O'beseda, označena besedila z lemami
Veža je smrdela po kuhanem | zelju | in starih, cunjastih predpražnikih. |
Stanovanje je bilo v sedmem | nadstropju | in Winston, ki je imel devetintrideset |
V vsakem | nadstropju | je nasproti jaška za dvigalo strmel |
V | stanovanju | je sočen glas bral seznam številk, |
Eden je visel na | pročelju | hiše takoj nasproti. |
telekran še vedno čenčal o surovem | železu | in o tem, kako so prekoračili Deveto triletko. |
še več, dokler se je mudil na vidnem | polju | , ki ga je obvladovala kovinska plošča, |
občutek, da so te z gumijevko udarili po | temenu | . |
telekran v dnevni sobi na neobičajnem | mestu | . |
fantkom približno tri leta starim v | naročju | . |
Zgodilo se je tega jutra na | Ministrstvu | , če o neki tako nedoločeni stvari lahko |
grozljivi zunanjosti pa je bil v njegovem | vedenju | nekakšen čar. |
prelisičil telekran in ga dobil na | samem | . |
tako se je včasih šepetalo - v kakšnem | skrivališču | v sami Oceaniji. |
Partije običajno rabil v vsakdanjem | življenju | . |
Samozadovoljni ovčji obraz na | platnu | in grozo zbujajoča moč evrazijske vojske |
kričali, kolikor so mogli glasno, v | prizadevanju | , da bi preglasili v blaznost tirajoči, |
ji zapirala in odpirala kot ribi na | suhem | . |
to, da je bilo nemogoče izogniti se | sodelovanju | . |
ekstaza strahu in maščevalnosti, želja po | ubijanju | , mučenju, mečkanju obrazov s kovaškim |
in maščevalnosti, želja po ubijanju, | mučenju | , mečkanju obrazov s kovaškim kladivom, |
maščevalnosti, želja po ubijanju, mučenju, | mečkanju | obrazov s kovaškim kladivom, se je |
na neki čuden način divjaški šum, v | ozadju | katerega se je zdelo, da je moč slišati |
»Vse vem o tvojem preziru, o tvojem | sovraštvu | in gnusu.« |
Nenaden sunek v | spanju | , surova roka, ki stresa za rame, luči, |
Sedel je tiho kot miš, v jalovem | upanju | , da bo, kdorkoli je že, odšel po enkratnem |
Kot po vsem | poslopju | je tudi tu dišalo po kuhanem zelju, |
poslopju je tudi tu dišalo po kuhanem | zelju | , a prevladoval je oster vonj po znoju, |
je bil zaposlen na nekem podrejenem | mestu | , ki ni zahtevalo inteligence, po drugi |
rekel Winston in se igral z matico pri | kolenu | cevi. |
Ko je bil spet v | stanovanju | , je hitro stopil mimo telekrana in |
je, kot da tava v gozdovih po morskem | dnu | , izgubljen v pošastnem svetu, kjer |
Če si spal ali bedel, pri | delu | ali jedi, znotraj in zunaj, v kopeli |
štirinajst trideset mora biti spet na | delu | . |
Kakšen vohljajoč gorečnež v | ministrstvu | (verjetno ženska, nekdo kot mala rdečelaska, |
pod njim z njegovo majhno sestro v | naročju | . |
Bili sta spodaj nekje v | podzemlju | - na dnu vodnjaka na primer, ali pa |
Bili sta spodaj nekje v podzemlju - na | dnu | vodnjaka na primer, ali pa zelo globokega |
Temnolaso dekle mu je prihajalo po | polju | naproti. |
kašlja, ki ga je skoraj vedno napadel po | zbujanju | . |
zemljo, okrog in okrog po spiralnem | stopnišču | , ki je zvonilo pod njegovimi nogami |
Tačas, na primer, v | letu | 1984, (če je bilo 1984. leto) je bila |
Enkrat samkrat v vsem svojem | življenju | je držal v rokah nezmotljiv dokumentarni |
rokah nezmotljiv dokumentarni dokaz o | ponarejanju | zgodovinskih dejstev. |
tisoče ali deset tisoče vsepovsod po | poslopju | , ne samo v vsaki sobi, temveč v kratkih |
raznih vrst potrošnega blaga v zadnjem | desetletju | leta 1983, ki je bilo obenem tudi šesto |
zaobljuba« se je temu uradno reklo), da v | letu | 1984 ne bodo omejevali obrokov čokolade. |
pnevmatične cevi, ni natanko vedel, v | splošnem | pa. |
V nobenem primeru po opravljenem | delu | ne bi bilo mogoče dokazati, da je kdo |
so bili razveljavljeni in namenjeni | uničenju | . |
morda zaradi sprememb v političnem | zavezništvu | ali zaradi napačnih napovedi, ki jih |
Vendar je Winston pri zopetnem | pisanju | napovedi znižal številko na sedeminpetdeset milijonov, |
številke o proizvodnji obutve v vsakem | četrtletju | na papirju astronomske, medtem ko je |
Oddelku za dokumentacijo niso radi govorili o svojem | delu | . |
ducat ljudi, ki jih Winston niti po | imenu | ni poznal, čeprav jih je vsak dan videval |
posebej izbranih zaradi spretnosti v | oponašanju | glasov. |
Winstonova največja radost v | življenju | je bilo delo. |
Dnevna zapoved Velikega brata večidel posvečena | poveličevanju | dela organizacije, znane kot PTCU, |
svečano se je zaobljubil celibatu, v | prepričanju | , da zakona in skrbi za družino ni mogoče |
skupine izvedencev, zaposlenih pri | sestavljanju | »Enajste izdaje slovarja Novoreka.« |
»Poskušal sem po vsem | mestu | , ni jih več.« |
»V | srcu | bi se raje držal Staroreka z vsemi |
slišati, kaj govori, nisi mogel dvomiti o | bistvu | povedanega. |
gorečnostjo in z zmožnostjo biti vedno na | tekočem | z novicami, kar pri navadnih partijcih |
stvari, če te je obhajala slabost ob | neudobju | , umazaniji in pomanjkanju, neskončnih |
obhajala slabost ob neudobju, umazaniji in | pomanjkanju | , neskončnih zimah, ob lepljivosti nogavic, |
nikdar delovala, mrzli vodi, grobem | milu | , razpadajočih cigaretah, hrani s čudnim, |
Gagajoči glas pri sosednji mizi, ki je ob | poročilu | z Ministrstva začasno utihnil, se je |
sploh ni zasledovala, morda je le po | naključju | pred dvema dnevoma sedela tako blizu |
Po | delu | jo bo pokadil do konca, če se mu bo |
samo trzljaj, bliskovit kot pok ob | sproženju | fotoaparata, a očitno običajen. |
nevarnost od vseh pa je bilo govorjenje v | spanju | . |
prostitutko, je to lahko pomenilo pet let v | taborišču | za prisilno delo: ne več, če nisi zagrešil |
da si se lahko izognil zasačenju pri | dejanju | samem. |
Na | tihem | je Partija celo spodbujala k prostituciji, |
nosnicah ter z občutkom poraza in mržnje v | srcu | in je celo ta trenutek pomešan z mislimi |
čednosti, pa čeprav samo enkrat v vsem | življenju | . |
njeni člani lahko zberejo v večjem | številu | kot po dva ali trije. |
držati v podvrženosti kot živali, ob | uporabljanju | nekaj preprostih pravil. |
Rodili so se in rasli v | blatu | , delati so začeli pri dvanajstih letih, |
vzklikajoč iste parole, neprestano pri | delu | , bojevanju, zmagovanju in preganjanju |
vzklikajoč iste parole, neprestano pri delu, | bojevanju | , zmagovanju in preganjanju - tristo milijonov |
parole, neprestano pri delu, bojevanju, | zmagovanju | in preganjanju - tristo milijonov ljudi |
pri delu, bojevanju, zmagovanju in | preganjanju | - tristo milijonov ljudi z enim samim |
devetnajstega stoletja, ki so vedno smrdele po | zelju | in pokvarjenih straniščih. |
Le enkrat v vsem | življenju | je imel - po dogodku: to je važno - |
resnično začela sredi šestdesetih let, v | obdobju | velikih čistk, v katerih so bili prvotni |
gotovostjo obsojeni na propad v enem | letu | ali dveh letih. |
da so bili v tem času na evrazijskem | ozemlju | . |
Njihova filozofija je na | tihem | zanikavala ne le veljavnost izkustva, |
bolj toplo in modro kot kdaj v tem | letu | in dolg, bučen večer v Centru, dolgočasne, |
strani ceste, so se v presenetljivem | številu | gnetli ljudje - dekleta v cvetu let |
»Ampak, če bi bila ti na mojem | mestu | , bi naredila isto, kar sem naredila |
Črn oblak dima je visel na | nebu | , pod njim pa oblak prahu od ometa, |
videl, da je človeška roka, odrezana v | zapestju | . |
zapirala, je prihajal vonj po urinu, | žaganju | in kislem pivu. |
prihajal vonj po urinu, žaganju in kislem | pivu | . |
»Vse imam črno na | belem | .« |
Rekel bi mu: »Povejte mi kaj o svojem | življenju | , ko ste bili še deček.« |
imel časa za strah, se je spustil po | stopnišču | in prečkal ozko ulico. |
vrata in ostuden sirast vonj po kislem | pivu | mu je udaril v obraz. |
debelega stekla, ki ju je splaknil v | vedru | pod pultom. |
nepomembnih stvari, prepir s tovarišem pri | delu | , lov za izgubljeno kolesarsko pumpo, |
Strah ga je zbodel pri | srcu | . |
V njenem | srcu | , povečanem zaradi ukrivljene površine, |
»Pohištvo po | malem | razprodajam.« |
nogami na predpečniku in s čajnikom na | ognjišču | , neskončno sam, neskončno varen, nihče |
pravokotnimi okni in z majhnim stolpom v | ospredju | . |
spominjal, da bi bil kdaj v svojem | življenju | slišal zvonjenje cerkvenih zvonov. |
ni bilo verjetno, da bi se po čistem | naključju | na isti večer sprehajala po isti skriti |
Na bojnem | polju | , v mučilnici, na potapljajoči se ladji; |
Čuden občutek se mu je zganil v | srcu | . |
bil sovražnik, ki mu je stregel po | življenju | , pred njim pa je bilo tudi trpeče človeško |
kot bi bil začutil bolečino v lastnem | telesu | . |
Stvar, ki je bila zapisana v | sporočilu | , je bila lahko grožnja, opomin, ukaz |
Takoj po | kosilu | je dobil občutljivo, težko nalogo, |
kozarcev gina ter pol ure presedel pri | predavanju | z naslovom Angsoc v odnosu do šaha. |
sorazmerno preprosto, toda o tem, kje v | poslopju | je Oddelek za književnost, je imel |
Celo v | spanju | ni mogel popolnoma ubežati pred njeno |
Svetlolas mlad moški z neumnim obrazom, po | imenu | Wilsher, ki ga je komaj poznal, ga |
uspešno konča, take stvari se v resničnem | življenju | ne dogajajo. |
Potem je zagledal dekle, ki je stalo ob | vznožju | spomenika in bralo ali se pretvarjalo, |
Dekle je hitro steklo okrog levov ob | vznožju | spomenika in se pridružilo begu. |
ga doslej verjetno še ni videla na | prostem | , pri polni dnevni svetlobi. |
»Tu sva na | varnem | .« |
»Tu sva na | varnem | ?« |
»Mislim, da sem boljša v | ugotavljanju | raznih stvari kot ti, dragi.« |
»Spretna sem pri | odkrivanju | ljudi, ki niso pravi.« |
»Na | varnem | sva, če ostaneva za grmovjem.« |
On je bil na | soncu | , onadva v senci. |
Njeno telo se je belo lesketalo v | soncu | . |
Mlado, čvrsto telo, zdaj nemočno v | spanju | , je v njem vzbudilo pomilujoče in zavetniško |
kraj, kjer se lahko čez štiri dni po | delu | snideta. |
To je bilo v nekem drugem | skrivališču | , ki ga je poznala Julija, v zvoniku |
porušene cerkve na nekem skoraj zapuščenem | področju | , kamor je pred tridesetimi leti padla |
Enako presenetljivo je bila izurjena v | govorjenju | brez premikanja ustnic. |
predavanjih in demonstracijah, pri | razširjanju | literature za Mladinsko protispolno |
literature za Mladinsko protispolno zvezo, | pripravljanju | zastav za Teden sovraštva, zbiranju |
pripravljanju zastav za Teden sovraštva, | zbiranju | denarja pri varčevalnih kampanjah in |
večer tedensko preživel v hromečem | dolgočasju | , stikajoč skupaj majhne kosce kovine, |
Uživala je v svojem | delu | , ki je bilo v tem, da je upravljala |
ničesar iz časa pred prvimi leti po | letu | šestdeset in edini človek, ki ga je |
bila le še nekaj neljubega v njegovem | pomnjenju | . |
»Pa v Mladinskem | gibanju | .« |
V | nasprotju | z Winstonom je ona doumela notranji |
Charrington ni delal nobenih težav pri | najemanju | sobe. |
Winston je pokukal ven, varen v | zavetju | muslinastih zaves. |
Junijsko sonce je bilo še visoko na | nebu | in spodaj na sončnem dvorišču je neka |
visoko na nebu in spodaj na sončnem | dvorišču | je neka brezoblična ženska, trdna kot |
občutka, da je spolnost obvezna pri vsakem | srečanju | . |
Spodaj na | dvorišču | je ženska z rdečimi rokami še vedno |
Spodaj na | dvorišču | je ženska prenehala peti, toda slabotni |
stvar, ki jo je Winston po dolgoletnem | uživanju | saharina skoraj pozabil. |
življenje, pritrjeno v nekakšno večnost v | srcu | kristala. |
delu prebil vsak dan dolge ure pri | pregledovanju | starih izdaj Časnika ter spreminjal |
Kadar jo je tulilo na stotine glasov ob | topotanju | korakajočih nog, je bila pošastna. |
prosto mesto na vsaki steni, da je po | številu | celo prekosil portrete Velikega brata. |
umevno, da vsakdo ali skoraj vsakdo na | tihem | sovraži Partijo in da bi vsakdo prekršil |
Med Dvominutnim sovraštvom je v | kričanju | psovk na Goldsteina vedno prekašala |
Evraziji, ga je osupnila, ko je po | naključju | rekla, da po njeni sodbi te vojne ni. |
»V vsem | življenju | sem samo tistikrat imel dejanski, stvarni |
začel govoriti o načelih Angsoca, o | dvomišljenju | , spremenljivosti preteklosti in zanikanju |
dvomišljenju, spremenljivosti preteklosti in | zanikanju | objektivne stvarnosti ter uporabljati |
Ministrstvu in je bil skoraj na tistem | mestu | , kjer mu je Julija spustila v roke |
imel nobenega opravka pri dejanskem | sestavljanju | jezika.« |
v njegove misli nekaj trenutkov po | prebujenju | . |
je na pol v | spanju | rekla Julija. |
so skrbno ostrgali pepel; pa tudi v | čakanju | na mimo vozeče kamione, ki so potovali |
kjer so shranjevali hrano, zunaj na | stopnišču | pa rjav lončen lijak za skupno uporabo |
Povedal je Juliji zgodbo o materinem | izginotju | . |
Po njenem | dihanju | je bilo očitno, da bo spet zaspala. |
nenadoma prišlo na misel, je ostala v tem | stanju | . |
Prvikrat v | življenju | ni preziral raje ali mislil nanjo kot |
kakršen sem jaz, boš morda ostala pri | življenju | še petdeset let.« |
»Kar dobro znam vztrajati pri | življenju | .« |
niso nikdar obvladali skrivnosti o | odkrivanju | misli drugega človeka. |
sta se srečala šele na O'Brienovem | stopnišču | . |
sledu prijateljstva ni bilo v njegovem | vedenju | . |
»Po svojem osebnem | poznanstvu | ne bosta mogla reči, da jih šteje komaj |
Važno je, je rekel, da ne dišiš po | vinu | ; strežniki pri dvigalih so zelo pazljivi. |
Čakal je z roko na | stikalu | , ki je kontroliralo telekran. |
bo O'Brien spet pri svojem pomembnem | delu | v korist Partije, ki ga je bil pretrgal. |
Lahko je prebil šest ur v | skrivališču | in drugih devet v lastni postelji. |
Tednu sovraštva, po sprevodih, govorih, | vzklikanju | , petju, zastavah, plakatih, filmih, |
po sprevodih, govorih, vzklikanju, | petju | , zastavah, plakatih, filmih, voščenih |
plakatih, filmih, voščenih lutkah, | bobnenju | bobnov in cviljenju trobent, topotanju |
voščenih lutkah, bobnenju bobnov in | cviljenju | trobent, topotanju korakajočih nog, |
bobnenju bobnov in cviljenju trobent, | topotanju | korakajočih nog, mletju tankovskih |
trobent, topotanju korakajočih nog, | mletju | tankovskih gosenic, rjovenju zbranih |
korakajočih nog, mletju tankovskih gosenic, | rjovenju | zbranih avionov, ropotanju pušk - po |
gosenic, rjovenju zbranih avionov, | ropotanju | pušk - po šestih dneh tega, ko je |
ni spremenilo v njegovem glasu ali | vedenju | ali pa v vsebini tistega, kar je govoril, |
Na | delu | so bili Goldsteinovi agenti! |
nobene omembe o vojni z Evrazijo ali o | zavezništvu | z Eastazijo. |
Bilo je podobno | bojevanju | z neko uničujočo fizično nalogo, stvari, |
bi precenil dejstvo, da res bere, v | udobju | in varnosti. |
vsako besedo, jo je odprl na drugem | mestu | in se znašel pri tretjem poglavju. |
drugem mestu in se znašel pri tretjem | poglavju | . |
posebna enota pojavila šele po drugem | desetletju | zmedenega bojevanja. |
kolebajo v skladu z vojno srečo, vendar v | splošnem | sledijo geografskim mejam. |
Osnovni cilj modernega vojskovanja (v | soglasju | z načeli dvomišljenja vodeči možgani |
V zgodnjem dvajsetem | stoletju | je sodila vizija bodoče družbe, neverjetno |
mislečim ljudem, da je potreba po težaškem | delu | in zato v veliki meri tudi po človeški |
vzdignili standard povprečnega človeka po | obdobju | okrog petdesetih let na koncu devetnajstega |
V | načelu | je vojno prizadevanje vedno planirano |
nepomembno, vse dokler ostajajo stalno pri | delu | , temveč morala same Partije. |
otokih Antarktike, so neutrudno na | delu | moštva strokovnjakov. |
postavljene na tisoče kilometrov daleč v | vesolju | in povzročali umetne zemeljske potrese |
pa bi podpisali s tem rivalom pakt o | prijateljstvu | in ostali v miroljubnih odnosih toliko |
Svoje življenje posvečajo | zavojevanju | sveta, vendar tudi vedo, da je potrebno, |
znanstvena, še vedno za vojne namene, a so v | bistvu | nekakšno dnevno sanjarjenje in zaradi |
lakote, hraniti prebivalstvo v takem | številu | , ki je dovolj veliko, da je nadležno, |
od okna, ki se je igral ob njegovem | licu | . |
je ležala na tleh, in se usedel ob | zglavju | postelje. |
so jo navadno omilili z obljubami o | nadomestilu | za to v nekem umišljenem svetu onstran |
Zdaj pa so zamisel o | bratstvu | vseh ljudi začeli napadati ljudje, |
položajih, ampak so šele upali, da bo v | kratkem | tako. |
je pojavila v zgodnjem devetnajstem | stoletju | in je bila zadnji člen v miselni verigi, |
razredni razliki ali po večjih razlikah v | bogastvu | . |
Šele po | desetletju | nacionalnih vojn, državljanskih vojn, |
totalitarni, ki so se pojavili bolj zgodaj v | stoletju | , in poglavitni obrisi sveta, ki se |
kaj počnejo, in so bolj hlepeli po | uničenju | opozicije. |
Po revolucionarnem | obdobju | petdesetih in šestdesetih let se je |
Toda nova skupina Visokih, v | nasprotju | z vsemi svojimi predhodniki, ni delovala |
koncentracijo lastnine v daleč manjšem | številu | rok kot prej, ampak z razliko, da so |
Bistvo oligarhičnega vladanja ni v | dedovanju | z očeta na sina, ampak v vztrajanju |
dedovanju z očeta na sina, ampak v | vztrajanju | pri nekem svetovnem nazoru in nekem |
kadar je sam, besede, ki jih mrmra v | spanju | , celo značilne gibe njegovega telesa |
zakon ali jasno formuliran pravilnik o | vedenju | . |
kriminalstop, črnobel, in dvomišljenje, že v | otroštvu | dosežejo, da ni nihče voljan in zmožen |
Oceanijska družba počiva nazadnje na | prepričanju | , da je Veliki brat vsemogočen in da |
nesramežljivo zatrjevati, da je črno belo, v | nasprotju | s preprostimi dejstvi. |
je treba kakšen dogodek v enem samem | letu | večkrat spremeniti do nespoznavnosti. |
slepari s stvarnostjo; toda z vajo v | dvomišljenju | se tudi pomirja, da se resničnosti |
Dvomišljenje tiči v samem | srcu | Angsoca, ker je bistveni akt Partije, |
običajne hipokrizije: to so namerne vaje v | dvomišljenju | . |
zamrznili zgodovino v nekem določenem | obdobju | ? |
Tu smo v | osrčju | skrivnosti. |
raskava rdeča koža, je bilo v takem | sorodstvu | z dekletovim telesom kot šipek z vrtnico. |
ko si gledal to pogumno postavo na | dvorišču | . |
pri tej prihodnosti, če ohranjaš pri | življenju | duha, tako kot oni telo, in predajaš |
Divje tekanje škornjev po | stopnišču | . |
dvignil obtežilnik za papir in ga na | ognjišču | zdrobil na koščke. |
je zdelo, da čuti bolečino v lastnem | telesu | , smrtno bolečino, ki pa je bila kljub |
Spraševal se je, kaj so storili z žensko na | dvorišču | . |
prišlo na misel, da prvič v svojem | življenju | vede gleda pripadnika Miselne policije. |
ozki klopi, z rokami, prekrižanimi na | kolenu | . |
obsedel, z rokami, prekrižanimi na | kolenu | . |
Ko je opazila, da sedi na nečem | neravnem | , je zdrsnila z Winstonovih kolen na |
biti lahko, ampak vedno se je zgubil v | štetju | na tej ali oni točki. |
