredstva | Fiho so lahko samo dopolnilna javna |
Fiho so lahko samo dopolnilna javna | sredstva | , ki pomembno podpirajo delovanje invalidskih, |
Medtem ko so splošna | pričakovanja | o komaj rojenem novem letu razmeroma |
V desetletnem obdobju so bila | pričakovanja | o gospodarskih razmerah zelo različna. |
periodičnih poročil, ki jih bodo morala vsa | podjetja | posredovati davčni upravi zaradi plačila |
za v EU izvoženo blago bodo morala | podjetja | v četrtletnih poročilih Dursu sporočiti |
(sodeč po informacijah iz Hita), da so | pogajanja | zašla v slepo ulico in se zato na silvestrovo |
Gradbena | dela | v okolici skladišča in v samem objektu |
sodelujejo, k čemur pripomorejo pogosta | srečanja | z vodstvom dolske občine in enkrat |
snežnem stadionu že prva smučarska | tekmovanja | . |
Vesela | praznovanja | na prostem |
so vse bolj priljubljena novoletna | praznovanja | na prostem. |
predsedniških volitev lahko zastanejo | prizadevanja | za oblikovanje vladne koalicije. |
Indijo in Pakistanom niso zaznamovala le | zborovanja | v podporo meddržavnemu prijateljstvu |
fotografiji shod v Šrinagarju), ampak tudi | dejanja | . |
bila neuspešna večmesečna poslovna | pogajanja | o vzdrževanju in nadgradnjah sistema |
od lanskega avgusta, ko so propadla | pogajanja | o nadaljevanju poslovnega sodelovanja |
v prihodnje mesece in da se njihova | pričakovanja | dvigajo. |
leta ni bilo tako veliko kot decembra, | pričakovanja | pa največja od leta 1994. |
Pričakovanja | se neutemeljeno povečujejo, pravijo, | |
Izjema so le socialna | stanovanja | , za katera velja po isti določbi stara |
Eol, 73. debi, 74. remi, 75. hiba, 77. | pljučka | , 80. kitka, 83. Ada, 84. ura, 85. parsi, |
Kališnikovi fotografiji, kjer položna strešna | krila | hotelske zgradbe uokvirjajo dramatično |
dotiku, se pravi Brdarjev vivarij: | telesa | brez organov kot čista moč in energija, |
Muzej v mestu: razstavljena | dela | so osredotočena na nove medije. |
navadno katastrofe, vojne, zločini, | razkritja | velikih prevar ali vsakršnih nečednosti |
Pogajanja | med vodstvom Nemške nogometne lige | |
Pričakovanja | ustrezna udeležbi - skromna | |
Pričakovanja | so primerna udeležbi - skromna. | |
naših še vedno ostajajo slaba štartna | izhodišča | , zato predvsem upajo, da bo organizator |
Vrata | Pekinga so bila namreč iz istega razloga | |
dolarjev mogoče »kupiti« vsak zakon. » | Darila | « znanih politikov lastnikom igralnic |
zakonito ukvarjajo skupine ljudi ali | podjetja | , ki zastopajo interese svojih »strank«. |
z drugačnimi podatki: najmanj štiri | podjetja | so presegla to vsoto. |
Takšna | izsiljevanja | so meni rezala srce iz telesa. |
Najbrž so že | pravila | delovanja registra taka, da se prostovoljci, |
Ta | srečanja | so redno, vsake tri tedne. |
Prvega januarja so minila štiri | leta | , odkar je umrl. |
Ko sem dihala, so me bolela | pljuča | . |
Ne, saj | drevesa | tudi ne pričakujejo, kaj bodo lahko |
Stranke: nova | imena | |
Sodišča | v Ljubljani imajo najbrž res največje | |
Taka | čustva | se hitro zbudijo, pa težko pogasijo. |
vsakem konkretnem primeru in tu so | mnenja | in interpretacije zelo deljene. |
Primerjava stroškov, ki jih imajo | gospodinjstva | z lastništvom ali najemništvom, kaže, |
tem, kakšne razlike čutijo slovenska | gospodinjstva | med najemom in lastništvom. |
najemnega razmerja ali celo najemna | razmerja | brez sklenjenih pogodb, kjer je varnost |
odsotnosti najemnih možnosti se danes | gospodinjstva | v večini sploh ne soočajo z vprašanjem |
jih v zadnjem letu in pol dobivala | gospodarstva | premožnih držav, zlasti ameriško, ne |
ni nikakršnega dvoma o tem, da so ta | gospodarstva | znova v vzponu. |
se v glavnem slabše plačana delovna | mesta | , zlasti iz industrije, medtem ko država |
Ta delovna | mesta | so zdaj odprta v Wuhanu na Kitajskem, |
kitajskega izvoza zapirajo domača delovna | mesta | , in veliko manj tistih drugih, ki bodo |
Sierra Leone in Kongo in mnoge druge države so | območja | , ki jih najdete na starih zemljevidih |
njeni gozdovi temačni in da so njena | plemena | sovražno razpoložena. |
Afričani v resnici niso človeška | bitja | . |
Vsa naravna | bogastva | so bila izkoriščana tako, da so zadovoljila |
se je zgodilo, da so se osvobodilna | gibanja | spremenila v represivne oblastne strukture? |
Osvobodilna | gibanja | so se začela takoj po drugi svetovni |
do zahodne obale Tanzanije so bila | področja | , kjer so se kolonialne sile borile |
odlagališč raznih smeti, razpadajoča | pročelja | kmečkih domačij in vsesplošna urbanistična |
pa naj bi bila vsa lastninskopravna | vprašanja | rešena, smo želeli opozoriti javnost |
država hotela zavedati, da so naša | sredstva | v državnem premoženju, ki ga sedaj |
Priznala bi tudi, da so bila | sredstva | , dobljena na račun vojne škode, nacionalizirana, |
račun pridobljena družbena oz. državna | sredstva | s privatizacijo prelivajo v žepe raznih |
Zelo opazno je, da se | vprašanja | sprave problematizirajo v javnosti |
sistemu, njihovi lastniki pa so bila | podjetja | z območij, kjer so poslovale. |
Pravna | dejstva | teh besed ne potrjujejo. |
Posamezna | podjetja | so imela takrat razmeroma močne konstrukcijsko‐razvojne |
Posamezna | podjetja | so v tem združenju izdelovala najzahtevnejše |
Naročila lahko dobijo le | podjetja | , ki so sposobna za konkretne naloge |
Zato posvečajo uspešna | podjetja | izjemno pozornost konstrukcijsko‐razvojnim |