da se čez in čez sveti v poliranem | usnju | in čigar bledi obraz resnih potez je |
Ponoven krč v | drobovju | ; težki škornji so se bližali. |
jaz lahko precej koristi v delovnem | taborišču | .« |
»V | spanju | .« |
»In potem sem začel govoriti v | spanju | .« |
zletelo prek celice in pristalo ob | vznožju | straniščne školjke. |
vrste zavest, ki jo človek ohrani v | spanju | , ustavila in se znova obudila po praznem |
telo v to ali ono stran v brezupnem | prizadevanju | izogniti se brcam, s tem pa je kratko |
megleno, ker jih je preživel večidel v | spanju | ali omamljenosti. |
je jokal po šestkrat na enem samem | zasliševanju | . |
so ga kriče zmerjali in mu ob vsakem | obotavljanju | grozili, da ga bodo spet izročili stražnikom, |
imenovali tovariš, se obračali nanj v | imenu | Partije in Angsoca in Velikega brata |
bilo to v omamljenem ali običajnem | spanju | ali celo v trenutku budnosti - mu je |
»Bili smo v | zavezništvu | z njimi.« |
Jonesa, Aaronsona in Rutherford po | naročilu | Partije v New Yorku, fotografija, na |
je rekel O'Brien, kimajoč v počasnem | pritrjevanju | . |
»Ali ima po tvojem | mnenju | , Winston, preteklost realno eksistenco?« |
Beseda se je končala v | hlipanju | od bolečine. |
Winstona je oblil znoj po vsem | telesu | . |
Skoraj isti hip se mu je po vsem | telesu | razširila blažena, zdravilna toplota. |
inteligenten, je občutil silno ganjenost v | srcu | . |
»Kasneje, v dvajsetem | stoletju | , so bili totalitaristi, kot so se imenovali.« |
našo stran, ne navidezno, temveč v | bistvu | , s srcem in dušo.« |
spominja živega doživetja v nekem daljnem | obdobju | življenja, ko je bil v bistvu še drugačen |
daljnem obdobju življenja, ko je bil v | bistvu | še drugačen človek. |
ko si bil prost, te je vznemirjalo v | bistvu | isto vprašanje.« |
zakaj,« si podvomil o lastnem duševnem | zdravju | . |
»Se pravi, sodeloval sem pri | pisanju | .« |
»In zdaj se povrniva k | vprašanju | o kako« in »zakaj.« |
»Naš temelji na | sovraštvu | .« |
»Otroke bomo ob | rojstvu | odvzeli materam, tako kot vzamemo jajca |
»Užitkov, ki jih ljudje občutijo ob | tekmovanju | , ne bo nobenih.« |
mogoče zasnovati civilizacije na strahu, | sovraštvu | in krutosti.« |
to gnusno umazanijo po vsem svojem | telesu | !« |
»Vse to je bilo zaobseženo že v prvem | dejanju | .« |
»Tvoj duh je v istem | stanju | .« |
valjal si se po tleh v lastni krvi in | bruhanju | .« |
karkoli počel, pač pa je le sedel na | soncu | in se pogovarjal o miroljubnih stvareh. |
dolgočasil, ni čutil želje po pogovoru ali | razvedrilu | . |
Postopoma je začel manj časa prebijati v | spanju | , a še vedno ni čutil nagiba, da bi |
in da čuti, kako se mu moč nabira v | telesu | . |
V | kratkem | je lahko prehodil tri kilometre, ki |
Šele ko je po | naključju | položil roko na plešasto glavo, se |
do gibanja in z občutkom, da hodi po | soncu | . |
Koliko let je navrgel k svojemu | suženjstvu | s tem trenutkom slabosti? |
so mu, odkar se je zadnjič videl v | ogledalu | , dali nov niz zob. |
Umreti v | sovraštvu | do njih, to je svoboda. |
ali se mu je vsaj zdelo, da ve, kje v | poslopju | brez oken se nahaja. |
»Lahko je to pokop pri živem | telesu | ali smrt v ognju, smrt z utopitvijo, |
lahko videl, da je kletka razdeljena po | dolgem | na dva oddelka in da je v vsakem nekakšna |
vedno je čutil mrzli dotik žice ob | licu | . |
V preteklem | četrtletju | je bila v desetem triletnem planu kvota |
Winstonu se je zganilo pri | srcu | . |
zaščitni četi in jim pretrga zveze na | morju | in kopnem. |
četi in jim pretrga zveze na morju in | kopnem | . |
moreš povedati, katera plast je na | dnu | - se je borila v njem. |
Pravzaprav sta se srečala po | naključju | . |
manjšimi težavami, nastajajočimi pri | sestavljanju | Enajste izdaje slovarja Novoreka. |
uprizarjajoč veličastno predstavo o | izkoriščanju | vsake minute, ko so snovali dolge zapiske, |
kot duhovi, ki umrejo ob petelinjem | petju | . |
skupaj srečni, kot v njegovem ranem | otroštvu | . |
desetimi minutami - glodal v njegovem | srcu | dvom, ko se je spraševal, ali bodo |
obloženem hodniku z občutkom, da hodi po | soncu | , in z oboroženim stražnikom za seboj. |
komunikacijsko sredstvo v govoru ali pri | pisanju | . |
Tudi pri | kovanju | novih besed je bilo nekaj nepravilnosti, |
sam primer: beseda pravmisliti, kar v | grobem | pomeni »ortodoksno misliti.« |
bila, denimo, beseda misel na drugem | mestu | , medtem ko je v izrazu miselpol (miselna |
miselpol (miselna policija) stala na prvem | mestu | , beseda policija pa je izgubila zadnja |
Zaradi večjih težav pri | zagotavljanju | blagoglasja so bile nepravilne oblike |
vsakomur, ki je bil dobro podkovan v | dvomišljenju | , temu ni bilo težko izogniti, v nekaj |
bili takšni odlomki, tudi ko bi se po | naključju | še ohranili, nerazumljivi in neprevedljivi. |
Po opravljenem | delu | naj bi izvirno pisanje, z vsem drugim, |
oblazinjenem stolu; pravkar je bil namreč na | dvorišču | opravil daritev. |
Vedi namreč: čimbolj mi v | telesu | sahnejo druge radosti, tem bolj mi |
Kdor ugotovi, da je v | življenju | zagrešil mnogo krivičnih dejanj, se |
iz spanja ter živi v strahu in zlem | pričakovanju | . |
svesti nobene krivde, živi v veselem | upanju | , ki ga prijazno spremlja v starosti, |
in ga spremlja v | življenju | prijateljica |
To pravi po tvojem | mnenju | Simonid?« |
Sovražnik pa lahko dolguje, po mojem | mnenju | , sovražniku samo to, kar mu pripada: |
škoduje sovražnikom - v bolezni in | zdravju | ?« |
»In pomorščakom v nevarnosti na | morju | ?« |
»V boju in v tovariškem | sobojevništvu | , mislim.« |
»Ali je zdaj pravičnik pri | kockanju | dober in koristen sodelavec ali pa |
»Ali je pri | zidanju | z opeko in kamnom pravičnik koristnejši |
»Pri hrambi in | varovanju | , Sokrat.« |
ali ni tisti, ki je najspretnejši pri | zadajanju | udarcev v rokoborbi ali drugod, tudi |
samo vprašanj in ne zavračaj v svojem | častihlepju | odgovorov - kajti vedi: vpraševati |
S tesnobo v | srcu | sem dejal: |
prepričan: Če bi iskala zlato, ne bi pri | iskanju | nikoli prostovoljno popuščala in oteževala |
da sodi, bo zategadelj - po tvojem | mnenju | - manj odkrito povedal svoje stališče |
pokorščina vladajočim je po tvojem | mnenju | tudi pravična?« |
le, če ga strokovno znanje pusti na | cedilu | , se lahko moti v tem, v čemer ni (in |
treba upoštevati, ali ravno plove po | morju | , in ga ni treba zategadelj (če plove |
ga ni treba zategadelj (če plove po | morju | ) imenovati pomorščaka; krmarja ga namreč |
namreč imenujejo ne zaradi plovbe po | morju | , temveč zaradi njegovega znanja in |
Naloga izobraženih zdravnikov je, da | telesu | pripravijo to, kar potrebuje.‘ |
njemu koristi, temveč kar je v prid | telesu | ?« |
Dalje v javnem | življenju | : kadar velja plačati davke, plača pravični |
Slednjič pri | opravljanju | javne službe: najmanjša škoda, ki pravičnika |
zasebnikom ali državi, in sicer ne v | malem | , temveč vseh naenkrat, z zvijačo ali |
vlada, tako v državi kakor v zasebnem | življenju | . |
funkcijo, v pravem smislu, jo po tvojem | mnenju | opravlja prostovoljno?« |
zdravje, krmarska spretnost varnost na | morju | in tako naprej?« |
Ali vidiš ti v | zdravstvu | in krmarstvu eno in isto spretnost? |
Ali vidiš ti v zdravstvu in | krmarstvu | eno in isto spretnost? |
imenuješ ti zato, ker je krmarju vožnja po | morju | pripomogla do zdravja, njegovo dejavnost |
država dobrih, bi se tam prepirali o | zavračanju | javnih služb, kakor se pri nas prepirajo |
kakor se pri nas prepirajo o njihovem | opravljanju | ; potem bi se jasno pokazalo, da pravi |
Po mojem | mnenju | prinaša življenje pravičniku več koristi,« |
Popolna nepravičnost po tvojem | mnenju | več nese kakor popolna pravičnost?« |
svojo liro, ali hoče potem imeti pri | napenjanju | in popuščanju strun pred drugim muzikalnim |
hoče potem imeti pri napenjanju in | popuščanju | strun pred drugim muzikalnim človekom |
strokovnjaka prekositi v besedi in | dejanju | ali biti ob enakem poslu enak svojemu |
pritiskom in s silo, in ob izredno močnem | znojenju | - saj je bilo poletje! |
točno slediva razpravi -, v kakšnem | razmerju | je pravičnost z nepravičnostjo. |
»Očitno je v njenem | bistvu | , da vsakomur, ki ji zapade, naj si |
Ali obstoja po tvojem | mnenju | dobro, ki si ga želimo zaradi njega |
in najprej pojasnil splošno mnenje o | bistvu | in nastanku pravičnosti; nato bom pokazal, |
In zdaj poslušaj o prvi točki: o | bistvu | in nastanku pravičnosti. - |
dobro, prenašanje krivic pa zlo, v | prenašanju | krivic tiči več nesreče kot v prizadevanju |
prenašanju krivic tiči več nesreče kot v | prizadevanju | le‐teh sreče. |
ne bi z nikomer sklepal pogodbe ne o | prizadevanju | in ne o prenašanju krivic; saj bi moral |
sklepal pogodbe ne o prizadevanju in ne o | prenašanju | krivic; saj bi moral biti blazen. |
nadnaravne velikosti, brez česarkoli na | telesu | , samo z zlatim prstanom na roki. |
Ko je sedel med njimi, je po | naključju | zaobrnil prstan proti dlani; s tem |
porečejo vsi, ki razpravljajo o tem | vprašanju | . |
4. Pravo sodbo o | življenju | pravičnika in nepravičnika, o katerih |
Kdor se pri krivičnem | dejanju | da zasačiti, velja za šušmarja; izvedenemu |
preizkušnjo v pravičnosti; tak ostaja v | življenju | do smrti: nespremenjen in nespremenljiv |
Glavkon, vse to žanje (po njihovem | mnenju | ) resnično pravični zaradi svojega dobrega |
nešteto prednosti, ki jih po njihovem | mnenju | bogovi naklanjajo pobožnim; kakor to |
blato podzemlja, kjer morajo nositi v | rešetu | vodo; še za življenja jim napovedujejo |
nepravičnosti, kakor jih slišimo v vsakdanjem | življenju | in od pesnikov. |
lahko dosegljivi in šele po splošnem | mnenju | in zakonu sramotni. |
mnogim vrlim ljudem nesrečo in stisko v | življenju | , ničvrednežem pa srečo. |
slabemu: Zlahka, v velikem | obilju | lahko malopridnost dosežeš |
imenujejo, naj bi nas oprostile kazni v | onstranstvu | ; kdor ni pripravljen darovati, lahko |
pravičnosti, mi to po vsem pravkar | povedanem | ne prinaša koristi, temveč nevšečnosti |
V | podzemlju | pa se moramo vendarle pokoriti za svoje |
dobro počutili pred bogovi in ljudmi v | življenju | in smrti. |
Če hočete, razpravljajmo najprej o | bistvu | držav, potem pa se posvetimo posameznikom, |
»Te stvari lahko v | obilju | izdelujejo tesarji, kovači in številni |
»Če pa trgovina poteka po | morju | , potrebujemo povrhu še mnoge druge, |
ter z venci na glavi in združeni v | veselju | slavijo bogove; iz strahu pred revščino |
hkrati zdrava država pa je po mojem | mnenju | ta, ki sva jo pravkar opisala. |
morata biti vsekakor zelo budna, urna v | zasledovanju | , če kaj opazita, in dovolj močna, če |
»Potemtakem je mogoče in ni v | nasprotju | z naravo, če je tudi čuvajev značaj |
16. »Ali potrebuje po tvojem | mnenju | tisti, ki naj bo primeren za čuvarja, |
»Želja po | spoznanju | in filozofija sta isto?« |
tudi za človeka veljati, da hrepeni po | spoznanju | in ljubi modrost, če hoče biti miroljuben |
bo razpravljanje o tem v pomoč pri | ugotavljanju | , kako nastaja v državi pravičnost in |
tistim, ki naj bi jih imeli po našem | mnenju | , ko bodo odrasli.« |
zgodbi slika bogove in heroje kot v | bistvu | slabe, kakor slikar, ki naslika podobo, |
le maloštevilni ljudje, in sicer na | skrivnem | in šele potem, ko bi darovali ne morda |
sodržavljanu sovražnik in da je to tudi v | nasprotju | z ustaljenimi navadami, potem morajo |
»Kar je v zelo dobrem | stanju | , je zelo malo podvrženo zunanjim pretresom |
preslepiti s tem, da se nam v besedi ali | dejanju | predstavlja v varljivi podobi?« |
»Takole: v svojem notranjem | bistvu | noče biti o bistvenem nihče namenoma |
svojem notranjem bistvu noče biti o | bistvenem | nihče namenoma v zmoti in negotovosti, |
zadostuje za srečno življenje in drugih, v | nasprotju | z množico, sploh ne potrebuje.« |
Tudi o Priamu, ki je vendar v | sorodstvu | z bogovi, ne kaže pripovedovati, kako |
vrsti roti, valjaje pred njimi se v | blatu | , vsakega slednjega njih po imenu |
blatu, vsakega slednjega njih po | imenu | zaklinja in prosi. |
To torej po tvojem | mnenju | ni dopustno.« |
kakor če bolnik o svojem zdravstvenem | stanju | ne pove resnice zdravniku ali telovadec |
množico pa obstaja preudarnost predvsem v | izpolnjevanju | načela: vladajočim se je treba podrejati, |
Žleva pijana, z očmi kakor pes, po | srcu | pa zajec. |
pesnikov opis, kako Hefaist pri podobnem | dejanju | zasači Aresa in Afrodito.« |
...bogov potomci, v sorodu s Zevsom; v | območju | Ide njihov stoji oltar, očetu Zevsu, |
pripovedovati o bogovih, demonih, o herojih in | podzemlju | , je bilo že povedano.« |
»Ker bi po mojem | mnenju | morali ugotoviti, da pesniki in pripovedniki |
misli, da govori kdo drug kakor on; v | nadaljnjem | pa govori tako, kakor da bi bil on |
duhovnik, jim je zaželel, da bi se po | zavzetju | Troje srečno vrnili domov, njemu pa |
pripovedništva in pesništva sloni v celoti na | posnemanju | , na neposrednem podajanju; to sta, |
celoti na posnemanju, na neposrednem | podajanju | ; to sta, kakor si že rekel, tragedija |
Druga vrsta sloni na | poročanju | pesnika samega in pride najbolj do |
»In še mnogo bolj je, po mojem | mnenju | , dragi Adeimant, razklana človeška |
celo dobro opravljala to, kar je v | posnemanju | samo približno podano.« |
srečo, ali drugo, ki tiči v nesreči, | trpljenju | in tožbah, da o bolni, ljubeči in rodeči |
kar pač taki ljudje lahko v besedi in | dejanju | počnejo med sabo in zoper druge; prav |
uporablja in v njej govori prvemu po | rojstvu | in vzgoji nasprotni mož.« |
ali dejanja vrlega moža, bo po mojem | mnenju | govoril tako, kakor da bi bil to on |
načinu in ostane pri njem; spremembe v | razpoloženju | so neznatne; in isto velja za ustrezno |
»Druga vrsta prikazovanja potrebuje - v | nasprotju | s to - vse tonovske načine in vse ritme, |
»Morda pa po tvojem | mnenju | zato ne sodi v našo državo, ker pri |
»Torej v pesmi in pri | petju | ne potrebujemo godal z mnogimi strunami |
nabirali neustrezno hrano in jo po | malem | zauživali. |
iz narave svoje duše sledijo vsemu v | bistvu | lepemu, da bo naša mladina živela v |
da bo naša mladina živela v zdravem | ozračju | in bo deležna ugodnih vplivov lepih |
»Zato sloni, po mojem | mnenju | , vzgoja predvsem na glasbi.« |
»Tako smo tudi pri | branju | bili dovolj trdni šele takrat ko smo |
smo se začeli prizadevati, da jih v | malem | in velikem dodobra spoznamo, ker se |
začeli prizadevati, da jih v malem in | velikem | dodobra spoznamo, ker se le tako lahko |
»Potemtakem tudi podob črk, v vodi ali | ogledalu | ne moremo prej spoznati, dokler ne |
vseh njihovih sestra in nasprotij v | življenju | , ki nas obdaja, in si njih in njihovih |
kjer so, ter jih ne preziramo ne v | malem | ne v velikem, temveč se zavedamo, da |
ter jih ne preziramo ne v malem ne v | velikem | , temveč se zavedamo, da vse to sodi |
Pri tem pa je po mojem | mnenju | stvar takšna. |
ji potem prepustimo posamičnosti pri | oblikovanju | telesa, tu pa postavimo samo glavna |
Njegovi junaki na | bojišču | niso nikoli postreženi z ribami - čeprav |
»Kakor jih po mojem | mnenju | v Asklepijevem času ni bilo. |
»To bi se moral, po mojem | mnenju | , tudi prej!« |
ovira tesarja in druge rokodelce pri | delu | , se pa da združiti s Fokilidovim napotilom.« |
znova zbuja strah pred boleznijo v | prepričanju | , da telesne nadloge nikoli ne počivajo.« |
navajeni, da ne bi prihajalo do motenj v | življenju | države. |
niso mogli živeti v določenem delovnem | območju | , ker ne bi bil v korist ne sebi ne |
bolehen in nezmeren človek pa po njunem | mnenju | ne koristi ne sebi ne drugim; za take |
trdijo pesniki tragedij in Pindar v | nasprotju | z nami, da se je dal Asklepij, Apolonov |
zločine drugih, kakor zdravnik po svojem | telesu | presoja bolezni; ostati mora marveč |
naj, plemenita in lepa, po zdravem | občutju | pravično razsoja. |
odraščanjem deležni tiste vzgoje, ki po našem | mnenju | prinaša preudarnost.« |
bo spoprijemal, ker mu je bolj pri | srcu | želja, da si zbudi v duši naravni pogum, |
vzgojo na muzičnem in gimnastičnem | izobraževanju | , ne dela tega z namenom, da bi si s |
»Oboje je po mojem | mnenju | namenjeno predvsem duši.« |
»Ali ne opaziš, v kakšnem duševnem | stanju | je človek, ki se vse življenje ukvarja |
»Čuvarji pa morajo po našem | mnenju | imeti obe naravni nagnjenji, ali ne?« |
na živali, tekmovanja v telovadbi in | jahanju | ? |
»mora potekati po mojem | mnenju | , dragi Glavkon, izbira vladarjev in |
vam, ki ste izbrani za vladarje, pri | ustvarjanju | primešal zlata, in zato ste tudi najbolj |
ovirale pri njihovem vojaškem obrambnem | delu | , hkrati pa jih tudi ne zapeljale, da |
skupno in tudi živijo skupno, kakor na | bojišču | . |
V | nadaljnjem | si bomo ogledali njeno nasprotje. |
mu ravno približa, ter to ponavlja v | soncu | in moreči vročini? |
razumejo in so izkušenejši v njej kakor v | vojskovanju | ?« |
»tudi najlepše merilo pri | določanju | velikosti države in njej ustreznega |
je njihovo delo in če so tudi sami v | navzkrižju | z zakoni.« |
jih le‐ta spremlja v okoliščinah (v | nasprotju | z onimi drugimi) in jih krepi ter zbuja |
starejših, o vrstnem redu za mizo, | vstajanju | , spoštovanju staršev, striženju las, |
o vrstnem redu za mizo, vstajanju, | spoštovanju | staršev, striženju las, kroju oblek |
mizo, vstajanju, spoštovanju staršev, | striženju | las, kroju oblek in obuvalu, skratka |
staršev, striženju las, kroju oblek in | obuvalu | , skratka o celotni telesni zunanjščini |
rečemo - popolna in trdna celota, v | dobrem | in slabem pomenu.« |
Ob stalnem | zdravljenju | namreč ne dosežejo drugega, kakor da |
bodo lahko odpravili nepoštenost v | poslovanju | in druge stvari, ki sem jih naštel, |
»Zakone o | postavljanju | svetišč, o žrtvovanju in drugem češčenju |
»Zakone o postavljanju svetišč, o | žrtvovanju | in drugem češčenju bogov, demonov in |
postavljanju svetišč, o žrtvovanju in drugem | češčenju | bogov, demonov in herojev, nadalje |
bogov, demonov in herojev, nadalje o | pokopavanju | mrtvih in dajatvah, ki jih dolgujemo |
zato jih ne bomo, če smo pametni, ob | ustanavljanju | države zaupali nikomur drugemu kakor |
»In ta modrost obstaja v dobrem | upravljanju | . |
bi to lahko imenovali izkušenost v | tesarstvu | .« |
»Tudi zaradi strokovnega znanja v | mizarstvu | , če je potemtakem dobro seznanjena |
Potem bi veljala za izkušeno v | poljedelstvu | .« |
imenujejo po posebnem, zanje potrebnem | znanju | , nima potemtakem nobeden tako malo |
»Po svojem najmanjšem stanu in | delu | prebivalstva, ki vodi vlada, ter po |
prebivalstva, ki vodi vlada, ter po njegovem | znanju | postane potemtakem modra vsa država, |
»Tako smo skoraj po | naključju | odkrili eno izmed štirih lastnosti |
zdaj strahopetni ali pogumni, po mojem | mnenju | niso odločilni za naravo celotne države.« |
»Po mojem | mnenju | je pogum nekakšno čuvanje.« |
»Čuvanje predstave o | strašnem | , o strah zbujajočem, kakor jo je izoblikovala |
okoliščinah in razpoloženjih, torej v | trpljenju | in veselju, v sli in strahu, in nikoli |
razpoloženjih, torej v trpljenju in | veselju | , v sli in strahu, in nikoli je ne smemo |
volna barvo, in da njihova predstava o | strašnem | in o drugih stvareh ohrani svojo barvo; |
so med obojimi, bodisi da so to po | spoznanju | , po moči, po številu ali denarju. |
da so to po spoznanju, po moči, po | številu | ali denarju. |
»Ali naj vladarji pri | izrekanju | sodb zasledujejo še kake druge cilje |
»Pazi zdaj, ali se tudi v | nadaljnjem | strinjaš z mano. |
pomočniki in čuvarji - ostanejo pri svojem | delu | , potem je to pravičnost, potem je država |
končati raziskavo, ki smo jo začeli v | upanju | , da bomo laže spoznali pravičnost pri |
In po našem | mnenju | je bila država ta večja stvar. |
jo zamislili kot najbolj popolno, v | prepričanju | , da mora vsaj v taki državi vladati |
zadovoljujemo svoje gone (po hrani, | razmnoževanju | in drugem podobnem), ali pa opravljamo |
(po hrani, razmnoževanju in drugem | podobnem | ), ali pa opravljamo s celotno dušo |
ne more sočasno v enakem položaju in | razmerju | opravljati ali prenašati dveh nasprotnih |
se gibljejo, če se s konico na enem | mestu | vrtijo, in isto velja tudi za druge |
druge predmete, ki se vrtijo na istem | mestu | - potem tudi to ni za nas sprejemljivo, |
ali nazaj, potem ne moremo govoriti o | mirovanju | predmeta.« |
kadar koli hkrati, v istem položaju in | razmerju | , opravljal in prenašal dve nasprotni |
privlačevanje in odbijanje, v medsebojnem | navzkrižju | , ne glede na to, ali gre za aktivnost |
»Da, te so si v | navzkrižju | druga z drugo.« |
hotenju, poželenju in željam ter je v | navzkrižju | z njimi, pa zavračamo in odbijamo.« |
potem je vsekakor poželenje po nečem | dobrem | , bodisi po dobri pijači ali čem drugem, |
»In ali ni očitno v enakem | razmerju | to, česar je manj, s tem, česar je |
katerega se nanašajo, da je znanost o | zdravju | in bolezni sama zdrava in bolna ali |
sama zdrava in bolna ali znanost o | dobrem | in slabem sama dobra in slaba. |
zdrava in bolna ali znanost o dobrem in | slabem | sama dobra in slaba. |
znanje o določenem predmetu, namreč o | zdravju | in boleznih, in ne o znanstvenih predmetih |
glede na določen predmet znanost o | zdravstvu | .« |
predmet ne more v istem času in istem | razmerju | opravljati nasprotnih dejavnosti.« |
Na | morišču | je opazil nekaj trupel in začutil željo, |
njegova narava; ta je namreč po njegovem | mnenju | upravičen, da tako ravna z njim. |
Homer tu jasno govori o | karajočem | in karanem: o razumu, ki preudarja, |
Homer tu jasno govori o karajočem in | karanem | : o razumu, ki preudarja, kaj je boljše |
kaj je boljše in kaj slabše, ter o | srcu | , ki je nespametno vznemirjeno.« |
deli kakor v državi, in sicer tudi po | številu | .« |
Volja pa mora biti pokorna razumu in v | prijateljstvu | z njim.« |
če si ta del njegove duše, volja, v | veselju | in žalosti ohrani neomajno vero v to, |
prijateljstvo ter uglaša v harmoničnem | razmerju | drugega z drugim njene tri dele kakor |
ji zavladal, vtem ko mu po njegovem | bistvu | pripada, da služi tistemu delu, ki |
pravičnost, smo si tudi popolnoma na | jasnem | o nepoštenem in zločinskem ravnanju |
na jasnem o nepoštenem in zločinskem | ravnanju | na eni in o poštenem ravnanju na drugi |
zločinskem ravnanju na eni in o poštenem | ravnanju | na drugi strani.« |
»Ustvarjati zdravje se pravi: vzpostavljati v | telesu | naravno razmerje med vladajočim in |
delom; povzročanje bolezni pa obstoji v | vzpostavljanju | nenaravnega razmerja med tema deloma.« |
dolgo čakamo na to, da na ustreznem | mestu | spregovoriš o okoliščinah, v katerih |
novorojenčki, in na sploh o svojem | stališču | o skupnosti žena in otrok. |
čuvarjih in kakšna naj bo po tvojem | mnenju | vzgoja malih otrok v času njihovega |
proti volji ubiti kakor se mu lagati o | lepem | , dobrem in zakonitem. |
volji ubiti kakor se mu lagati o lepem, | dobrem | in zakonitem. |
kakor se mu lagati o lepem, dobrem in | zakonitem | . |
jih opisali, ne smejo tudi v svojem | razmerju | do žen in otrok priti v navzkrižje |
marsikaj zdelo malce smešno, ker je v | nasprotju | z našimi navadami.« |
pouku in še posebej v nošnji orožja in | jezdenju | .« |
bi budil smeh, smešnosti ne vidi v | nespametnem | in slabem, temveč v nečem drugem, in |
smešnosti ne vidi v nespametnem in | slabem | , temveč v nečem drugem, in nazadnje |
v nečem drugem, in nazadnje kdor v | prizadevanju | za lepim ne zasleduje dobrega, temveč |
4. »Po mojem | mnenju | se moramo najprej sporazumeti, ali |
»Dobro, potem pa spregovorimo v | imenu | nasprotnikov: ’Sokrat in Glavkon, saj |
Pri | ustanavljanju | svoje države sta se namreč razumela |
kakorkoli dotaknil postav o zakonu, o | spočenjanju | otrok in njihovi vzgoji.« |
pretehtati, temveč se prepirajo samo o | besedilu | trditve, pri čemer se razvije besedni |
a mož oplaja, potem s tem po našem | mnenju | še dolgo ni dokazana različnost glede |
zategadelj, ker nekdo že po kratkem | učenju | postane zelo prenikav na svojem področju, |
učenju postane zelo prenikav na svojem | področju | , medtem ko si drug ne more zapomniti |
zategadelj, ker nekoga telo pri duševnem | delu | zadostno podpira, a drugega ovira? |
O | tkanju | ter pripravljanju peciva in jedi, o |
O tkanju ter | pripravljanju | peciva in jedi, o spretnostih, v katerih |
želja, saj je bil zakon predlagan v | soglasju | z naravo. |
»Po tvojem | mnenju | so gotovo nekateri možje boljši, drugi |
7. »Ob | obravnavanju | zakona o ženah smo srečno prešli ta |
»In če pri | razmnoževanju | tega ne upoštevaš, potem se ti poslabšata |
»In kako je po tvojem | mnenju | s konji in drugimi živalmi? |
pravica prišla do popolne veljave pri | sklepanju | porok in spočenjanju otrok.« |
popolne veljave pri sklepanju porok in | spočenjanju | otrok.« |
mlajši ali starejši od teh, sodeluje pri | spočetju | otrok za državo, velja to za prekršek |
velja za pankrta, za nezakonskega, v | nasprotju | z veljavnimi navadami rojenega otroka.« |
tem, kar imamo za največje dobro, in v | navzkrižju | z največjim zlom.« |
zaradi bolečine ali je vesel ob njenem | popuščanju | .« |
občutja tudi njihova največja skupnost v | veselju | in bolečini.« |
»In pri tem nismo v | nasprotju | s tem, kar je bilo prej rečeno. |
prezira umirjenega, trdnega in po našem | mnenju | najlepšega življenja in naj se ne poskuša |
»potem bo obstal pri svojem | starem | življenju.« |
»potem bo obstal pri svojem starem | življenju | .« |
očetu pomagajo in ga opazujejo pri | delu | , preden se sami lotijo obrti.« |
»toda ali naj se po tvojem | mnenju | prihodnji vojščaki izogibajo sleherne |
odlikuje in uveljavi, tega naj še na | bojišču | dečki in mladeniči, ki spremljajo vojsko, |
zakonski določbi bi še dodal: dokler so na | bojišču | , ne sme bojevnika nobeden, ki ga hoče |
Po njegovem | mnenju | je to za mladega hrabrega junaka najustrežnejša |
Za tistega, ki na | bojišču | kot junak pade, porečemo, da pred vsemi |
kakšnih drugih vzrokov, pa so se v | življenju | posebno odlikovali.« |
»Po mojem | mnenju | ne bi smeli ne ropati ne požigati, |
Kako zmeren pa je, v | nasprotju | s tem, zmagovalec, ki premagancem odvzame |
bodo le, da prebivalci, ki jih je po | nedolžnem | zadela nesreča, čimprej izročijo krivce, |
Gotovo je tak zakon na svojem | mestu | , kar velja tudi za vse predpise.« |
bojevniki ne bi puščali drug drugega na | cedilu | ; vsi se namreč dobro poznajo in so |
»Ali je po tvojem | mnenju | slikar zato manj dober, ker zna sicer |
največ dve, vsekakor zelo malo tako po | številu | kakor pomenu -, da pride država do |
Toda ne bom te pustil na | cedilu | , temveč ti bom po svojih močeh pomagal, |
Ne zamudijo nobene prireditve ne v | mestu | ne na vaseh. |
Po mojem | mnenju | jih ni mogoče postaviti na boljši prostor |
pojasniti, ko bi razpravljali samo o tem | vprašanju | . |
nespremenljivo, vtem ko drugi, ki se izgubljajo v | mnoštvu | in raznoličnosti stvari, niso filozofi |
potrebi zakonsko določili predpise o | lepem | , pravičnem in dobrem in že obstoječe |
določili predpise o lepem, pravičnem in | dobrem | in že obstoječe obvarovali in ohranili?« |
»Tisti, ki ga žeja po | znanju | , že od mladih let teži z vsemi močmi |
Malenkostnost je v največjem | nasprotju | z dušo, ki teži po božji in človeški |
»Pri | ugotavljanju | , ali je neka duša filozofska ali ne, |
dogaja takole: Ker niso izurjeni v | spraševanju | in odgovarjanju, mislijo, da jih z |
Ker niso izurjeni v spraševanju in | odgovarjanju | , mislijo, da jih z drobnimi vprašanji |
»Ali so po tvojem | mnenju | s to trditvijo o filozofih v zmoti?« |
možje so do države v tako težavnem | razmerju | , kakor podobnega ni mogoče najti pri |
Povrhu je njegovo znanje o | pomorstvu | sila pomanjkljivo. |
Tistega, ki se pokaže spretnega pri | prepričevanju | in obvladovanju lastnika ladje ter |
pokaže spretnega pri prepričevanju in | obvladovanju | lastnika ladje ter jim je sicer v pomoč, |
potreben prav tako čas za izučitev v | krmarjenju | . - |
»Ali naj v | nadaljnjem | tudi pojasnimo, zakaj ni večina (domnevnih |
»Ali ni že to v hudem | navzkrižju | z mnenjem, ki ga imajo danes ljudje |
»Če na | čelu | koraka resnica, ji po mojem mnenju |
na čelu koraka resnica, ji po mojem | mnenju | nikoli ne sledijo grehote.« |
V | nadaljnjem | moramo pretresti še druge ljudi, ki |
Slabo je v večjem | nasprotju | z dobrim kakor s tistim, kar ni več |
ne ustvarijo ničesar velikega, ne v | dobrem | ne v slabem.« |
ničesar velikega, ne v dobrem ne v | slabem | .« |
ljudskih zborih, sodnih razpravah, v | gledališču | in na drugih sestankih. |
Kaj misliš, kako more biti pri | srcu | mlademu človeku, če je med to množico? |
»In ali se, po tvojem | mnenju | , razločuje od njega tisti mož, ki vidi |
Da bi bila ta volja v | soglasju | z dobrim in lepim, gotovo ne more nihče |
doumela in priznala lepoto samo po sebi v | nasprotju | s posamičnimi lepimi stvarmi ter bistvo |
lepimi stvarmi ter bistvo kake stvari v | nasprotju | z mnogoterimi posamičnostmi.« |
»Kaj zdaj po tvojem | mnenju | v teh okoliščinah tak človek stori, |
posameznike ali največji dobrotniki, če po | naključju | krenejo po tej poti. |
pustijo filozofijo kot izdano nevesto na | cedilu | , potem je njihovo življenje zlagano |
od njega poslovil, ko pride čas, v | dobrem | upanju, miru in veselju.« |
njega poslovil, ko pride čas, v dobrem | upanju | , miru in veselju.« |
pride čas, v dobrem upanju, miru in | veselju | .« |
današnjih državnih ureditev je po tvojem | mnenju | prikladna za filozofe?« |
sklenemo šele, ko si bomo o tem na | jasnem | .« |
poslušajo filozofska predavanja, v | prepričanju | , da je filozofija lahko samo postranska |
pa lahko pričakujejo enako usodo v | inostranstvu | .« |
ki bi se, kolikor mogoče v besedi in | dejanju | približal popolnosti in bi vladal v |
tako pred sodiščem kakor v zasebnem | življenju | .« |
njimi prepirati in tudi ne gojiti v | srcu | zavisti in sovraštva, temveč gleda |
»Če je filozof v ljubezni in | spoštovanju | vdan temu, kar je božansko in urejeno, |
spoznanja, tako v javnem kakor v zasebnem | življenju | , potem prav gotovo ne more biti slab |
načrt slikarji, ki se zgledujejo pri | božanstvu | ?« |
»In pri tem | delu | se ozirajo zmeraj znova na dve strani: |
raje, da so že popolnoma pomirjeni in v | glavnem | prepričani |
težavam, ki so povezane z vprašanjem o | razmerju | med možem in ženo, dalje o otrocih |
smejo izneveriti svojim načelom ne v | trpljenju | ne v nevarnostih ne ob drugih priložnostih |
priložnostih in da nikoli ne smejo podleči ne | veselju | ne žalosti; kdor tega ne more, ga je |
treba postaviti za vladarja in mu v | življenju | in po smrti izkazovati časti in podeljevati |
je vendar smešno, da se trudimo pri | razpravljanju | o manj vrednih stvareh za kar največjo |
kar največjo jasnost in čistost, pri | razpravljanju | o najvišji stvari pa bi se odrekli |
»Tako je v tem | vprašanju | mnogo spornega. |
Narobe pa se pri | dobrem | nihče ne zadovolji samo z videzom, |
»Zadovoljni bomo, če boš tudi o | dobrem | razpravljal v isti obliki, kakor si |
pustimo za zdaj ob strani vprašanje o | bistvu | dobrega, ker ne morem obrazložiti svojih |
mladiko dobrega, ki ima svoj izvir v | dobrem | kot takem, če vam je prav. |
»Po drugi strani pa govorimo o | dobrem | in lepem samem po sebi ter tako postavljamo |
drugi strani pa govorimo o dobrem in | lepem | samem po sebi ter tako postavljamo |
»Vid pa je do tega boga v takemle | razmerju | .« |
Dobro zasluži po svojem | bistvu | večjo ceno kakor tidve.« |
potem tadva dela še enkrat v enakem | razmerju | . |
trdnih, gladkih in sijočih stvareh ter | podobnem | . |
paslika do svojega izvirnika v istem | razmerju | kakor mnenje do znanja?« |
kakor da bi si bili o njih popolnoma na | jasnem | , in se jim ne zdi potrebno, da bi o |
izhajajo samo iz hipotez, se po tvojem | mnenju | ne morejo dokopati do zadnjih spoznanj |
Stvari na | nebu | in nebo samo bi laže opazoval ponoči |
svetlobi zvezd in lune kakor podnevi ob | soncu | in njegovi svetlobi.« |
»In ko bi tam moral spet tekmovati v | prepoznavanju | in razločevanju senc s stalnimi jetniki, |
moral spet tekmovati v prepoznavanju in | razločevanju | senc s stalnimi jetniki, čeprav so |
razumno ravnati v zasebnem in javnem | življenju | .« |
nenavajen obdajajoče ga teme, se mora na | sodišču | ali kje drugje prepirati o sencah pravičnosti |
Prvo bo, ker je v takem | stanju | in prihaja iz takega življenja, imel |
svojih dejanjih v zasebnem in javnem | življenju | , drugi pa zato ne, ker prostovoljno |
filozofi upravičeno ne sodelujejo pri | opravljanju | državnih poslov; tam namreč lahko postane |
»Ali nam bodo po tvojem | mnenju | naši gojenci odrekli pokorščino, ko |
vladarski posli za neogibno nalogo - v | nasprotju | z vladarji v vseh današnjih državah.« |
države vštulijo berači in pohlepneži po | premoženju | , v upanju, da si bodo tu nagrabili |
berači in pohlepneži po premoženju, v | upanju | , da si bodo tu nagrabili bogastvo, |
takšni ljudje, kako jih popeljemo na | svetlo | - podobno kakor pripovedujejo o junakih, |
kratko povedano: nauk o številih in | računanju | . |
»Po svojem | bistvu | sodi, kakor se zdi, k tistim znanostim, |
prelivajočega, temveč kot nekaj ločenega, v | nasprotju | z vidom.« |
čistih številih, ter ne dopušča pri | razpravljanju | uporabe števil, ki so povezana z vidnimi |
Pri | postavljanju | tabora, pri zasedanju prostorov, pri |
Pri postavljanju tabora, pri | zasedanju | prostorov, pri zbiranju in razvijanju |
tabora, pri zasedanju prostorov, pri | zbiranju | in razvijanju čet in pri vseh premikanjih |
zasedanju prostorov, pri zbiranju in | razvijanju | čet in pri vseh premikanjih vojske |
oporekal, da je ta znanost v pravem | nasprotju | z izrazjem ljudi, ki se z njo poklicno |
zaradi praktičnega cilja, govorijo o | kvadriranju | , konstruiranju, dodajanju (preštevanju) |
praktičnega cilja, govorijo o kvadriranju, | konstruiranju | , dodajanju (preštevanju) in podobnem; |
govorijo o kvadriranju, konstruiranju, | dodajanju | (preštevanju) in podobnem; pri tem |
kvadriranju, konstruiranju, dodajanju ( | preštevanju | ) in podobnem; pri tem pa vendar rabi |
konstruiranju, dodajanju (preštevanju) in | podobnem | ; pri tem pa vendar rabi vsa znanost |
»Da pri tem | spoznavanju | gre za to, kar večno obstoja, in ne |
mišljenje, ki dviga našega, zdaj po | nepotrebnem | navzdol naravnanega duha.« |
nobenega od njiju in misliš pri najinem | razpravljanju | predvsem na samega sebe, pri čemer |
ravnine začeli razpravljati o telesih v | gibanju | namesto o njih kot takih; pravilno |
geometrijo imenoval astronomijo, znanost o | gibanju | teles.« |
pa najsi se uči, ležeč na hrbtu, na | kopnem | ali v vodi.« |
učiti astronomije, če na njej študij v | nasprotju | z dosedanjim načinom rabi našemu namenu?« |
»Čudovite podobe zvezd na | nebu | vidnega sveta nam morajo sicer veljati |
prinašajo korist, potem je treba po mojem | mnenju | v tem smislu obravnavati tudi vse drugo. |
tone, jih primerjajo in se s tem po | nepotrebnem | mučijo.« |
začel govoriti o udarcih z drsalico, o | pritoževanju | ljudi nad strunami, o njihovem oporekanju |
pritoževanju ljudi nad strunami, o njihovem | oporekanju | in bahanju, se odpovedujem prispodobi. |
strunami, o njihovem oporekanju in | bahanju | , se odpovedujem prispodobi. |
vedo kaj o tem, kar bi morali po našem | mnenju | vedeti?« |
»Dragi Glavkon, v | nadaljnjem | mi boš le težko sledil. |
samo sanjajo o njem in ga v budnem | stanju | ne morejo videti, ker se neomajno držijo |
Bit je do nastajanja v istem | razmerju | kakor mišljenje do mnenja. |
In v kakršnem | razmerju | je mišljenje do mnenja, v takšnem razmerju |
razmerju je mišljenje do mnenja, v takšnem | razmerju | je spoznanje do verovanja ter premišljevanje |
imenuješ tistega, ki si je pojmovno na | jasnem | o bistvu vsake stvari. |
tistega, ki si je pojmovno na jasnem o | bistvu | vsake stvari. |
skozi vse preizkušnje in komur je pri | dokazovanju | videz dražji od resnice, kdor torej |
namreč mnogo prej utrudijo pri umskem | delu | kakor pri opravljanju telesnih vaj. |
utrudijo pri umskem delu kakor pri | opravljanju | telesnih vaj. |
temveč se kot svinja zadovoljno valja v | blatu | nevednosti.« |
jih je treba začeti izobraževati v | računstvu | , geometriji in v vsem, česar se morajo |
najbolje obnese pri vseh teh naporih, pri | učenju | in v nevarnostih, pa je treba uvrstiti |
ustrezajo tem zahtevam, ki so vztrajni pri | učenju | ter vzdržljivi v vojni in pri opravljanju |
učenju ter vzdržljivi v vojni in pri | opravljanju | drugih dolžnosti, moraš, potem ko prekoračijo |
je bil podtaknjen otrok vzgojen v | velikem | bogastvu, v veliki in številni družini, |
podtaknjen otrok vzgojen v velikem | bogastvu | , v veliki in številni družini, med |
starši so nas vzgojili v pokorščini in | spoštovanju | do njiju.« |
najbolj cenil - ali bo potem po tvojem | mnenju | ta človek še nadalje gojil spoštovanje |
ki so vzdržali in se odlikovali pri | delu | in v znanostih, popeljati k cilju in |
postati vzor, po katerem uravnavajo v | življenju | , ki jim še preostaja, državo, njene |
današnje zunanje časti, po njihovem | mnenju | nevredne svobodnega človeka, zato pa |
najbolj odlikujejo v filozofiji in v | vojskovanju | .« |
dokopati do čimboljše sodbe o zastavljenem | vprašanju | .« |
Časovna obdobja so v svojem | kroženju | povezana s posameznimi bitji, kratka |
zmanjšanje, vse pa je v pravilnem medsebojnem | razmerju | in se da določiti. |
»Tu se po mojem | mnenju | začenja preobrat.« |
»Na | skrivnem | cenijo nadvse zlato in srebro; v hišah |
pa radi trošijo tuj denar v želji po | uživanju | . |
človek mora biti samozavestnejši v | bistvu | manj izobražen; čeprav ljubi muze in |
zadevah pred sodiščem in ne v javnem | življenju | , temveč je do vsega tega popolnoma |
kar imajo v takih primerih žene na | srcu | .« |
bogastvo in krepost sta si v takem | nasprotju | , da bi se nujno ena skodelica tehtnice |
ki živita druga ob drugi v stalnem | sovraštvu | .« |
vladajoče ljudi v državi sodi samo po | imenu | , v resnici pa ni v državi ne vladar |
Po | imenu | je eden izmed vladajočih, v resnici |
Kakor v | satovju | nastane trot kot bolezen panja, tako |
»Pri | upravljanju | skrbniškega denarja za sirote in sploh |
Kadar se mora boriti, si poželenja po | tratenju | denarja ne mara zbuditi in si ga poklicati |
»Ali ni v | bistvu | to, kar vodi k preobrazbi iz oligarhije |
večini za dobro, namreč po kar največjem | bogastvu | ?« |
njihovi svojci živijo že od mladih nog v | razkošju | in se izogibajo telesnega in duševnega |
državi in mu ponudijo udeležbo pri | vladanju | , potem je s tem utemeljena demokratija.« |
določeno mesto v državni upravi ali | sodstvu | , lahko postaneš uradnik ali sodbnik, |
ki smo ga mi posebej poudarili pri | ustanavljanju | naše države: kdor ni od narave posebej |
postati dober mož, če se že kot otrok pri | igranju | ne seznanja z lepimi stvarmi in se |
on s silo zatira svoje poželenje po | zapravljanju | , ki ga zategadelj prištevamo med tako |
»In da pri našem | razpravljanju | ne bi tavali v temi, bi kazalo najprej |
Po mojem | mnenju | poteka navadno takole.« |
»Toda na | tihem | zrastejo nova poželenja, podobna zatrtim, |
»Nenasitna lakota po | bogastvu | in zanemarjanje drugih nalog zaradi |
pa segata enakopravnost in svoboda v | razmerju | žene do moža in moža do žene, pa bi |
tem duša državljanov; ob najmanjšem | podrejanju | je nevoljna in ga ne more prenašati. |
zmedo, kakor to delata sluz in žolč v | telesu | . |
del, z nekaj dobrimi izjemami, čisto v | ospredju | : najhujši med njimi javno govorijo |
»V | nadaljnjem | se iz ljudstva izloči drugi del.« |
mož v zgodbi, ki jo pripovedujejo o | svetišču | likejskega Zevsa v Arkadiji.« |
jih daje ubijati, pri tem pa govori o | črtanju | dolgov in delitvi zemlje; tak človek |
»Voditelj ljudstva pa ne leži ’zleknjen po | dolgem | ‘ na tleh, temveč se povzpne na državni |
vsakdanjim skrbem ter manj stregli njemu po | življenju | .« |
»In ti ga občudujejo; v njegovem | spremstvu | so novi državljani, pošteni ljudje |
nismo dovolj razpravljali o vrsti in | številu | nagonov če tega ne storimo, bo naše |
so nekateri, tako se mi zdi, v hudem | navzkrižju | z navadami in redom; prirojeni so vsakemu |
»Tiste, ki se pojavljajo v | spanju | ,« |
bolečinami; ne smejo ga ovirati in motiti pri | premišljevanju | , tako se lahko prepušča svojemu poželenju |
Če se tako prepušča | spanju | , potem v sanjah gotovo najde, kakor |
V | spanju | to izbija na dan. |
varčen oče, ki je cenil samo slo po | pridobivanju | denarja, preziral pa vse na zabavo |
ti zapeljivci, se mu je po krajšem | kolebanju | posrečilo ubrati srednjo pot med obema |
nevredno svobodnega človeka, in ni v | navzkrižju | z zakoni: tako je iz oligarhičnega |
pogledi, ki so se prej sproščali samo v | spanju | kot sanje, takrat, ko je še sam živel |
živi v njem, v popolni anarhiji in | brezzakonju | , ga ima zasedenega kot samovladar državo |
kot kupljivi tožniki, prisegajo po | krivem | in sprejemajo podkupnino.« |
»V vsem | življenju | nimajo nobenega prijatelja, zmeraj |
»Potemtakem je tiranski človek v istem | razmerju | do tiranske države kakor demokratski |
»V kakršnem | razmerju | je glede na krepost in srečo ena država |
srečo ena država do druge, v takšnem | razmerju | je en mož do drugega.« |
»V kakšnem | razmerju | je potemtakem, če gre za krepost, tiranska |
»Državi sta si v skrajnem | nasprotju | . |
tirana in njegovo najbližjo okolico; ob | upoštevanju | nujnosti, da gremo v notranjost države |
Le v | številu | je tu razlika.« |
Kakor zbore jih razvrščam v istem | zaporedju | , kakor si jih ti navedel, tako kar |
»In sredstvo, ki je potrebno pri | razsojanju | , ni sredstvo, ki ga uporablja dobičkaželjnež |
»Rekli smo, da je treba pri | razsojanju | uporabljati logično sklepanje.« |
predhodne bolečine, ki nastajajo v | pričakovanju | teh občutkov.« |
bolečini, potem se ne motijo v svojem | mnenju | in resnično občutijo bolečino; če se |
stvari kažejo na neko praznino v našem | telesu | .« |
»Katere stvari so po tvojem | mnenju | bolj udeležene v čistem bitnem stanju: |
mnenju bolj udeležene v čistem bitnem | stanju | : stvari kot kruh, pijača, prikuha in |
»Pri večno | enakem | jed gotovo ni bolj udeležena kakor |
njena zapolnitev dragocenejša kakor pri | telesu | , ki ima nižjo bit in je zapolnjeno |
zasvetijo in navidezno oživijo le v | razmerju | druge do druge, tako da zbude nespametnim |
za tisti del, ki je v najostrejšem | nasprotju | z zakonom in redom?« |
z oligarhičnim človekom na tretjem | mestu | . |
»Oligarhični človek pa je spet na tretjem | mestu | za kraljevskim, če nam aristokrat in |
nasladi oddaljen od tirana, vidimo po | množenju | , da kralj živi sedemstodevetindvajsetkrat |
»Čudovito si izračunal, v kakšnem | razmerju | sta pravični in nepravični mož do naslade |
»In zakaj velja, po tvojem | mnenju | , obrtniško delo za nečastno? |
»Prav tako pazi na red in harmonijo pri | pridobivanju | denarja. |
zavrača tako v zasebnem kakor v javnem | življenju | .« |
govorim, mislim predvsem na določilo o | pesništvu | .« |
Sam si nisem o tem čisto na | jasnem | .« |
neba in bogov ter vsega, kar je na | nebu | in v Hadu pod zemljo.« |
»Ne, vsaj ne po | mnenju | ljudi, ki se ukvarjajo s takšnim raziskovanjem.« |
»Kako ga naj potem imenujemo v njegovem | razmerju | do stola?« |
in z njimi vsi drugi posnemovalci v | razmerju | do kralja in resnice na tretjem mestu?« |
razmerju do kralja in resnice na tretjem | mestu | ?« |
V kakšnem | razmerju | je slikarstvo do posamičnih stvari. |
poznajo stvari, o katerih znajo po | mnenju | široke množice tako dobro govoriti.« |
o največjih in najlepših stvareh: o | bojevanju | in bojnih pohodih, o upravljanju države |
stvareh: o bojevanju in bojnih pohodih, o | upravljanju | države in vzgoji ljudi - o vsem tem |
nisi glede popolnosti šele na tretjem | mestu | , če nisi samo ustvarjalec prividnih |
s tem sposoben spoznati, ob kakšnem | prizadevanju | postane človek v javnem in zasebnem |
postane človek v javnem in zasebnem | življenju | boljši ali slabši, potlej nam povej, |
»Če se Homer ni uveljavil v javnem | življenju | , pa se je morda proslavil kot vzgojitelj |
»Izdelovalec potemtakem dobi po | sodelovanju | s strokovnjakom, ki ga mora poslušati, |
stvari, ki so glede na resnico na tretjem | mestu | .« |
treba ravnati po občutkih o velikosti, | številu | in teži predmetov, temveč le‐te obračunavamo, |
kako delo, je prav tako v sporu in | nesoglasju | s seboj kakor tisti, ki opazuje kak |
kakor tudi ne za vse mogoče ljudi v | gledališču | . |
doseči sloves pri široki množici; pri | srcu | so mu marveč ljudje razburljivih in |
hoteli veljati za prave može; narobe, v | veselju | nad tem vidi celo korist, zato ne želi |
zadovoljstva, kajti le malo ljudi si je na | jasnem | o tem, da uživanje v tuji bolečini |
Če v | gledališču | ob uprizoritvi komedije ali v zasebnem |
ravnaš tu prav tako kakor prej pri | sočutju | . |
postaneš nujno tudi v svojem zasebnem | življenju | burkež.« |
’veliki so v svojem neumnem in praznem | čvekanju | ‘, ’razsajajoča kopica norcev‘, ’misleci |
»Kljub temu še sploh nismo govorili o | plačilu | za krepost in o največjih nagradah, |
»da tudi telo po našem | mnenju | ne propade zaradi pokvarjenih jedi, |
zato, ker pokvarjene jedi izzovejo v | telesu | slabost; in tako pravimo, da telo propade |
Toda, narobe, po mojem | mnenju | je nepravičnost morilka drugih ljudi, |
pa se ne zdi verjetno in je tudi v | nasprotju | z zdravo pametjo. |
12. »V svojem | razpravljanju | ,« |
vse drugo vnemar, zlasti pa smo, v | nasprotju | s Heziodovim in Homerjevim načinom, |
pa začnejo popuščati; najprej so na | čelu | , na koncu pa so vsem v zasmeh; ušesa |
označil za surovosti -, zadenejo po mojem | mnenju | nepravičnike. |
obema, kaj ju tam čaka, da jima v našem | razpravljanju | ne ostanemo ničesar dolžni.« |
oživi in pripoveduje kaj je videl v | onostranstvu | . |
druge, njima nasproti pa dve odprtini na | nebu | . |
da mora ljudem prenesti sporočilo o | onostranstvu | , in mu naložili, naj ima odprta ušesa |
izginjale skozi odprtini v zemlji in na | nebu | , potem ko jim je bila izrečena sodba, |
ki so prišle iz zemlje, o stvareh na | nebu | , in tiste z neba o stvareh pri onih. |
kaj in koliko so pretrpele na svojem | popotovanju | pod zemljo, ki je trajalo tisoč let, |
pravični, so prejeli za to v istem | razmerju | ustrezno nagrado. |
tudi o tistih, ki so umrli takoj po | rojstvu | ali kot otroci, to in ono, česar pa |
je bil pred tisoč leti tiran v nekem | mestu | v Pamfiliji; ubil je svojega starega |
bolj bleščala; po en dan trajajočem | popotovanju | so prišli do nje, in tam, v sredini |
snovi ter je po zunanji obliki podobno | vretencu | , ki ga uporabljamo na zemlji; vendar |
kakor da je v velikem in izvotljenem | vretencu | še drugo manjše vretence, ki se prilega |
zdelo, je četrto vretence, na četrtem | mestu | je tretje in na petem mestu drugo vretence. |
četrtem mestu je tretje in na petem | mestu | drugo vretence. |
Samo vreteno pa se vrti v | naročju | Nujnosti. |
in so se končale v revščini, begu in | prosjaštvu | ; bile so tu tudi življenske podobe |
in bogastvom in ob kakšnem duševnem | stanju | prinaša dobro ali slabo; kaj nadalje |
je to mogoče, pa tudi v onostranskem | življenju | . |
Zavoljo tega in zaradi naključnosti pri | izbiranju | so mnoge duše zamenjale dobro s slabim |
Po | naključju | je bila med izbirajočimi dušami zadnja |
uživali srečo tu in na tisočletnem | popotovanju | , ki smo ga opisali.« |
Ko je to premišljeval, se mu je v | spanju | prikazal Gospodov angel in rekel: |
»Pojdite in natančno pozvedite o | detetu | . |
Ker so bili v | spanju | opomnjeni, naj ne hodijo nazaj k Heródu, |
Ko so odšli, se je Jožefu v | spanju | prikazal Gospodov angel in mu rekel: |
Egiptu prikazal Gospodov angel Jožefu v | spanju | in rekel: |
pomrli so, kateri so mu stregli po | življenju | .« |
Ker je bil v | spanju | opomnjen, se je umaknil v galilejsko |
Ko je prišel tja, se je naselil v | mestu | , ki se imenuje Nazaret, da se je spolnilo, |
se nastanil v Kafarnáumu, ki leži ob | jezeru | , v Zábulonovi in Néftalijevi pokrajini, |
Ko je hodil ob Galilejskem | jezeru | , je zagledal dva brata: |
Blagor čistim v | srcu | , ker bodo Boga gledali. |
ljudi učil, bo najmanjši v nebeškem | kraljestvu | . |
spolnjeval in učil, bo velik v nebeškem | kraljestvu | . |
O | prešuštvu | |
kdorkoli gleda žensko s poželenjem, je v | srcu | že prešuštvoval z njo. |
Ne pri | nebu | , ker je božji prestol; ne pri zemlji, |
O | maščevanju | |
hudobnežu, ampak če te kdo udari po desnem | licu | , mu nastavi še levo. |
vrata in môli k svojemu Očetu, ki je na | skritem | . |
Poučite se od lilij na | polju | , kako rastejo. |
Bog tako oblači travo, ki je danes na | polju | in jo jutri v peč vržejo, mar ne bo |
Kaj gledaš iver v | očesu | svojega brata, bruna v svojem pa ne |
tvojega očesa,’ če imaš pa sam bruno v | očesu | ? |
Gospod, Gospod, ali nismo v tvojem | imenu | prerokovali in v tvojem imenu izganjali |
tvojem imenu prerokovali in v tvojem | imenu | izganjali hudih duhov in v tvojem imenu |
imenu izganjali hudih duhov in v tvojem | imenu | storili veliko čudežev?’ |
Abrahamom, Izakom in Jakobom v nebeškem | kraljestvu | . |
Na | jezeru | je nastal velik vihar, tako da so valovi |
od tam, je zagledal moža, Mateja po | imenu | , ki je sedèl pri mitnici. |
Kadar vas bodo preganjali v enem | mestu | , bežite v drugo. |
Krstnika, in vendar je najmanjši v nebeškem | kraljestvu | večji od njega. |
Zahteva po | znamenju | |
Sin človekov tri dni in tri noči v | osrčju | zemlje. |
Usedel se je, vsa množica pa je stala na | obrežju | . |
ne bi videlo in ne bi slišalo in v | srcu | ne razumelo ter se ne spreobrnilo, |
K vsakemu, ki posluša besedo o | kraljestvu | in je ne razume, pride hudobni duh |
Prilika o gorčičnem | zrnu | in kvasu |
bodo pravični zasvetili kakor sonce v | kraljestvu | svojega Očeta. |
Ko so ga učenci videli, kako hodi po | jezeru | , so se prestrašili in rekli: |
Zahteva po | znamenju | |
se učenci približali Jezusu in ga na | samem | vprašali: |
Največji v nebeškem | kraljestvu | |
»Kdo je potemtakem največji v nebeškem | kraljestvu | ?« |
kakor ta otrok, bo največji v nebeškem | kraljestvu | , in kdor sprejme takega otroka v mojem |
kdor sprejme takega otroka v mojem | imenu | , mene sprejme.« |
namreč dva ali so trije zbrani v mojem | imenu | , tam sem jaz sredi med njimi.« |
Nekateri so namreč že po | rojstvu | nesposobni za zakon, nekatere so take |
»Kaj me sprašuješ o | dobrem | ? |
»Resnično vam povem: ko bo Sin človekov ob | prenovljenju | sveta sédel na prestol svojega veličastva, |
ta dva moja sinova sedita v tvojem | kraljestvu | , eden na tvoji desnici in eden na tvoji |
Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem | imenu | ! |
Ob | vstajenju | se namreč ne bodo ne ženili ne možile, |
O | vstajenju | mrtvih pa, ali niste brali, kaj vam |
»Kako ga torej David po | navdihnjenju | imenuje Gospod, ko pravi: |
veže; če pa priseže pri tempeljskem | zlatu | , ga veže.’ |
Kdor pa priseže pri | nebu | , priseže pri božjem prestolu in pri |
očetov, ne bi sodelovali z njimi pri | prelivanju | preroške krvi.’ |
Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem | imenu | !’« |
Takrat vas bodo izročali | mučenju | in vas bodo morili. |
vzel iz svoje hiše; in kdor bo na | polju | , naj se ne vrača domov po svoj plašč. |
Tedaj se bo prikazalo na | nebu | znamenje Sina človekovega in tolkli |
Poslal bo svoje angele ob mogočnem | donenju | trobente in zbrali bodo njegove izvoljene |
Takrat bosta dva na | polju | : |
je šel eden izmed dvanajsterih, po | imenu | Juda Iškarijót, k vélikim duhovnikom |
tistega dne, ko bom pil z vami novega v | kraljestvu | svojega Očeta.« |
Peter pa je medtem sedèl zunaj na | dvorišču | . |
Po njegovem | vstajenju | so šli iz grobov in prišli v sveto |
prišel bogat mož iz Arimatéje, Jožef po | imenu | , ki je bil tudi Jezusov učenec. |
Na | lepem | jima pride Jezus naproti in reče: |
Krščujte jih v | imenu | Očeta in Sina in Svetega Duha in učite |
Ko je hodil ob Galilejskem | jezeru | , je zagledal Simona in Andreja, Simonovega |
Kar na | lepem | so prišli k njemu s hromim, ki so ga |
pa je tam nekaj pismoukov, ki so v | srcu | premišljevali: |
Spet je odšel k | jezeru | . |
Množica ob | jezeru | |
množica, tako da je sédel v čoln in bil na | jezeru | , medtem ko je vsa množica stala ob |
jezeru, medtem ko je vsa množica stala ob | jezeru | na kopnem. |
ko je vsa množica stala ob jezeru na | kopnem | . |
Pri | sejanju | je nekaj semena padlo kraj pota. |
Ko je bil na | samem | , so ga tisti, ki so se z dvanajsterimi |
Prilika o rastočem | žitu | |
Prilika o gorčičnem | zrnu | |
ni govoril; svojim učencem pa je na | samem | vse razlagal. |
Pasla pa se je ob | vznožju | hriba velika čreda svinj. |
okrog dva tisoč svinj, se je pognala po | pobočju | v jezero in v njem utonila. |
pastirji so zbežali in to sporočili po | mestu | in zaselkih. |
Medtem ko je bil pri | jezeru | , je prišel eden od predstojnikov shodnice, |
od predstojnikov shodnice, Jáir po | imenu | . |
roko nanjo, da ozdravi in ostane pri | življenju | !« |
ji je kri ustavila in začutila je v | telesu | , da je ozdravljena nadloge. |
bil čoln sredi jezera, on sam pa na | kopnem | . |
je šel k njim, tako, da je hodil po | jezeru | . |
Še več drugih reči se držijo po | izročilu | : umivajo kozarce, vrče in bakrene lonce. |
»Zakaj se tvoji učenci ne ravnajo po | izročilu | prednikov, ampak jedo kar z nečistimi |
prišel v hišo, so ga njegovi učenci na | samem | vprašali: |
katerega izmed takih otrok v mojem | imenu | , mene sprejme; kdor pa mene sprejme, |
»Učitelj, nekoga smo videli, da je v tvojem | imenu | izganjal hude duhove, in smo mu branili, |
namreč ne more storiti čudeža v mojem | imenu | in takoj o meni grdo govoriti. |
na pot svoje plašče, drugi pa so po | polju | lomili veje. |
Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem | imenu | ! |
vrzi v morje’ in ne bo dvomil v svojem | srcu | , temveč verjel, da se bo zgodilo, kar |
Čigava bo žena ob | vstajenju | , ko bodo oživeli? |
ga Peter, Jakob, Janez in Andrej na | samem | vprašali: |
bi iz nje kaj vzel, in kdor je na | polju | , naj se ne vrača po plašč. |
izročil oblast, vsakemu pri njegovem | opravilu | , vratarju pa naročil, naj čuje. |
gospodar: zvečer, opolnoči, ob petelinjem | petju | ali ob zori, da vas ne najde spečih, |
In pokazal vama bo v | nadstropju | veliko jedilnico, opremljeno in pripravljeno; |
tistega dne, ko bom novega pil v božjem | kraljestvu | .« |
Toda po svojem | vstajenju | pojdem pred vami v Galilejo.« |
Ko je bil Peter spodaj na | dvorišču | , je prišla ena izmed dekel vélikega |
verjeli tistim, ki so ga videli po | vstajenju | . |
bodo spremljala ta znamenja: v mojem | imenu | bodo izganjali hude duhove, govorili |
sveto in neminljivo oznanilo o večnem | odrešenju | . |
pijače ne bo pil in že v materinem | telesu | bo napolnjen s Svetim Duhom. |
se čudili, da se tako dolgo mudi v | svetišču | . |
Tedaj so spoznali, da je v | svetišču | videl prikazen. |
se je dete veselo zganilo v njenem | telesu | . |
je od veselja zganilo dete v mojem | telesu | . |
»Nikogar ni v tvojem | sorodstvu | , ki bi mu bilo takó ime.« |
je obšel strah in po vsem judejskem | hribovju | se je govorilo o tem. |
njegovemu ljudstvu spoznati odrešenje v | odpuščanju | grehov po prisrčnem usmiljenju našega |
odrešenje v odpuščanju grehov po prisrčnem | usmiljenju | našega Boga. |
jasli, ker zanju ni bilo prostora v | prenočišču | . |
Danes se vam je v Davidovem | mestu | rodil Zveličar, ki je Kristus Gospod. |
Po tem | znamenju | ga boste spoznali: našli boste dete, |
zase in jih premišljevala v svojem | srcu | . |
Po svojem | deklištvu | je sedem let preživela v zakonu. |
kar se je zgodilo, ohranila v svojem | srcu | . |
V petnajstem | letu | vladanja cesarja Tibêrija, ko je bil |
Ker pa je ljudstvo živelo v | pričakovanju | in so se vsi spraševali o Janezu, če |
Ko je stal ob Genezaréškem | jezeru | , je množica pritiskala nanj, da bi |
Ko je bil v nekem | mestu | , je na lepem prišel človek, ki je bil |
Ko je bil v nekem mestu, je na | lepem | prišel človek, ki je bil gobav po vsem |
prišel človek, ki je bil gobav po vsem | telesu | . |
Tistemu, ki te udari po enem | licu | , nastavi še drugo, in kdor ti hoče |
Kaj vendar gledaš ivér v | očesu | svojega brata, bruna v svojem pa ne |
brat, da odstranim ivér, ki je v tvojem | očesu | ,’ če sam ne vidiš bruna v lastnem očesu? |
očesu,’ če sam ne vidiš bruna v lastnem | očesu | ? |
Krstnik, vendar je najmanjši v božjem | kraljestvu | večji od njega.« |
In ko je žena, ki je bila v | mestu | grešnica, zvedela, da je v farizejevi |
pridigal in oznanjal evangelij o božjem | kraljestvu | . |
tisti, ki poslušajo, vendar se v skrbeh, | bogastvu | in nasladah življenja zadušijo, da |
poslušajo in jo ohranijo ter obrodijo sad v | potrpljenju | .« |
velika čreda svinj, ki se je pasla na | pobočju | . |
zgodilo, so zbežali in to oznanjali po | mestu | in vaseh. |
Odšel je in po vsem | mestu | oznanjal, kaj vse mu je storil Jezus. |
Sprejel jih je in jim govoril o božjem | kraljestvu | ter ozdravljal vse, ki so bili potrebni |
si najde živeža; tukaj smo preveč na | samem | .« |
Ko je nekoč na | samem | molil, so bili z njim učenci in jih |
zdramili, so videli Jezusa v vsem njegovem | veličastju | in onadva moža sta stala ob njem. |
Jezus pa je vedel, kaj premišljujejo v | srcu | . |
»Kdor sprejme tega otroka v mojem | imenu | , mene sprejme, in kdor sprejme mene, |
»Učenik, nekoga smo videli, ki je v tvojem | imenu | izganjal hude duhove, in smo mu branili, |
hudi duhovi so nam pokorni v tvojem | imenu | .« |
Tedaj se je obrnil k učencem in jim na | samem | rekel: |
prišel tudi neki Samarijan, ki je bil na | potovanju | . |
Zahteva po | znamenju | |
Če pa travo, ki je danes na | polju | in jo jutri vržejo v peč, Bog tako |
Prilika o gorčičnem | zrnu | in kvasu |
Izaka in Jakoba in vse preroke v božjem | kraljestvu | , sebe pa vržene ven. |
juga in bodo sedli za mizo v božjem | kraljestvu | . |
Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem | imenu | .’« |
Na | lepem | se je znašel pred njim človek, ki je |
povrniti; povrnjeno ti bo namreč ob | vstajenju | pravičnih.« |
»Srečen, kdor bo obedoval v božjem | kraljestvu | !« |
Pojdi brž na ceste in ulice po | mestu | in pripelji semkaj uboge in pohabljene, |
najemnikov mojega očeta ima kruha v | obilju | , jaz pa tukaj od lakote ginem. |
Njegov starejši sin pa je bil na | polju | . |
Podaj obračun o svojem | poslovanju | , ker ne boš mogel biti več moj oskrbnik.’ |
Če torej niste bili zanesljivi pri | ravnanju | s krivičnim mámonom, kdo vam bo zaupal |
In če niste bili zvesti pri | upravljanju | tujega premoženja, kdo vam bo dal, |
ime Lazar in je imel polno tvorov po | telesu | . |
Ko je v | podzemlju | trpel muke, je povzdignil oči in od |
zagledal Abrahama in Lazarja v njegovem | naročju | . |
Sin, spomni se, da si v | življenju | dobil vse dobro, Lazar pa le húdo; |
hiši, naj ne hodi ponje, in kdor bo na | polju | , naj se ne vrača domov. |
»V nekem | mestu | je bil sodnik, ki se ni bal Boga in |
V tistem | mestu | je živela tudi vdova, ki je prihajala |
Tam je bil mož, Zahéj po | imenu | . |
Ko se je bližal | pobočju | Oljske gore, je začela vsa množica |
»Blagoslovljen kralj, ki prihaja v Gospodovem | imenu | ! |
Čigava bo torej ta žena ob | vstajenju | , kajti vseh sedem jo je imelo za ženo?« |
grozote in velika znamenja bodo na | nebu | . |
Judeji, bežijo v hribe, in kateri so v | mestu | , naj gredo ven. |
Kateri so na | polju | , naj ne hodijo noter, kajti to so |
»Znamenja bodo na | soncu | , luni in zvezdah. |
Ljudje bodo koprneli od strahu v | pričakovanju | tega, kar pride na ves svet, kajti |
Pokazal vama bo v | nadstropju | veliko opremljeno obednico in tam pripravita.« |
jè v polnosti ne bom užival v božjem | kraljestvu | .« |
jedli in pili pri moji mizi v mojem | kraljestvu | in sedeli na prestolih ter sodili dvanajst |
v ječi zaradi upora, ki je nastal v | mestu | , in zaradi uboja. |
rekla, »ki je bil prerok, mogočen v | dejanju | in besedi pred Bogom in vsem ljudstvom; |
na poti in kako sta ga prepoznala po | lomljenju | kruha. |
preplašeni in zakaj se vam oglašajo dvomi v | srcu | ? |
dan vstal od mrtvih, in v njegovem | imenu | se bo začelo v Jeruzalemu oznanjati |
obljubo svojega Očeta; vi pa ostanite v | mestu | , dokler ne prejmete moči od zgoraj.« |
Nato so se v velikem | veselju | vrnili v Jeruzalem. |
pričeval o luči in da bi po njegovem | pričevanju | vsi sprejeli vero. |
edinorojeni Sin, ki biva v Očetovem | naročju | , je pripovedoval o njem. |
Kdor je po | plivkanju | vode prvi vstopil, je ozdravel, naj |
Prišel sem v | imenu | svojega Očeta in me nočete sprejeti. |
Če pride kdo drug v svojem | imenu | , ga boste sprejeli. |
vožnje, so zagledali Jezusa, kako hodi po | jezeru | in se bliža čolnu. |
ga vzeti v čoln, pa so bili že pri | obrežju | , kamor so pluli. |
Žena, zasačena v | prešuštvovanju | |
Pismouki in farizeji na | lepem | pripeljejo ženo, ki so jo zasačili |
pripeljejo ženo, ki so jo zasačili pri | prešuštvovanju | . |
»Učitelj, tole ženo smo zasačili v | prešuštvovanju | . |
Svoje kliče po | imenu | in jih vodi ven. |
da bi imeli življenje in ga imeli v | obilju | . |
Jezus je hodil v templju po Sálomonovem | stebrišču | gor in dol. |
Dela, ki jih opravljam v | imenu | svojega Očeta, pričajo o meni. |
pa so mislili, da govori o navadnem | spanju | . |
»Vem, da bo vstal ob | vstajenju | poslednji dan.« |
Po | tihem | ji je rekla: |
se je napolnila z vonjem po dišečem | olju | . |
ni rekel, ker bi mu bili ubogi pri | srcu | , ampak ker je bil tat; imel je namreč |
Blagoslovljèn, ki prihaja v Gospodovem | imenu | ! |
mogli zato, ker je Izaija na drugem | mestu | dejal: |
Karkoli boste prosili v mojem | imenu | , bom storil, da se Oče poveliča v Sinu. |
Če me boste kaj prosili v mojem | imenu | , bom storil.« |
Sveti Duh, ki ga bo poslal Oče v mojem | imenu | , vas bo učil vsega in spomnil vsega, |
dal, karkoli ga boste prosili v mojem | imenu | . |
če boste kaj prosili Očeta v mojem | imenu | , vam bo dal. |
zdaj niste ničesar prosili v mojem | imenu | . |
Tisti dan boste prosili v mojem | imenu | , in ne rečem, da bom jaz prosil Očeta |
Ohrani jih v svojem | imenu | , ki si mi ga dal, da bodo eno kakor |
bil z njimi, sem jih varoval v tvojem | imenu | , ki si mi ga dal. |
ki je stal zraven, Jezusa udaril po | licu | in rekel: |
In še na drugem | mestu | pravi Sveto pismo: |
povoji, temveč posebej zvit na drugem | mestu | . |
Sedela sta eden pri | vzglavju | in eden pri znožju, kjer je bilo položeno |
Sedela sta eden pri vzglavju in eden pri | znožju | , kjer je bilo položeno Jezusovo telo. |
po veri imeli življenje v njegovem | imenu | . |
spet prikazal učencem pri Tibêrijskem | jezeru | . |
Po svojem | trpljenju | jim je z mnogimi znamenji dokazal, |
prikazoval in jim govoril o božjem | kraljestvu | . |
In dal bom čudeže zgoraj na | nebu | in znamenja spodaj na zemlji, kri in |
In v | upanju | bo počivalo moje telo, ker moje duše |
Videl je v prihodnost in govoril o | vstajenju | Maziljenca, da ni bil prepuščen podzemlju |
Vsak izmed vas naj se dá v | imenu | Jezusa Kristusa krstiti v odpuščanje |
stanovitni v nauku apostolov in bratskem | občestvu | , v lomljenju kruha in molitvah. |
nauku apostolov in bratskem občestvu, v | lomljenju | kruha in molitvah. |
zlata nimam, dam ti pa, kar imam: v | imenu | Jezusa Kristusa nazaréjca, hôdi!« |
moč; in vera, ki prihaja po njegovem | imenu | , mu je vrnila popolno zdravje, kakor |
In v tvojem | potomstvu | bodo blagoslovljeni vsi rodovi na zemlji.’ |
V čigavem | imenu | ?« |
vam in vsemu izraelskemu ljudstvu: v | imenu | Jezusa Kristusa nazaréjca, ki ste ga |
V njegovem | imenu | stoji ta človek zdrav pred vami |
smeta pred nikomer več govoriti o tem | imenu | .« |
smeta več govoriti in učiti v Jezusovem | imenu | . |
V tem | mestu | so se zares zbrali zoper tvojega svetega |
ozdravljenja in znamenja in čudeži v | imenu | tvojega svetega služabnika Jezusa!« |
Apostoli so z veliko močjo pričevali o | vstajenju | Gospoda Jezusa in velika milost je |
Toda mož po | imenu | Hananíja je z ženo Safíro prodal posestvo |
Zakaj si v | srcu | sklenil takšno dejanje? |
so se enodušno zbirali v Sálomonovem | stebrišču | . |
nismo zabičali, da ne smete učiti v tem | imenu | ? |
zabičali, da ne smejo govoriti v Jezusovem | imenu | ; nato so jih izpustili. |
priseljenci v tuji deželi, kjer bodo živeli v | suženjstvu | in trpeli stisko štiristo let. |
izpostavljati novorojence, da ne bi ostali pri | življenju | . |
je dopolnil štirideset let, ga je v | srcu | obšlo, da bi obiskal brate, Izraelove |
Vi ki ste po | naročilu | angelov prejeli postavo, pa se je niste |
V | mestu | je zavladalo veliko veselje. |
V | mestu | je živel mož po imenu Simon, čarodej, |
V mestu je živel mož po | imenu | Simon, čarodej, ki je vzbujal začudenje |
ki jim je oznanjal besedo o božjem | kraljestvu | in o imenu Jezusa Kristusa, so se dajali |
oznanjal besedo o božjem kraljestvu in o | imenu | Jezusa Kristusa, so se dajali krstiti. |
izmed njih, bili so samó krščeni v | imenu | Gospoda Jezusa. |
Damasku brez strahu nastopal v Jezusovem | imenu | . |
Jeruzalemu in pogumno govoril v Gospodovem | imenu | . |
pri strojarju Simonu, ki ima hišo ob | morju | .« |
Peter je še vedno premišljal o | videnju | , ko mu je Duh rekel: |
mož, ki uživa ugled pri vsem judovskem | ljudstvu | , je dobil od božjega angela naročilo, |
glej, predme je stopil mož v belem | oblačilu | in mi rekel: ‘ |
pri strojarju Simonu, ki ima hišo ob | morju | .’ |
kdor veruje vanj, so mu v njegovem | imenu | odpuščeni grehi.« |
In naročil je, naj jih krstijo v | imenu | Jezusa Kristusa. |
»Bil sem v | mestu | Jópi in molil. |
Tedaj sem v | zamaknjenju | videl prikazen: posodo, podobno velikemu |
Vstal je eden izmed njih, po | imenu | Agab, in z močjo Duha napovedal, da |
To so tudi storili ter po | posredovanju | Bárnaba in Savla pošiljali prispevke |
in namnožil ljudstvo v egiptovskem | izgnanstvu | ter ga z dvignjeno roko popeljal iz |
Davida, Jésejevega sina, moža po svojem | srcu | , ki bo izpolnil vse, kar želim.’ |
v vaših dneh - če bi vam kdo o tem | delu | pripovedoval, ne bi verjeli.’« |
Po daljšem | razpravljanju | je Peter vstal in jim spregovoril: |
Ob | branju | spodbudnih besed je zavladalo veliko |
občestva so se utrjevala v veri in po | številu | rasla iz dneva v dan. |
odrinili v Filípe; to je mesto v prvem | okrožju | Makedonije in rimska kolonija; v tem |
Makedonije in rimska kolonija; v tem | mestu | smo ostali nekaj dni. |
Poslušala nas je tudi ženska po | imenu | Lidija, trgovka s škrlatnimi oblačili |
Lidija, trgovka s škrlatnimi oblačili v | mestu | Tiatíri. |
»V | imenu | Jezusa Kristusa ti zapovedujem: pojdi |
»Ta dva netita nemir v našem | mestu | . |
njimi zanetili nemir in razgrajali po | mestu | . |
Vsi ti ljudje ravnajo v | nasprotju | s cesarjevimi postavami in trdijo, |
tudi s tistimi, ki jih je vsak dan po | naključju | srečeval na trgu. |
namreč veselo sporočilo o Jezusu in o | vstajenju | . |
Sprehajal sem se po vašem | mestu | in si ogledoval vaše svetínje. |
Ko so slišali o | vstajenju | od mrtvih, so se eni norčevali, drugi |
bil Dionízij Areopagít, dalje žena po | imenu | Dámaris in še nekaj drugih. |
bi ti storil kaj zlega, zakaj v tem | mestu | imam veliko svojih ljudi.« |
razpravljal in prepričeval o božjem | kraljestvu | . |
V | mestu | je vse vrelo, trumoma so drveli v gledališče; |
Na | oknu | je sedèl mladenič, po imenu Evtih, |
Na oknu je sedèl mladenič, po | imenu | Evtih, ki je med Pavlovim dolgim govorom |
V | spanju | je padel s tretjega nadstropja, tako |
Tam smo na | obrežju | pokleknili in molili. |
Malo poprej so namreč v | mestu | videli v njegovi družbi Efežana Trófima, |
Tarzu v Kilíkiji, odrasel pa sem v tem | mestu | . |
Vi v | soglasju | z zborom starešin sporočite poveljniku, |
za roko, se z njim umaknil in ga na | samem | vprašal: |
sem bil obveščen, da mu strežejo po | življenju | , sem ga takoj poslal k tebi, hkrati |
ljudstvom - ne v shodnicah ne drugod po | mestu | . |
Ko sta v | spremstvu | višjih častnikov in mestnih veljakov |
zlasti predte, kralj Agrípa, da bi po | zaslišanju | vedel, kaj naj poročam. |
»S takšnim namenom sem po | pooblastilu | vélikih duhovnikov in z njihovim dovoljenjem |
tuja, saj se niso zgodile v kakšnem | zakotju | . |
Vihar na | morju | |
so odvezali sidra in jih pustili v | morju | . |
je razlagal, jim pričeval o božjem | kraljestvu | in jih skušal pridobiti za Jezusa z |
Celi dve leti je Pavel ostal v | stanovanju | , ki si ga je bil najel, in sprejemal |
evangelij o njegovem Sinu, ki se je po | telesu | rodil iz Davidovega rodu, po duhu svetosti |
Davidovega rodu, po duhu svetosti pa je po | obujenju | od mrtvih postavljen za mogočnega Božjega Sina. |
naravno občevanje z žensko in se v svojem | poželenju | vneli drug do drugega. |
tudi obreza ni tista, ki se kaže v | mesu | ; pač pa je Jud tisti, ki je to v srcu, |
mesu; pač pa je Jud tisti, ki je to v | srcu | , in obreza je obreza srca, po duhu |
Smo mar mi na | boljšem | ? |
V | imenu | kakšne postave? |
V | imenu | del? |
je dosegel Abraham, naš praoče, po | telesu | ? |
bomo veliko bolj rešeni po njegovem | življenju | , odkar smo prišli do sprave. |
enem človeku, bodo tembolj tisti, ki v | obilju | prejemajo milost in dar pravičnosti, |
milost in dar pravičnosti, kraljevali v | življenju | po enem, Jezusu Kristusu. |
mu bomo tudi pridruženi v njegovem | vstajenju | . |
Zatorej naj v vašem umrljivem | telesu | ne kraljuje greh, tako da bi se vdajali |
nečistosti in hudobiji, da bi živeli v | zlu | , tako dajte svoje ude v službo pravičnosti, |
sužnji greha, ste bili svobodni v svojem | razmerju | do pravičnosti. |
vi bratje moji, bili po Kristusovem | telesu | usmrčeni glede na postavo, da bi pripadli |
Ko smo bili namreč v | mesu | , so grešne strasti, ki jih je postava |
namreč, da v meni, hočem reči v mojem | mesu | , ni nič dobrega; zakaj dobro hoteti |
da bi zmagal greh, je obsodil greh v | mesu | . |
Zakaj tisti, ki se usmerjajo po | mesu | , mislijo na to, kar je meseno; tisti |
Tisti, ki živijo po | mesu | , ne morejo biti všeč Bogu. |
Vi pa ne živite po | mesu | , ampak po duhu, če le prebiva v vas |
nismo dolžniki mesu, da bi živeli po | mesu | . |
Če namreč živite po | mesu | , boste umrli, če pa z duhom morite |
Zakaj stvarstvo nestrpno hrepeni po | razodetju | božjih sinov. |
njega, ki ga je podvrgel, a vendar v | upanju | : da se bo tudi stvarstvo iz suženjstva |
Odrešeni smo bili namreč v | upanju | ; upanje, ki je uresničeno, pa ni več |
mi je priča v Svetem Duhu: v svojem | srcu | nosim veliko žalost in nenehno bolečino. |
svojim bratom, ki so moji rojaki po | mesu | . |
za božje otroke ne veljajo otroci po | mesu | , marveč otroci po obljubi. |
število Izraelovih sinov kakor peska ob | morju | , se bo rešil samo ostanek: zakaj Gospod |
božjo stvar, le da to ni po pravem | spoznanju | . |
»Ne govôri v svojem | srcu | : ‘ |
beseda, v tvojih ustih in v tvojem | srcu | ;« namreč beseda vere, ki jo oznanjamo. |
da je Jezus Gospod, in boš v svojem | srcu | veroval, da ga je Bog obudil od mrtvih, |
tistih, ki prinašajo veselo oznanilo o | dobrem | !« |
veste, kaj pravi Sveto pismo na tistem | mestu | , kjer Elíja kliče Boga proti Izraelu? |
edini ostal in še meni strežejo po | življenju | .« |
pogane, častno spolnjujem svojo službo v | upanju | , da zbudim tekmovalnost svojih rojakov |
Sicer pa naročam v | imenu | milosti, ki mi je dana, vsakomur izmed |
Kajti kakor imamo v enem | telesu | mnogo udov, ti udje pa nimajo vsi iste |
Tekmujte v medsebojnem | spoštovanju | . |
Veselite se v | upanju | , potrpite v stiski, vztrajajte v molitvi, |
svetlobi spodobi: ne v požrešnosti in v | popivanju | , ne v nečistosti in razuzdanosti, ne |
tolažbo, ki jo daje Sveto pismo, zdržali v | upanju | . |
vas more po mojem evangeliju in po | oznanjevanju | Jezusa Kristusa utrditi v veri - v |
vsestransko obogateli v vsej besedi in v vsem | spoznanju | . |
Bratje, kljub temu vas opominjam v | imenu | našega Gospoda Jezusa Kristusa: v govorjenju |
imenu našega Gospoda Jezusa Kristusa: v | govorjenju | bodite vsi enih misli in naj ne bo |
bodite povezani v istem duhu in istem | mišljenju | ! |
bo prejel svoje plačilo po lastnem | prizadevanju | . |
kraljestvo namreč ni v besedi, temveč v | dejanju | . |
Zato sem - kakor če bi bil pri vas - v | imenu | našega Gospoda Jezusa že sklenil: ko |
Pisal sem vam v | pismu | : |
posvetili in opravičenje dosegli v | imenu | Gospoda Jezusa Kristusa in v Duhu našega |
Slavíte Boga v svojem | telesu | |
Zato poveličujte Boga v svojem | telesu | . |
je za Gospoda, da bi bila sveta po | telesu | in po duhu. |
Kdor pa je v svojem | srcu | trden in ga nič ne priganja ter obvlada |
svojo voljo in je odločen v svojem | srcu | , da bo za svoje dekle skrbel, bo storil |
je veliko tako imenovanih bogov na | nebu | in na zemlji - in res je veliko bogov |
bilo zapisano, da mora orač orati v | upanju | in mlatič upati na delež. |
Mar ne veste, da tisti, ki tečejo na | tekališču | , res vsi tečejo, da pa le eden dobi |
skozi morje in da so bili v oblaku in | morju | vsi krščeni v Mojzesa. |
lomimo, ni udeležba pri Kristusovem | telesu | ? |
Pokrivanje glave pri | bogoslužju | |
vami razprtije, kadar se zberete pri | bogoslužju | . |
Tako pa je Bog vse posamezne ude v | telesu | razpostavil, kakor je hotel. |
in tistim, ki se nam zdijo na našem | telesu | manj vredni časti, izkazujemo večje |
skromnemu namenil več časti, da v | telesu | ne bi bilo razdvojenosti, marveč da |
Zdaj gledamo v | ogledalu | , megleno, takrat pa iz obličja v obličje. |
neomahljivi, vedno uspešni v Gospodovem | delu | , ker veste, da vaš trud ni prazen v |
In tako se bo v mojem | imenu | veliko ljudi zahvaljevalo za milostni |
Pišemo vam namreč samo to, kar lahko v | pismu | berete in razumete. |
V tem | prepričanju | sem hotel najprej priti k vam, da bi |
kličem za pričo in prisegam pri svojem | življenju | , da v Korint nisem šel samo zato, ker |
smrti, ki vodi v smrt, za druge vonj po | življenju | , ki vodi v življenje. |
pogledati v obličje zaradi sijaja na | obličju | , čeprav je bil minljiv, kako ne bo |
tako veliko upanje, živimo v popolnem | zaupanju | , in ne kakor Mojzes, ki si je zagrinjal |
Dà, vse do danes leži na njihovem | srcu | zagrinjalo, kadarkoli berejo Mojzesa. |
Ker imamo po | usmiljenju | , ki smo ga bili deležni, to službo, |
da jim ne zasveti luč evangelija o | veličastvu | Kristusa, ki je podoba Boga. |
Vedno nosimo v svojem | telesu | Jezusovo umiranje, da bi se v našem |
Jezusovo umiranje, da bi se v našem | telesu | razodelo Jezusovo življenje. |
življenje razodelo v našem umrljivem | telesu | . |
Zato tudi v tem svojem | stanju | hrepenimo in si vroče želimo kar po |
daleč od Gospoda, dokler smo doma v | telesu | , saj le v veri potujemo in ne v gledanju. |
telesu, saj le v veri potujemo in ne v | gledanju | . |
bi mu bili všeč, bodisi da živimo v | telesu | bodisi da se izselimo. |
plačilo za to, kar je v zemeljskem | življenju | delal, dobro ali slabo. |
tistim, ki so ponosni le na zunaj, v | srcu | pa ne. |
V Kristusovem | imenu | smo torej poslani, kakor če bi Bog |
Bog opominjal po nas: v Kristusovem | imenu | vas prosimo, spravite se z Bogom. |
pravice v desnici in levici, v časti in | ponižanju | , na slabem in dobrem glasu, kakor zapeljivci, |
Pripovedoval nam je namreč o vašem | hrepenenju | , o vaši žalosti in o vaši vnemi zame. |
prosili, da bi smeli sodelovati pri | podpiranju | svetih. |
In kakor imate vsega v | obilju | , vero, besedo in spoznanje, vsakršno |
v vas tako se tudi odlikujte v tem | dobrem | delu. |
tako se tudi odlikujte v tem dobrem | delu | . |
ubog, da bi vi obogateli po njegovem | uboštvu | . |
Vsak naj dá, kakor se je v | srcu | odločil, pa ne čemerno ali na silo, |
kadar smo odsotni, takšni smo tudi v | dejanju | , kadar smo navzoči! |
hvalili z delom, ki so ga na tujem | področju | opravili drugi. |
sem kot govornik šibek, pa nisem v | spoznanju | . |
eno noč in dan preživel na globokem | morju | . |
nevarnosti pred neverniki, v nevarnosti v | mestu | , v nevarnosti v samoti, v nevarnosti |
nevarnosti v samoti, v nevarnosti na | morju | , v nevarnosti med lažnivimi brati. |
V trudu in mukah, v pogostem | bedenju | , v lakoti in žeji, v pogostih postih, |
vzdignjen do tretjega neba - ali v | telesu | , ne vem, ali zunaj telesa, ne vem. |
bil ta človek vzet v nebesa - ali v | telesu | ali zunaj telesa, ne vem. |
po človeški pobudi ne po človeškem | posredovanju | , temveč po Jezusu Kristusu in Bogu |
se ga naučil od človeka, temveč po | razodetju | Jezusa Kristusa. |
ste namreč, kako sem nekoč živel v | judovstvu | , kako sem zagrizeno preganjal božjo |
strastni vnemi za očetna izročila sem v | ljudstvu | prekašal mnoge sovrstnike in rojake. |
Bog, ki me je izbral že v materinem | telesu | in me poklical s svojo milostjo, je |
Šel pa sem po nekem | razodetju | . |
Kolikor pa zdaj živim v | telesu | , živim v veri v Božjega Sina, ki me |
Preklet naj bo vsak, ki ne vztraja pri | izpolnjevanju | vsega, kar je zapisano v knjigi postave. |
postava držala zaprte pod ključem, v | pričakovanju | vere, ki naj bi bila razodeta. |
je takrat tisti, ki je bil rojen po | mesu | , preganjal tistega, ki je bil rojen |
svoboda ne bo pretveza za življenje po | mesu | , temveč služíte drug drugemu v ljubezni. |
Tisti, ki se delajo lepe v | mesu | , vas silijo k temu, da bi se dali obrezati, |
Nad vsemi pa, ki bodo živeli po tem | pravilu | , bodita mir in usmiljenje, kakor tudi |
namreč nosim Jezusova znamenja v svojem | telesu | . |
imamo odrešenje, odpuščanje grehov po | bogastvu | njegove milosti. |
sveta, ko ste sledili poglavarju sil v | ozračju | ; ta duh zdaj deluje v upornih ljudeh. |
nekoč tudi mi vsi živeli tako kot oni v | poželenju | svojega mesa; počenjali smo, kar sta |
Toda Bog, ki je bogat v | usmiljenju | , nas je zaradi velike ljubezni, s katero |
imenujejo obrezane, a so obrezani samo na | telesu | , nekoč imenovali neobrezane. |
po križu spravil oba z Bogom v enem | telesu | , ko je v svoji osebi uničil sovraštvo. |
prej na kratko zapisal, mi je bila po | razodetju | razkrita skrivnost. |
božje milosti, ki mi je bila dana po | delovanju | njegove moči. |
po veri vanj bližamo Bogu v popolnem | zaupanju | . |
nebesih in na zemlji, naj vam dá po | bogastvu | svojega veličastva, da se po njegovem |
usposobijo za opravljanje poslanstva pri | oblikovanju | Kristusovega telesa, to vse dotlej, |
telo, združeno in spojeno z njim, ob | sodelovanju | celotnega veziva, in vsak posamezni |
nima dediščine v Kristusovem in božjem | kraljestvu | . |
V | imenu | našega Gospoda Jezusa Kristusa se nenehoma |
prvega dne vse do danes sodelujete pri | oznanjevanju | evangelija. |
mislim o vas vseh, ker vas nosim v | srcu | , saj ste vsi z menoj deležni milosti, |
mojih verigah kakor pri obrambi in | utrjevanju | evangelija. |
vaša ljubezen čedalje bolj napreduje v | spoznavanju | in v vsakršnem presojanju, da boste |
napreduje v spoznavanju in v vsakršnem | presojanju | , da boste znali razlikovati, kaj je |
zdaj v vsej polnosti poveličan v mojem | telesu | , bodisi z življenjem bodisi s smrtjo. |
Če pa živeti v | telesu | zame pomeni prinašati sad, res ne vem, |
bolj potrebno, da ostajam v svojem | telesu | . |
bodisi da bom odsoten, slišal o vašem | zadržanju | , kako stojite trdno v enem duhu in |
nad vsakim imenom, da se v Jezusovem | imenu | pripogne vsako koleno v nebesih, na |
Pa tudi če bi moral izkrvaveti pri | žrtvovanju | in darovanju za vašo vero, se veselim |
moral izkrvaveti pri žrtvovanju in | darovanju | za vašo vero, se veselim in radujem |
nikogar drugega, ki bi mu bil podoben po | srcu | in bi se tako iskreno zavzemal za vaše |
kakršen je on, saj se je v svojem | delovanju | za Kristusa približal smrti, ko je |
vstajenja ter svoj delež pri njegovem | trpljenju | , pri tem pa mu postanem podoben v njegovi |
navadil, biti sit in biti lačen, biti v | obilju | in biti v pomanjkanju. |
biti lačen, biti v obilju in biti v | pomanjkanju | . |
Sicer pa imam vsega dovolj: živim v | obilju | , odkar sem dobil od Epafrodíta to, |
O tem | upanju | ste slišali že prej, ko vam je bila |
njemu všeč, da bi uspevali v vsakršnem | dobrem | delu in rasli v spoznavanju Boga. |
všeč, da bi uspevali v vsakršnem dobrem | delu | in rasli v spoznavanju Boga. |
v vsakršnem dobrem delu in rasli v | spoznavanju | Boga. |
S svoje strani dopolnjujem v svojem | mesu | , kar primanjkuje Kristusovim bridkostim, |
spretnjačenjem, ravnaje se po človeškem | izročilu | in po miselnosti tega sveta, ne pa |
hudobno poželenje in slo po čim večjem | imetju | , ki je toliko kot malikovanje. |
ste bili tudi poklicani vanj v enem | telesu | in bodite hvaležni. |
Kristusova beseda naj v vsem | bogastvu | prebiva med vami. |
vse, karkoli delate v besedi ali v | dejanju | , vse delajte v imenu Gospoda Jezusa |
besedi ali v dejanju, vse delajte v | imenu | Gospoda Jezusa in se po njem zahvaljujte |
Stanovske dolžnosti v novem | življenju | |
svetosti in časti, ne pa v razuzdanem | poželenju | kakor pogani, ki ne vedo za Boga. |
Zakaj sam Gospod bo ob | povelju | , ob nadangelskem glasu in ob božji |
močjo izpolnil vse vaše hrepenenje po | dobrem | ter udejanil vašo vero. |
srca in jih utrdi v vsakršnem dobrem | delu | in v vsakršni dobri besedi. |
V | imenu | našega Gospoda Jezusa Kristusa vam |
vsakega brata, ki živi neredno in ne po | izročilu | , ki so ga prejeli od nas. |
kateri ni poslušen temu, kar naročamo v | pismu | , si ga zapomnite in se ne družite z |
to je razpoznavno znamenje v vsakem | pismu | : takó pišem. |
Pavel, apostol Kristusa Jezusa po | naročilu | Boga, ki nas je odrešil, in Kristusa |
predstojniško službo, hrepeni po vzvišenem | poslanstvu | . |
On je bil razodet v | telesu | , potrjen po Duhu, gledali so ga angeli, |
Bodi pa vernikom zgled v besedi, | vedênju | , ljubezni, veri in čistosti. |
Če ima kakšna verna ženska vdove v | sorodstvu | , naj skrbi zanje, naj se ne obremenjuje |
sumničenja, prerekanje ljudi, ki so v | srcu | pokvarjeni in nimajo resnice ter mislijo, |
Bojuj dober boj vere, sezi po večnem | življenju | ! |
žar božje milosti, ki je v tebi po | polaganju | mojih rok. |
Ti si krenil za menoj v mojem nauku, | vedênju | in prizadevanju, v moji veri, potrpežljivosti, |
za menoj v mojem nauku, vedênju in | prizadevanju | , v moji veri, potrpežljivosti, ljubezni |
ljubezni in stanovitnosti, v mojem | preganjanju | in trpljenju, kakršno me je zadelo |
stanovitnosti, v mojem preganjanju in | trpljenju | , kakršno me je zadelo v Antiohíji, |
mrtve, pri njegovem prihodu in njegovem | kraljestvu | : |
resnico o pravi pobožnosti, in to v | upanju | na večno življenje - to večno življenje |
besedo pa razodel ob svojem času v | oznanjevanju | , ki je bilo zaupano meni na povelje |
Pri | poučevanju | ohrani nepopačenost, resnobnost. |
Krivoverca se po prvem in drugem | svarjenju | ogiblji, saj veš, da se je iztiril, |
ki jo izžarevaš, postala dejavna v | spoznavanju | vsega dobrega, ki ga moramo storiti |
zapovem, kaj stôri, te vendar rajši v | imenu | ljubezni prosim - kakršen sem pač, |
In na tem | mestu | zopet pravi: |
On je v svojem zemeljskem | življenju | daroval molitve in prošnje z močnim |
Ne začenjajmo znova pri temeljih, o | spreobrnjenju | od greha in glede vere v Boga, glede |
preljubi, smo pa prepričani, da ste na | boljšem | in blizu zveličanja. |
popolnost lahko dosegli po levítskem | duhovništvu | - ljudstvo je namreč pod njim dobilo |
kdo Mojzesovo postavo zavrže, ga po | pričevanju | dveh ali treh prič brez usmiljenja |
Komaj ste bili razsvetljeni, ste že v | trpljenju | prestali velik boj. |
toliko potomcev, kolikor je zvezd na | nebu | in kakor je brez števila peska na morskem |
kakor je brez števila peska na morskem | obrežju | . |
Mojzesovi starši verovali, so ga po | rojstvu | tri mesece skrivali, ker so videli, |
verovali, so šli skozi Rdeče morje kakor po | suhem | , Egipčane pa, ki so isto poskusili, |
in zatiranih, ker tudi vi živite v | telesu | . |
ljubljeni bratje, vsak človek naj bo uren v | poslušanju | , zadržan v govorjenju, počasen v jezi, |
naj bo uren v poslušanju, zadržan v | govorjenju | , počasen v jezi, kajti v jezi človek |
človeku, ki si ogleduje svoj obraz v | zrcalu | ; pogleda se, pa takoj pozabi, kakšen |
izvrševalec; tak bo srečen v svojem | delu | . |
Če pa imate v | srcu | grenko nevoščljivost in prepirljivost, |
Bratje, v | trpljenju | in potrpežljivosti si vzemite za zgled |
preroke, ki so govorili v Gospodovem | imenu | . |
moji bratje, ne prisegajte, ne pri | nebu | ne pri zemlji ne s kako drugo prisego. |
molijo nad njim ter ga v Gospodovem | imenu | mazilijo z oljem. |
Milost vam in mir v | obilju | ! |
V svojem velikem | usmiljenju | nas je s tem, da je obudil od mrtvih |
vaše vere veljala več kakor pečat na | zlatu | , ki je minljivo, pa se v ognju preizkuša. |
radujete se v neizrekljivem in veličastnem | veselju | , ko se trudite, da bi dosegli namen |
v nevednosti, marveč bodite v vsem | ravnanju | tudi sami sveti, kakor je svet tisti, |
otroci, zakoprnite po pristnem duhovnem | mleku | , da boste z njegovo pomočjo rasli v |
Sam je na svojem | telesu | ponesel naše grehe na les, da bi mi |
verujejo besedi, pridobljeni že po | vedênju | svojih žena, brez prigovarjanja, ker |
Vaš okras naj ne bo zunanji, v | spletanju | las, v navešanju zlatega nakita in |
naj ne bo zunanji, v spletanju las, v | navešanju | zlatega nakita in v razkazovanju oblek. |
las, v navešanju zlatega nakita in v | razkazovanju | oblek. |
Res je bil po | telesu | izročen smrti, a po Duhu je bil oživljen. |
Ker je tudi Kristus trpel v | telesu | , se tudi vi oborožite z istim spoznanjem: |
času, ki mu ostane v tem umrljivem | življenju | , ne bi več živel človeškim strastem, |
živeli v razuzdanosti, v strasteh, v | pijančevanju | , v veseljačenju, v popivanju in nezaslišanem |
razuzdanosti, v strasteh, v pijančevanju, v | veseljačenju | , v popivanju in nezaslišanem malikovanju. |
strasteh, v pijančevanju, v veseljačenju, v | popivanju | in nezaslišanem malikovanju. |
veseljačenju, v popivanju in nezaslišanem | malikovanju | . |
evangelij oznanjen zato, da bi bili sicer v | telesu | sojeni kot ljudje, v Duhu pa živeli |
kolikor ste soudeleženi pri Kristusovem | trpljenju | , bodite veseli, da se boste veselili |
svojo večno slavo, vas bo po kratkem | trpljenju | sam spopolnil, utrdil, okrepil in postavil |
navdihovani od Svetega Duha, govorili v | imenu | Boga. |
Rastite pa v milosti in | spoznanju | našega Gospoda in Odrešenika Jezusa |
oznanjamo tudi vam, da bi bili tudi vi v | občestvu | z nami, ki smo v občestvu z Očetom |
tudi vi v občestvu z nami, ki smo v | občestvu | z Očetom in njegovim Sinom Jezusom |
Če rečemo, da smo v | občestvu | z njim, pa kljub temu živimo v temi, |
živi v luči on sam, smo med seboj v | občestvu | in kri njegovega Sina Jezusa nas očiščuje |
ima premoženje in vidi, da je brat v | pomanjkanju | , pa zapira svoje srce pred njim? |
besedo, tudi ne z jezikom, ampak v | dejanju | in resnici! |
prizna, da je Jezus Kristus prišel v | telesu | , je od Boga; noben duh, ki Jezusa |
Spoznanje o večnem | življenju | |
da smo od Boga in da ves svet tiči v | zlu | . |
priznavajo, da je Jezus Kristus prišel v | telesu | . |
Upam pa, da se v | kratkem | vidiva in se pogovoriva iz oči v oči. |
Usmiljenje vam in mir in ljubezen v | obilju | . |
premišljeval, da bi vam pisal o našem vzajemnem | zveličanju | , se mi je zdelo potrebno, da vas še |
Tako tudi ti v svojem | sanjarjenju | skrunijo telo, zametujejo gospostva |
ki bodo živeli po svojem brezbožnem | poželenju | .« |
brat in z vami soudeležen pri stiski, | kraljestvu | in stanovitnosti v Jezusu, sem bil |
Kdor zmaga, ga bom naredil za steber v | svetišču | svojega Boga in nikoli več ne pojde |
nebesih, na zemlji, pod zemljo in na | morju | , in sploh vse, kar je v njih, sem slišal, |
je utrgalo peti pečat, sem videl ob | vznožju | oltarja duše pomorjenih zaradi božje |
je postala kakor kri in zvezde na | nebu | so popadale na zemljo, kakor smokva |
poskrili po votlinah in po gorskem | skalovju | . |
noč in dan služijo Bogu v njegovem | svetišču | ; in on, ki sedi na prestolu, bo razpel |
kri, tretjina živih bitij, ki žive v | morju | , je poginila, in tretjina ladij je |
angel, ki sem ga bil videl stati na | morju | in zemlji, je vzdignil desnico proti |
knjižico; ta je v roki angela, ki stoji na | morju | in na zemlji.« |
božje svetišče, ki je v nebesih, in v | svetišču | se je prikazala skrinja zaveze. |
Na | nebu | se je prikazalo veliko znamenje: žena, |
Nato se je na | nebu | prikazalo drugo znamenje: glej, velik |
sto štiriinštirideset tisoč tistih, ki so nosili napisano na | čelu | njegovo ime in ime njegovega Očeta. |
Nato sem na | nebu | videl drugo znamenje, veliko in čudovito: |
njenega imena, so stali na tem steklenem | morju | , z božjimi harfami v rokah. |
mrliča, in poginilo je vse, kar je bilo v | morju | živega. |
Sedmi je izlil svojo čašo po | ozračju | in od prestola v svetišču je prišel |
svojo čašo po ozračju in od prestola v | svetišču | je prišel mogočen glas, ki je rekel: |
Na | čelu | je imela napisano ime, ki je bilo skrivnost: |
Pet jih je padlo, eden je še pri | življenju | in sedmi še ni prišel. |
Zakaj v svojem | srcu | pravi: |
pomorniki in vsi, ki so zaposleni na | morju | , so stali od daleč ter vpili, ko so |
obogateli vsi, ki so imeli ladje na | morju | , zakaj v eni uri je bilo spremenjeno |
Zakaj preroški duh je v | pričevanju | za Jezusa.« |
Nato sem videl angela, ki je stal na | soncu | . |
Blažen in svet, kdor ima delež pri prvem | vstajenju | ! |
Njih število bo, kakor je peska ob | morju | . |
vsi lažnivci bodo dobili svoj delež v | jezeru | gorečega žvepla. |
prihajalo z neba od Boga, sijoče v božjem | veličastvu | . |
knjigi, bo Bog odvzel njegov delež pri | drevesu | življenja in pri svetem mestu, ki sta |
pri drevesu življenja in pri svetem | mestu | , ki sta opisani v tej knjigi. |
Po | mnenju | vodstva Slovenskih železnic bo po grobi |
prometa in 2,5 milijarde dobička (v | letu | 1995) med največja slovenska podjetja, |
s 5. majem 1997 in bodo o dejanskem | nakazilu | obveščeni s prvim naslednjim rednim |
Prvi je na centralnem | igrišču | slavil Španec Juan Antonio Marin, njegovemu |
Pihal bo jugozahodni veter, ob | morju | pa jugo. |
Milojke Kolar, državne sekretarke v | ministrstvu | za finance, zagotavljalo gospodarstvu |
intervju za CNN, v katerem je govoril o | vključevanju | Slovenije v Nato in EU ter poudaril, |
nekdaj del Jugoslavije, je po mojem | mnenju | zanjo prej prednost kot slabost,« je |
Listino o | sodelovanju | naj bi podpisali 27. maja v Parizu, |
kandidatke bodo julija letos, na vrhunskem | zasedanju | Nata v Madridu, povabljene v članstvo. |
delujejo miroljubno, in da se tudi na tem | območju | okrepi zveza demokracij in stabilnosti. |
potekala v skladu z zakonom in dogovorom o | izvajanju | železniškega prometa, so sporočili |
Stavka je po njihovem | mnenju | minila brez kakršnih koli izrednosti. |
In kaj pravijo na | ministrstvu | za promet in zveze? |
Višino regresa, ki je poleg zahteve po | povečanju | izhodiščne plače za 13,8 odstotka tudi |
možnosti za povečevanje plač v javnem | podjetju | , ki je lani in v prvih treh mesecih |
ciljih denarne politike v letošnjem | letu | . |
ter druga obravnava predloga zakona o | vinu | in drugih proizvodih iz grozdja in |
teme, s katerimi so se na današnjem | nadaljevanju | seje ukvarjali poslanci državnega zbora. |
Pri uvodu v drugo obravnavo zakona o | vinu | in drugih proizvodih iz grozdja in |
Radarski sistem bomo načrtovali v | sodelovanju | z Natom, ne glede na to, ali bomo povabljeni |
Na vprašanje Dela, ali bo po | novem | OVS neposredno podrejena generalštabu |
za evropske zadeve o širitvi Nata in | vključevanju | novih članic v EU. |
Borut Urh v tretjem | kolu | |
Po hudem boju je v 2. | kolu | premagal 113. z lestvice ATP in 7. |
Pihal bo jugozahodnik, ob | morju | jugo. |
jutranje temperature bodo od 2 do 7, ob | morju | 10, najvišje dnevne od 11 do 16, ob |
10, najvišje dnevne od 11 do 16, ob | morju | in v vzhodnih krajih okoli 18 stopinj |
državljanske pobude za sklic referenduma o | sprejetju | zakona o ratifikaciji pridružitvenega |
španski kompromisni predlog, v popolnem | nasprotju | z življenjskimi interesi slovenskih |
Petdeseti Cannes: zvezde priplule po | morju | |
Drnovšek pravi, da bo vztrajal pri | pridruževanju | Evropi |
petnajsterica začela pogajanja o polnopravnem | članstvu | . |
Na | ministrstvu | za finance so jih potrdili že januarja, |
premiji, kar so nam danes potrdili tudi na | ministrstvu | za ekonomske odnose in razvoj. |
ga njegova domača zavarovalnica pri | izplačilu | škode tujemu oškodovancu ne bo terjala |
Bonus se po | novem | povečuje na leto za pet odstotkov (doslej |
državo pomembno vprašanje, saj na tem | področju | »tako rekoč orjemo ledino«. |
Po njegovem | mnenju | je v tem trenutku najpomembnejše vprašanje, |
je zadeva neustavna, in da je o tem | vprašanju | potrebno mnenje ustavnega sodišča. |
zasedanja DZ, saj to lahko zamuda pri | sprejetju | zakona o ratifikaciji povzroči nepopravljivo |
In kot po | pravilu | so najvišje tiste, ki se financirajo |
dopolnitev tako imenovanega zakona o | lastninjenju | igralnic. |
(oziroma zaokroženemu turističnemu | območju | ), v katerih je sedež podjetij, ki se |
trije častniki, ki bodo sodelovali v | poveljstvu | misije in skrbeli za logistiko, za |
Strahu v | bistvu | ni . |
»formule 1« sploh dirkale po našem | morju | ? |
razvnela razprava, ali je prav, da bi na | morju | tik pred marino in Portorožem priredili |
večji in tekmujejo nekje na odprtem | morju | , daleč od obale, ampak za veliko manjše, |
sekunde dosežejo 100 km na uro,« je v | imenu | organizatorja povedal Tomi Brezovec, |
lani prenašale vsako tako prireditev v | povprečju | po 58 ur . |
vplivi na okolje na znanem švicarskem | jezeru | zanemarljivi. |
izjavo, da mu je preprečil vstop po | naročilu | tržiškega župana Pavla Ruparja (člana |
izvršnega odbora stranke razpravljalo o | vključevanju | Slovenije v Nato in Evropsko unijo, |
pobudo za sprejem konvencije o varnem | ravnanju | z radioaktivnimi odpadki. |
Partnerstvo za mir (PzM) potekala na vojaškem | vadbišču | Krivolak v republiki Makedoniji od |
pripadniki tega roda udeležili v tolikšnem | številu | . |
Naši častniki bodo sodelovali še v | poveljstvu | čete in mednarodnega bataljona, vodstvu |
držav v skupni akciji pri zaščiti in | reševanju | pri nesreči z nevarnimi snovmi. |
sodniške sekcije Matjaž Žargi je bila pri | lobiranju | za Slovenijo zelo uspešna. |
prihodnje leto, naj bi na današnjem | glasovanju | odstopili od kandidature in podprli |
bodo od 7 do 12, najvišje dnevne ob | morju | okoli 21, drugod od 24 do 29 stopinj |
Predsednik države Milan Kučan se je v | pismu | poslancem državnega zbora (DZ) zavzel |
prelomen trenutek bo 16. in 17. junija na | zasedanju | Evropskega sveta v Amsterdamu, in jo |
ratifikacija sporazuma o pridruženem | članstvu | EU Sloveniji in njenim državljanom |
evroatlantske povezave so po mojem trdnem | prepričanju | le samoosamitev Slovenije, zapiranje |
Slovenska politična scena je bila danes v | znamenju | dogajanja okrog referendumske pobude |
Predsednik Kučan je poslance v posebnem | pismu | opozoril, da gre za »prelomno in usodno |
NOVO MESTO, 12. maja - Na novomeškem okrožnem | sodišču | se je z oprostilno razsodbo končal |
pridobitve večje premoženjske koristi pri | ustanavljanju | družbe Adrie International v Parizu |
Kmalu se je potrdilo, da so razmere v | podjetju | kritične in so zato pripravili sanacijski |
nadzorni svet upata, da se bodo upniki pri | tehtanju | prednosti in slabosti, ki bi jih pomenila |
bodo od 8 do 13, najvišje dnevne ob | morju | okoli 22, drugod od 24 do 29 stopinj |
izredni seji, je bila tudi danes v | ospredju | dogajanj na slovenskem političnem prizorišču. |
ospredju dogajanj na slovenskem političnem | prizorišču | . |
Slovensko javno mnenje o | pridruževanju | Evropi: 62,7 odstotka »za« |
opozorilni stavki železničarjev vse po | starem | |
zrelo, saj imajo na voljo vse podatke o | poslovanju | podjetja. |
LJUBLJANA, 13. maja - Državni zbor je v | nadaljevanju | prejšnji teden prekinjenega rednega |
Maribor Branik bodo doživele svoj epilog na | sodišču | . |
stranke nadaljevale intenzivne pogovore o | priključevanju | k EU in Natu ter o vprašanjih zaščitne |
čimprejšnje nadaljevanje dialoga pri | iskanju | sprejemljive in evropsko primerljive |
Poleg tega pa po | mnenju | parlamentarnega sekretariata za zakonodajo |
referendumsko vprašanje, ampak le o določenem | vprašanju | , ki ga ureja zakon. |
odstotkov jih je) ter pojasnil, da pri | izračunavanju | rasti cen uporabljajo enake metode |
pričakuje, da bi nadzorovane cene v | celem | letos poskočile za več kot 4 odstotke, |
Če jo bodo v prihodnjem | letu | oklestili za en do dva odstotka, in |
odstotka, in če se jim to posreči tudi v | letu | 1999, bo leta 2000 v Sloveniji približno |
uspešnem spopadu z izzivi tranzicije na | razpotju | , zato bodo ukrepi, ki jih bo vlada |
V svojem | poročilu | OECD opozarja predvsem na nujnost zmanjšanja |
v svetu, ki je na slovenskem trgu v | sodelovanju | z licenčnim partnerjem Lekom prisotna |
Hvalica je takoj za tem v | imenu | poslanske skupine SDS zahteval uro |
V | nadaljevanju | je Hvalica v imenu poslanske skupine |
V nadaljevanju je Hvalica v | imenu | poslanske skupine SDS prebral pismo, |
nato brez zapletov sprejeli odlok o | oblikovanju | komisije za nadzor nad delom varnostnih |
se je zapletlo pri predlogu odloka o | oblikovanju | komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu |
oblikovanju komisije za odnose s Slovenci v | zamejstvu | in po svetu, katere predsednik naj |
predlagal, naj prekine odločanje o | oblikovanju | komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu |
oblikovanju komisije za odnose s Slovenci v | zamejstvu | in po svetu, s čimer se je večina strinjala. |
nato brez zapletov sprejel odlok o | oblikovanju | komisije za politiko enakih možnosti |
predsedovala ji bo Darinka Mravljak (SLS), v | nadaljevanju | pa še kopico kadrovskih sprememb v |
Do 5. julija bo Ljubljana v | središču | mednarodne kulturne odmevnosti. |
severnoatlantskemu zavezništvu, da pa Švedska o | članstvu | v Natu sploh ne razmišlja, čeprav z |
Vlada v | pismu | ustavnemu sodišču predlaga, da na podlagi |
člena ustave in 70. člena o ustavnem | sodišču | poda v postopku ratifikacije Evropskega pridružitvenega sporazuma |
jutranje temperature bodo od 7 do 13, ob | morju | 15, najvišje dnevne od 25 do 30 stopinj |
To je letos že četrti umor na | območju | UNZ Maribor. |
sej državnega zbora in sodelujejo pri | delu | in odločanju na njih. |
državnega zbora in sodelujejo pri delu in | odločanju | na njih. |
doslej dogajale pogosto, denimo pri | odločanju | o ustavnem zakonu, kazenski zakonodaji, |
zakonu, kazenski zakonodaji, zakonih o | sodstvu | . Zadnja je bila obstrukcija pri odločanju |
sodstvu. Zadnja je bila obstrukcija pri | odločanju | o zdaj že razveljavljenem zakonu o |
Železničarji po Rekarjevem | mnenju | postavljajo zahteve, ki jih sistem |
tolarjev, kar je 12 odstotkov več kakor v | letu | 1995. |
vodstvo SŽ, izplačan v skladu z zakonom o | izvajanju | socialnega sporazuma za leto 1996 in |
76. rojstni dan srečal na postojnskem | letališču | Rakitnik z več tisoč mladimi iz vse |
maševal pri cerkvici sv. Danijela ob | somaševanju | duhovnikov iz koprske škofije. |
se je pred enim letom na rakitniškem | letališču | srečal papež Janez Pavel II. z mladimi. |
V zadnjem | letu | dni je Delo Stik naključno izbrane |
zmagal, tudi ob pomoči zahodnih sil na | čelu | z Združenimi državami, ki so v zadnjih |
Otmar Šturm je po | številu | dobljenih priznanj najuspešnejši, saj |
zakona o pokojninskem in invalidskem | zavarovanju | , predlog zakona o dopolnitvah zakona |
pripravkov, predlog zakona o lastninskem | preoblikovanju | pravnih oseb z družbenim kapitalom, |
zagovornikov 68. člena ustave - ta ni v | nasprotju | z naravo Evropske unije (EU) šele od |
imenujejo) pred nacionalnim pravom na vsem | ozemlju | Unije. |
kasaških dirkah na osrednjem avstrijskem | dirkališču | Krieau v Pratru ni nihče verjel, se |
prav danes s prvim mestom na evropskem | prvenstvu | . |
odpovedalo leta 1994 podpisani dogovor o | upravljanju | železniškega prometa v času stavke. |
Po | prepričanju | sindikata železničarjev uredba nima |
Trije predsedniki o | vključevanju | v EU in Nato |
večjo katastrofo kot hitra rast plač v | letu | 1993. |
BDP še naprej zmanjšuje, čeprav je v | bistvu | edina, ki zajema dohodke na globalnem |
letih 1986 do 1996 število zaposlenih v | gospodarstvu | zmanjšalo za 263 tisoč, v negospodarstvu |
gospodarstvu zmanjšalo za 263 tisoč, v | negospodarstvu | pa povečalo za 17 tisoč, dejansko povečuje |
akterji te igre pozabili, kot je v svojem | sporočilu | zapisal stavkovni odbor, da so delavci |
tudi vsebino referendumskih vprašanj o | vračanju | premoženja. |
PTUJ, 20. maja - V | naselju | Hajdoše, le kakšen kilometer od zajetij |
največjo ekološko ogroženost na tem | območju | . |
V | naselju | Hajdoše naj bi se umikal vozilu, ki |
kilometrov na uro in pri prometu v | mestu | , z upoštevanjem enakih znižanj in uporabe |
polomljenem bukovem gozdu, v spodnjem | delu | Žagarjevega grabna, pod Voglom popoldne |
kilometrov na uro in pri prometu v | mestu | (po pravilniku ECE R 84/00 oziroma |
oziroma 12,5 odstotka pri plinskem | olju | , z upoštevanjem enakih znižanj in uporabe |
kar tri prijave, saj je sodeloval pri | postavljanju | ovir na treh krakih križišča na Cankarjevi ulici. |
jutranje temperature bodo od 7 do 11, ob | morju | 13, najvišje dnevne od 12 do 23 stopinj |
Državni zbor razpravlja o | vključevanju | v Evropo |
V | imenu | predlagateljev je Lojze Peterle uvodoma |
kritike na račun vlade; ta po njegovem | prepričanju | ni opravila svojega dela, ogroža nacionalne |
interese in je odgovorna za zamudo pri | pridruževanju | Evropski uniji in Natu. |
Peterle je v | imenu | predlagateljev zahteval, naj vlada |
komisije, češ da je naša država na drugem | mestu | , takoj za Češko. |
jutranje temperature bodo od 5 do 10, ob | morju | 12, najvišje dnevne od 18 do 23. |
naj bi iskali politično soglasje pri | vključevanju | Slovenije v EU, s tem pa tudi soglasje |
popoldanskih urah razpravljali tudi o | vključevanju | Slovenije v Nato. |
uporabe kemičnega orožja ter o njegovem | uničenju | , zatem pa še sklep o začetku postopka |
sprevrgla v divjo, čeprav po Rekarjevem | mnenju | razmere še niso takšne, da bi dovoljevale |
uresničevanje sklepa slovenske vlade o | opravljanju | železniškega prometa med stavko«, so |
sodišče ne odloči drugače, saj bi po | mnenju | ustavnega sodišča zadržanje izpolnitve |
posebnim poudarkom na spremenjenem | razmerju | sil in varnostni arhitekturi Evrope |
nesrečo na Počeku, ko je pri bojnem | streljanju | s topniškim orožjem izraelskega proizvajalca |
Zadeva je na | sodišču | . |
Teodor Geršak, prvi državni sekretar v | ministrstvu | za obrambo, bi utegnil biti po informacijah |
členu kazenskega zakona, ki govori o | huliganstvu | (1. odstavek člena). |
6 tisoč kvadratnih metrov zemljišča na | območju | sežanskega suhozemnega terminala, ki |
tradicionalnem kegljaškem in družabnem | srečanju | so se danes zbrali novinarji SV Slovenije. |
kot polovične, tako kot ob nedavnem | srečanju | z ameriškim obrambnim ministrom Williamom |
Vipava prizadevno in redno pomagal pri | gašenju | taistih požarov, kriminalisti pa so |
sčasoma postal pravi strokovnjak v | podtikanju | požarov. |
tragedijo je razložil v poslovilnem | pismu | , ki ga je zataknil za brisalce svojega |
Gasilci in policisti so na | pogorišču | nedograjene počitniške hiše našli še |
jutranje temperature od 5 do 10, ob | morju | okoli 12, najvišje dnevne od 19 do |
državnega zbora in večina se je na | glasovanju | odločila, da bodo volitve podpredsednice |
V | nadaljevanju | so sprejeli sporazum o ustanovitvi |
Brez razprave je DZ sprejel akt o | nasledstvu | sporazumov nekdanje Jugoslavije s Kanado, |
odmoru so poslanci sprejeli sporazum o | sodelovanju | med Slovenijo in Evropskim centrom |
prevzemu oseb na državni meji, sporazum o | sodelovanju | med vladama Slovenije in Italije o |
med vladama Slovenije in Italije o | urejanju | vojnih grobišč in sporazum med vladama |
med vladama Slovenije in Avstrije o | sodelovanju | pri preventivi in medsebojni pomoči |
Dragonja, ki je na sestanku razpravljal o | varčevanju | z energijo. |
povzemata vrsto evropskih norm pri | urejanju | teh vprašanj. |
prilagojenosti slovenske zakonodaje na | področju | notranje politike. |
odbor pojasni, zakaj vztraja pri svojem | odločanju | o obsegu stavke in zakaj jo tako zaostruje, |
Po | mnenju | sekretariata za zakonodajo in pravne |
presojo je zahteval državni zbor, sta v | nasprotju | z ustavo, dve pa pogojno, če v njih |
primerljive kmetijske površine« je v | nasprotju | z ustavo. |
gozdovi ostanejo v javni lasti« ni v | nasprotju | z ustavo, razen v delu: »da gozdovi |
večinski odločitvi ustavnih sodnikov v | nasprotju | z ustavo (proti sta glasovala sodnika |
Svetniki so glasovali tudi o | vetu | na zakon o davku na izplačane plače, |
Kot smo izvedeli, naj bi po | sporočilu | , ki ga je o priznanju osumljenega Turka |
izvedeli, naj bi po sporočilu, ki ga je o | priznanju | osumljenega Turka posredoval Interpol, |
kriminalisti že vložili ovadbo na ptujskem | tožilstvu | . |
je žena začela obnašati po njegovem | mnenju | preveč po zahodnjaško in naj bi zahtevala |
na ptujsko tožilstvo, sloni zdaj na | pričanju | , ki so ga zapisali nemški varnostni |
Mercatorjev center na nekdanjem Tomosovem | zemljišču | bo z arhitekturno podobo, garažno hišo |
Največji objekt na | območju | (desno od Šmarske ceste, gledano iz |
79 veljavnih glasovnic je na tajnem | glasovanju | zbrala 48 glasov, dr. Helena Hren |
predlog zakona o mednarodnem zasebnem | pravu | in drugič predlog zakona o overovitvi |
je prva obravnava predloga zakona o | pospeševanju | turizma. |
državnega zbora za odnose s Slovenci v | zamejstvu | in po svetu. |
za uresničitev zahtev sindikatov po | izplačilu | višjih plač in regresa, vztraja pa |
plač in regresa, vztraja pa tudi pri | upoštevanju | zakonitosti obeh strani. |
ki je postal legenda, ko je v enem | letu | postal svetovni prvak in hkrati zmagovalec |
Tamovim delavcem po | letu | dni vendar del majskih plač |
precejšnje anarhije, ki je vladala v | podjetju | pred uvedbo stečaja, se lahko pripeti, |
pa je poslal »sporočilo za javnost v | imenu | SKD«. |
ponekod na Notranjskem okoli 0, ob | morju | 9, najvišje dnevne od 15 do 19, na |
Severnoatlantske zveze, do katerega naj bi prišlo že v | kratkem | , menda v osemnajstih mesecih, je na |
ustave, ki je glavna ovira pri slovenskem | vključevanju | v EU in Nato, bi bila zdaj pomemben |
telefonskih predstavnikov javnosti v zadnjem | letu | ni obiskalo nobene kulturne prireditve, |
vprašanih - 37,4 odst. - je v zadnjem | letu | obiskalo vsaj kakšno kino predstavo. |
dobra tretjina vprašanih v zadnjem | letu | ni prebrala nobene knjige (zato pa |
V | povprečju | pa je vsak v zadnjem letu prebral 8,4 |
V povprečju pa je vsak v zadnjem | letu | prebral 8,4 knjige. |
prehiteli lansko dražitev v enakem | obdobju | , saj so se v prvih petih mesecih lani |
Madeleine Albright, se je začela v | ozračju | , ki je povsem v nasprotju z namenom |
je začela v ozračju, ki je povsem v | nasprotju | z namenom njene misije, predvsem pa |
Dr. Tuđman je moral zdaj ob | spoznanju | , da se bodo Hrvaški zaprla vrata ob |
da se bodo Hrvaški zaprla vrata ob | vstopanju | v evropskoatlantske povezave, očitno |
ki so osumljeni vojnih zločinov na | območju | nekdanje Jugoslavije. |
številnih visokih priznanj za dosežke pri | oblikovanju | sobnega pohištva tudi ponos škofjeloškega |
je dobival za vodenje komerciale v | podjetju | Alples Razvojni inženiring in kot pomočnik |
Alples Razvojni inženiring in kot pomočnik direktorja v | podjetju | Alples Strojegradnja. |
V | podjetju | DarMar les, kjer je bil edini družbenik |
podjetja 23. maja zbrali na protestnem | zborovanju | pred njegovimi prostori v Ljubljani. |
sporočil podatke o svojih zaslužkih in | premoženju | . |
Predsednik živi v državnem | stanovanju | , ki meri 323,4 kvadratnega metra. |
Skupaj z očetom in materjo je v tem | stanovanju | tudi štiričlanska družina mlajše Jelcinove |
Po | novem | pa mora predlagatelj referenduma za |
mesec kakšnih pomenljivih sprememb v | razpoloženju | javnosti tokrat ni zaznal, zato je |
V | glavnem | gre za tiste, ki so bili upokojeni |
1993 - jih je pod pretvezo, da bodo v | letu | dni usposobili mlade nove delavce in |
le operativno znanje, so v Sovi ob | reaktiviranju | prevzeli vodstvene funkcije, ki zahtevajo |
V | nadaljevanju | današnjih pogajanj so izmenjali poglede |
ljubljansko Gospodarsko razstavišče znova v | znamenju | vinogradniškovinarskega sejma. |
vsega 24 vinskih vzorcev pa so pri | ocenjevanju | izločili. |
MARJETA ŠOŠTARIČ Na mednarodnem | ocenjevanju | alkoholnih pijač je petčlanska komisija |
V | letu | med apriloma so število zaposlenih |
številna podjetja še vedno težave pri | posredovanju | letošnjih in lanskih podatkov po novem |
referendumsko pobudo združene liste o | vračanju | gozdov Cerkvi in veleposestnikom razglasilo |
večje možnosti za aktivno podporo pri | prestrukturiranju | gospodarstva. |
Odbor za gospodarstvo je v | mnenju | opozoril, da obstaja bojazen, da predlagane |
V | imenu | poslanske skupine ZLSD je Feri Horvat |
Severnoatlantske vojaške zveze na južnem | krilu | . |
osemindvajset strani osnutka »memoranduma o | soglasju | «, ki ga je pripravil mednarodni posrednik |
odpravili temeljnega neskladja pri | določanju | naslednic. |
naj bi se sporazumeli še o zadnjem | vprašanju | : minimalni plači in načinu usklajevanja |
Pogovori o | usposabljanju | na Madžarskem so stekli že leta 1995, |
dnevi pa je vlada sprejela memorandum o | soglasju | med ministrstvoma za obrambo, ki omogoča |
znanstvenoraziskovalni etnološki zbirki), Vrata kroga (O | rojstvu | in zgodnjem otroštvu na Slovenskem) |
Vrata kroga (O rojstvu in zgodnjem | otroštvu | na Slovenskem) in Okna zbirk (Pogled |
V verižnem | trčenju | je bilo udeleženih šest osebnih avtomobilov, |
ustavnega zakona v 2. in 3. členu v | bistvu | povzema vsebino španskega kompromisa. |
imeli tri leta stalno prebivališče na | ozemlju | RS. |
pogodba ali če obstaja vzajemnost, v | nasprotnem | pa le pod pogoji, ki jih določa zakon. |
Potem, ko je bil o tem | zadnjem | dosežen dogovor, pričakuje, da bo proračun |
imenovanem španskem kompromisu, so po | mnenju | ustavnega sodišča namreč določbe, ki |
ustavnega sodišča namreč določbe, ki so v | neskladju | z ustavo oziroma njenim 68. členom, |
zaradi nje sprejeti akte, ki bi bili v | nasprotju | z ustavo, ima sicer samo notranjo veljavo. |
več -, saj bodo v danem političnem | vzdušju | vstopili v labirint brez izhoda, ampak |
labirint brez izhoda, ampak predvsem pri | oblikovanju | nove določbe. |
Samo iz Slovenije sodeluje pri | varovanju | predsednikov približno 800 policistov. |
ameriškoslovenske komisije o vojaškem | sodelovanju | in skupaj z državnim sekretarjem v |
skupaj z državnim sekretarjem v zunanjem | ministrstvu | Ivom Vajglom lobiral med kongresniki, |
odvisno od razpoloženja v Evropi, v | glavnem | pa od podpore v Nemčiji, Franciji in |
portoroški Grand hotel Emono) so po | poslušanju | slovenske himne in himne Evropske unije, |
pozdravu častne enote Slovenske vojske, | poziranju | za skupinsko sliko, v sejni dvorani |
pozornosti bodo predsedniki namenili | vprašanju | , kako živeti v državah nastajajoče |
tudi izjemna priložnost za pogovore o | vprašanju | evropske prihodnosti. |
Poslanci sprejeli zakon o | lastninjenju | igralnic |
LJUBLJANA, 6. junija - Državni zbor je v | nadaljevanju | prekinjene pete seje sprejel zakon |
prekinjene pete seje sprejel zakon o | lastninjenju | igralnic. |
zapolnjuje pravno praznino, ki je nastala ob | sprejetju | zakona o igrah na srečo leta 1995, |
zaprosil poslance, naj se izrečejo o | vprašanju | , kot mu dovoljuje 15. člen zakona o |
poteka danes in jutri na murskosoboškem | letališču | velik letalski miting. |
Slovenskim lovcem žal ni preveč pri | srcu | . |
Ko je bilo v | letu | 1996 pravo leglo slovenskih planinskih |
Organizatorji so napako opravili šele po | posredovanju | delegata - napaka sicer ni bila namerna. |
klubu Tržič, kjer so jih govorice o | zaprtju | smučišča še posebno razburile, sprejeli |
Če jo hočemo obdržati v | obratovanju | , je potrebnih vedno več pregledov in |
odeti pustili ino se po slavnostno, v | spremstvu | bobnarja in klicarja na kamniški Mestni |
veselo ostalo, še na večer, ko bodejo na | pobočju | Malega gradu operno burko igrali, katero |
dosežkih, dan kasneje pa tudi v novem | Krilu | Narodne galerije, in sicer obsežno |
Na vprašanje o nemškem | stališču | do vstopa Slovenije v Nato je nemški |
v prvi krog širitve Nata, pa tudi o | izboljšanju | dvostranskega sodelovanja. |
držav na svoj osnutek »memoranduma o | soglasju | « do srede, tako da bi lahko z dopolnjenim |
novo plenarno zasedanje pogajanj o | nasledstvu | nekdanje Jugoslavije, še ni znano, |
Toda po njegovem | mnenju | teh ne bo izpolnila nobena rešitev, |
Po petkovem | sporočilu | GZS, da novega socialnega sporazuma |
živečih pa se je danes popoldne zbralo na | tradicionalnem | srečanju na sevniškem gradu. |
danes popoldne zbralo na tradicionalnem | srečanju | na sevniškem gradu. |
skupini so prečistili tekst zakona o | uresničevanju | socialnega sporazuma, ki je zdaj pripravljen |
lestvica, kot jo je določil zakon o | uresničevanju | socialnega sporazuma za 1996. leto. |
Ta vsebuje določilo, da tudi po | prenehanju | veljavnosti sporazuma, veljajo še naprej |
spremembi ustave in sporazumu strank o | sodelovanju | pri vstopanju države v Evropsko unijo. |
sporazumu strank o sodelovanju pri | vstopanju | države v Evropsko unijo. |
je že pred dnevi napovedal, da pri | iskanju | dvotretjinske večine računa na podporo |
zahtevali nekatere popravke sporazuma o | sodelovanju | pri vstopu v EU. |
Očitki o | spreminjanju | ustave čez noč ne držijo, poudarja |
pogajanja naše države o polnopravnem | članstvu | v bruseljski skupini. |
upravičencev, ki so bivali tri leta na | ozemlju | Slovenije, pa je zunanji minister dejal, |
Po obravnavi in | sprejetju | večine dopolnil so razpravo prekinili, |
Državni sekretar na | ministrstvu | za promet in zveze Žare Pregelj je |
veljati 1. julija, če ga bo pri vnovičnem | glasovanju | na seji državnega zbora podprlo najmanj |
kar pa očitno ni bilo odločilno pri | glasovanju | na državnem zboru. |
avtomobile potrditi tudi na drugem | glasovanju | v državnem zboru, proti sta bila le |
V | imenu | državnega sveta sta razloge za odložilni |
ki je danes obravnaval pogajanja o | nasledstvu | nekdanje Jugoslavije in memorandum |
doseči delne rešitve, ki so, denimo na | področju | zlatih rezerv, arhivov, ambasad, mogoče. |
Pogajalci se sestajajo na | ministrstvu | za finance, delo pa vodi državni sekretar |
izplačevati vse osebne dohodke zaposlenih v | šolstvu | . |
Pogajajo se tudi o | prenašanju | sredstev med resorji - da bi denar, |
se je danes v Bruslju na ameriškem | veleposlaništvu | udeležil večerje, ki jo je priredil |
V | nasprotju | s širitvijo Evropske unije, ki bo dolgotrajni |
prevažal osnovnošolce, je ob 8.55 po | oplaženju | z nasproti vozečim tovornjakom zapeljal |
sprejela predlog zakona o deviznem | poslovanju | in ga poslala v postopek. |
upravnem odboru GZS, danes pa še na | Združenju | delodajalcev odločili, da ne bodo podpisali |
Po | prepričanju | predsednika vlade tudi ni povezave |
Po | mnenju | predlagateljev je referendumsko vprašanje |
oziroma bo iskala pravico na ustavnem | sodišču | , če bo predsednik DZ prekoračil pooblastila |
izglasovali odložilni veto na zakon o | lastninjenju | igralnic. |
redni seji znova glasovali o zakonu o | lastninjenju | igralnic. |
je predlagal svetnik Gregor Miklič v | imenu | interesne skupine delojemalcev. |
posebne igre na srečo, iz sodelovanja pri | lastninjenju | podjetja. |
pogovorih podpisala meddržavni sporazum o | izogibanju | dvojnemu obdavčevanju. |
povečanje osnove so že upoštevali pri | izplačilu | majske plače, poračun stimulacije pa |
Ne samo, da ima v | nasprotju | z njimi hitre recepte za katero koli |
je do zdaj tudi na zunanjepolitičnem | področju | postavil nekaj izjemno trdnih in uporabnih |
trenutku takšna odločnost Sloveniji pri | oddaljevanju | od SECI in graditvi nove Evrope nedvomno |
njihovemu pravičnemu vztrajanju pri | ohranjanju | suverenosti in vitalnih interesov prihodnje |
poteza kmeta nadvse primerna tudi ob | čakanju | in čakanju Slovenije za vstop v EU. |
nadvse primerna tudi ob čakanju in | čakanju | Slovenije za vstop v EU. |
Dobrovega, pripravlja pa ga v tesnem | sodelovanju | z Aktivom kmečkih žena, KZ Brda, Društvom briških sadjarjev, |
Ena glavnih sprememb v | praznovanju | letošnjega praznika je, da ne bo tradicionalne |
popoldanskih urah so sledile prireditve v | središču | Dobrovega. |
jutranje temperature bodo od 9 do 15, ob | morju | 17, najvišje dnevne od 22 do 27, na |
Na | območju | Ljubljane nameravajo oktobra letos |
svetovalec, na takrat še temeljnem | sodišču | v Ljubljani vložil tožbo zoper Zmaga |
Po | letu | 1992, ko so prvič na volitvah izvolili |
volilno udeležbo, precej manjša bo na | območju | pod prehodno upravo Untaesa, kjer na |
V soboto je ob 21.30 na cesti v | naselju | Ženavlje pri Gornjih Petrovcih v prometni |
Lili Petač je še vedno v kritičnem | stanju | . I. U. |
tega, da se izreče o svojem finančnem | sodelovanju | . |
Slovensko računsko sodišče je v preteklem | letu | opravilo 153 revizijskih pregledov, |
Revizorji so pri primerjavi nadzora v | letu | 1995 in 1996 opazili določene premike |
Najbolj so napredovali na | ministrstvu | za finance, saj so uvedli določene |
bilanc, izkazujejo nepravilne podatke o | premoženju | in ne izvajajo ustanoviteljskih pravic |
so revizorji ugotovili, da zakon o | razmerju | plač v javnih zavodih, državnih organih |
so subvencije nemalokrat dodeljene v | nasprotju | z zakonskimi in podzakonskimi akti. |
po hitrem postopku, ker v letošnjem | letu | kljub nedvomnemu prizadevanju socialnih |
plač sta minimalna plača in način o | usklajevanju | določena tako, kot je bilo doslej na |
bruto domačega proizvoda v preteklem | letu | . |
komisije DZ, ki bo sprejela dogovor o | nadaljnjem | delu in začela obravnavo predlogov |
ki bo sprejela dogovor o nadaljnjem | delu | in začela obravnavo predlogov za začetek |
Jetnik leži na trdem | ležišču | . |
Vedno tesneje mu je pri | srcu | . |
Pogovarjal se je o vsem | mogočem | . |
Popoldne je bil pri | dekletu | . |
Petra je udaril natakar po | ramenu | in zavpil: |
Leži ob | morju | , v čarobnem delu sveta. |
V | ljudstvu | se nekaj dviga. |
Najdù bi rad povedal o | trpljenju | , pa ne more. |
V njegovem | srcu | je upanje, svetlo in mlado: |
In v | srcu | nosi čez gore upanje, svetlo in mlado. |
Hodi po cestah in v njegovem | srcu | je upanje, še zmirom svetlo in mlado: |
Večkrat se ozrem po | zapestju | desne roke. |
svežega zraka in okopal se bo v zelenem | morju | , potem bo spet zdrav in vesel. |
Roke mi visijo ob izsušenem | telesu | , kakor prestreljene. |
Saj zvonovi v tem | mestu | skoraj vedno pojo, ampak tako čudno, |
V | trpljenju | sem se okopal in s solzami se opral. |
Malo nižje na | pobočju | je šola. |
Na cerkvenem | obzidju | stoji in jih nam meče. |
Roke mi visijo ob | telesu | kakor prestreljene. |
spoznavati te naše brate po borbi in po | upanju | , naše klicarje novih dni. |
ne skrijete ob njej in ne utonete v | morju | čustev’. |
ki ga lahko vsak stražnik vpraša po | stanovanju | ; in ne bo vedel povedati, kje biva’. |
Pije, pleše, poje, pozablja v | vinu | ; prodal je gosli ‘z nasmehom, kakor |
njegove vrste’, toda pesem je ostala v | srcu | in slika Marije je v duši. |
misliti, da je narod ostal zmerom na istem | mestu | spisov Andrejčkovega Jožeta, temveč |
Smejejo se v | jutru | zori in z drobnimi sivimi dlačicami |
Še otrokom je bridko pri | srcu | , kadar na paši majijo piščalko in jih |
V jutrih ni več slane morilke na | polju | , rosa širokokaplja leži na travnikih. |
To pot se je vozil prvič po | morju | . |
se je zazdelo, da jima je težko pri | srcu | . |
Stene so bile debele, kraj v | podzemlju | . |
so ga prinesli na stopnišče v prvem | nadstropju | . |
V drugem | nadstropju | so ga stisnili k zidu. |
Na | čelu | so se mu lepili kostanjevi lasje, na |
žalostno in tožeče, kakor bi se nekje na | dvorišču | zvijal človek pod težkimi udarci. |
Saj na | dnu | srca še nekaj gori, ampak po vsem tem, |
Zadišalo nam bo po kraškem teranu, po | morju | valujočih žit. |
doma, zakaj tako čudno lahko mu je pri | srcu | , nobena stvar ga ne teži. |
Vidim ob | morju | ribiče, tihi in mrki so, samo z grenkim |
mrki so, samo z grenkim spominom v | srcu | in v duši smolijo barke na pesku na |
se končuje zateglo na o‐o‐o; pesem o | trpljenju | , o suženjstvu, ki samo po sebi kliče |
zateglo na o‐o‐o; pesem o trpljenju, o | suženjstvu | , ki samo po sebi kliče luč. |
je tista nekdanja pesem, kdo poje o | veselju | in smehu. |
Nobenega čolna na | morju | ni več, nobeno jadro v vetru |
rodili, ves božji teden na | morju | so bili, v viharju in dežju, |
- - Kam še gremo tam ob | morju | V Barbano vsi, k Mariji |
ožgana telesa so, kar v | soncu | se jih maje: sto rok se |
kakor je trda kraška zemlja in kamen v | brdu | . |
sredi gmajne med bori in prisluškujem | bobnenju | vode. |
Prisluškujem | hrumenju | v noči. |
Šumeča prihaja v | vršanju | lip jesen; topole in hraste |
Lačni otroci ležijo na | senu | , burja vihra skozi lino |
Bil sem že na | pokopališču | v Oslaviji. |
po bleščečem Travniku v opoldanskem | soncu | . |
Ob | hrumenju | se mi odpre nov svet. |
V izbah so na | gorkem | . |
Pri | oknu | je mizarska klop, na sredi, obdana |
pripovedujejo o grozah, o vedomcu, o | jezeru | , ki je bilo nekoč na Tolminskem. |
Sedim ob | oknu | na verandi in gledam v peneče se valove |
mi zdi, da rasto po vsem triglavskem | skalovju | krvavordeče triglavske rože. |
očeh, a z upanjem svetlim in mladim v | srcu | , kakor je rekel sivolasec glavarju |
doma, ki nosijo verige na rokah, nogah, | srcu | in duši. |
tigri in levi, hrepeneči po dnevu, | soncu | , svobodi. |
materina pravljica mi je ostala na | dnu | duše, smrt v snegu in strahu. |
kraški bajti, sama s svojimi mislimi in | trpljenju | , sama v pisanju in v pričakovanju pisem. |
svojimi mislimi in trpljenju, sama v | pisanju | in v pričakovanju pisem. |
mislimi in trpljenju, sama v pisanju in v | pričakovanju | pisem. |
vzdihnila in solza ji je zdrknila po uvelem | licu | in je kanila v pepel. |
Sedela sta na skali ob | morju | , na silno divjem otoku. |
začutil, da je edina njegova rešitev v | zaledju | . |
mu je zahropelo, kakor bi se nekje v | podzemlju | pokladale skala na skalo: |
gnalo še iz kosti, ki so trohnele na | dnu | pod blatom in korenikami. |
priplavil čez gmajne vonj po cvetočem | brinju | . |
Roke so mu omahnile ob | telesu | . |
Tona je tekla za njim, z najmlajšim v | naročju | , ki se je je krčevito držal za prsi, |
Martin se je vil v | železju | in prosil: |
kamni so se na zagorelih obrazih v | soncu | bleščale bele papirnate kape. |
* Ob | morju | je ležal Trst. |
kmetic, ki so se kopale v dopoldanskem | soncu | , se ustavil v Bologni in se čez uro |
v Firencah in potem dan in sonce na | nebu | , ko je puščal za sabo Arezzo in stare |
Tisti dan so se po | kosilu | odprla vrata. |
V tem | predmestju | ? |
ampak nocoj, ko je božič, je buča na | ognjišču | in roma iz roke v roko. |
orglah, ki donijo na koru, o božičnem | drevescu | , o jaslicah, o pomarančah, o poticah |
najlepši, najskrivnostnejši praznik v | letu | . |
končal, in povem odkrito, da mi je to v | življenju | v veliko nesrečo; koliko pridig, očitkov |
kakor hoče, o tem ni, da bi na tem | mestu | razpravljal in tudi o mojem svetem |
sobi, o tolminski peči, o božičnem | drevescu | , jaslicah, polnočnici in o družini |
Mežnar Martin je bil svoje dni v | mestu | bogat trgovec, pa je propadel, začel |
Vsak večer se sestaneta na | polju | za vasjo in govorita o svoji sijajni |
Pri nas je vse po | starem | . |
Ampak zapomni, v | mestu | ni dobro. |
Pred smrtjo vsak zahrepeni po | življenju | . |
postalo težje, cvetje opojnejše, v | ozadju | gore, in med vsem tem življenje žuljev. |
V črnem penečem se | vinu | je šumotalo vse njegovo življenje, |
Navsezadnje pa se je v | vinu | zazibala čemerna bolna bajta, pripeta |
Kar zaklopilo se mu je nekaj v | grlu | . |
uradnikom, ki so tako lepo dišali po | milu | Rosa di maggio", se odkrivali, držali |
krvavo potrebnih stvari, ki dajejo | mestu | sijaj, videz bogastva in trdnjave domovinske |
V | mestu | pa ni dela; in tudi če je kaj malega, |
praznikih udeležili slavnostnega obhoda po | mestu | ter navdušeno vzklikali državi, kralju |
nekajkrat skozi vse sobe, po hodnikih in po | stopnišču | , Hans pa je skakal od vrat do vrat, |
Po | kosilu | je odhajala v mesto. |
delo, ki ga je grofica storila v svojem | življenju | . |
slika je visela v veži v pozlačenem | okvirju | - v dom nelepega imena. |
grofica, naša dobrotnica - bodi ji na tem | mestu | ponovna čast in hvala za njen velikodušen |
proletarskih golazni - je stala na | križišču | ozkih in mrakotnih ulic v Starem mestu |
zgrudi in zaduši v smolnatem cestnem | blatu | . |
zmerom in povsod" ali pa Vzemite po | kosilu | pomarančo Gaddi, ki Vas osveži in Vam |
majala, poišče žebelj, ga zabije pri | oknu | v zid in obesi nanj kletko s škorcem. |
Tupatam se pri tem | opravilu | razbije kaka šipa in takrat se vselej |
jim je ob tej uri še nekam dobro pri | srcu | . |
čez dan usmaja po | mestu | , zvečer pa pretepa svojo ženo; Ferletis |
angeli, drugi pa so prepričani ravno o | nasprotnem | ; Andreicich je vnet za dolgoprstna |
razširjajo smrad po tlečih cunjah; ob lepem | vremenu | pa lezejo na dvorišče, naslanjajo tam |
lepo popraska po starem, izsušenem | grlu | ; se hropeče odkrehavajo in obujajo |
Ali bom zaradi tega kaj na | boljšem | ? |
plosko roko krepko udarila po žilavem | stegnu | . |
Spočetka molče, roke jim visijo ob | telesu | , strmijo tjavendan in zdi se, da |
Stal boš na | križišču | in skrbel za red." |
V ženskem | vprašanju | je najbolje podkovan Pettaros Ernest: |
je bilo pretesno, pa si je našel na | podstrešju | kot, kamor je hodil spat. |
* * * Na večer, ko v | središču | mesta zagore obločnice in zapljuska |
brenčanjem gori, mu je silno dobro pri | srcu | . |
skoraj ves dan zastonj kolovratili po | mestu | , se vračajo domov, vsi razjarjeni, |
Pettaros je imel danes v | mestu | izredno srečo: ves dan je žagal in |
kajenja upira - in tako je pognal po | grlu | vseh dvanajst jalovih ali osem zabeljenih |
nekaj razlagati o bodočem zadružnem | življenju | , v katero je trdno verjel; krepko je |
začudeno obstrmijo ob vsakem novem | spoznanju | . |
Zgodilo pa se je tudi, da je v | razburjenju | nekoč povedala možu vse, jasno in odkrito. |
Linika se še nekajkrat prevrže na svojem | ležišču | , potem pa mirno obleži in s silo zaustavlja |
Zdaj je bolna: jetična je in po | telesu | jo žge. |
bolezni, in dolgo pridigal o nebeškem | kraljestvu | , govoril s strogim glasom o svetnicah, |
poškropil Pettarosevo stanovanje; pri tem | opravilu | bosta imela obadva precej sitne obraze |
na vasi res praznik, večji kakor v | mestu | vsaka parada. |
oslabitev kapitala in vsak zločin na tem | poprišču | doprinos h končnemu preobratu, v katerega |
Bernardo Giaccogna zasačil pri | delu | " zloglasnega žeparja Ernesta Jaconciga |
Zato pa je drugi sin mož na | mestu | : pri policiji je, v državni službi, |
Zvečer, posebno zdaj v | poletju | , pa gre na dvorišče, sede pod kostanj |
In zato je obrt šla po | zlu | in kaj kmalu padla Chriznichu iz rok. |
Fakini v | podstrešju | igrajo moro", se prerekajo in razmišljajo |
cesti, ki sem jo že premeril na svojem | romanju | preko te blatne zemeljske krogle. |
Človek se lepo sprehaja po gozdu, po | polju | , po kamenitih cestah in po asfaltiranih |
njegova zahteva po korenitem, nevarljivem | sredstvu | in njegov estetičen okus. |
brezpomembnega kakor berač na cerkvenem | stopnjišču | ; niti pogleda ni vreden, kaj šele besede. |
morda kdo ne opazuje pri tem nefinem | početju | , in ga previdno dvignejo s tal. |
Tu pa tam, seveda samo v | mestu | , naletimo na redke posameznike, ki |
Tolstega, psalme o vrbah žalujkah na | obrežju | babilonskih rek, pobijanje »bogokletnega |
smrtna kazen, ki bo po jasnem Bidovčevem | govorjenju | najbrže tudi potrjena. |
Dogajajo se v človeškem | življenju | , in to najrajši ob najtežjih urah, |
zaveda, da to ni prav, vest ga peče in v | srcu | čuti bolečino, toda čimbolj se skuša |
kvišku, se zgrabil za železne križe v | oknu | in zavpil: |
Na | dvorišču | ni bilo več nobenega glasu. |
začudenja in zadrege je oba stiskalo v | grlu | . |
bilo ravno danes treba srečati?« je v | srcu | godrnjal Ludvik. |
se v vetru strese, ptič zaprhuta v | vejevju | , zajec se splaši in zdrsi po listju, |
vejevju, zajec se splaši in zdrsi po | listju | , pa že bežim«. |
Ni vse po | starem | ne. |
Poštar bo menda v | kratkem | gradil na vasi spomenik. |
»Pri vas je vse po | starem | . |
snega, ko se je skoraj izgubil v ruskem | ujetništvu | - takrat se je beseda domovina" |
Liza, vaški zvonik, sonce na večernem | morju | in megla nad Doberdobom, brajda, loka, |
Domovina: to je na | tujem | nekaj nerazumljivega, nad čimer bi |
nasiljem in uporom državi stregel po | življenju | - in zato so zvalili nanj paragraf, |
kljub temu, da je bil spočet v živem | pretakanju | krvi, v topli, soparni mesečni noči |
čelo z žuljavo roko; vse sanje o novem | življenju | so se sesule v prah. |
besede ni rekel, samo prespal je na | senu | in se ob zori odpravil na pot. |
Kajpak, pozimi se človek valja na | senu | , pa lahko tudi ob bajtarskih oblicah |
narezal stelje, trebil gmajno in spal na | senu | . |
Poroka ni v | življenju | ničesar izpremenila. |
Pod noč pa je razsajal na | tnalu | , da so udarci sekire odmevali v nasprotnem |
Kmetje naj bi se posluževali pri | obdelovanju | zemlje že kar najnovejših izumov! |
zločinec, plačanec, ki je stregel po | življenju | svoje lastne države, požigal šole, |
vse tiste besede in jih skladal na | dnu | svojega srca. |
oče, toda polagoma se je umiril - na | tihem | ga je bilo celo sram, da je tako pozno |
jih je skušal prodati, uporabiti pri | obdelovanju | svoje zemlje? |
krivci so odnesli zdravo kožo, sedijo na | gorkem | in uživajo sad svojega bednega dela. |
razklenil roki in roki sta mu padli ob | telesu | . |
oknih so se lesketale v zahajajočem | soncu | , in tam, čisto na dnu, med vrhovi, |
zahajajočem soncu, in tam, čisto na | dnu | , med vrhovi, je ležalo nebo, nastlano |
Čudovito prijetno mu je bilo pri | srcu | . |
toda iz njegovih ust ni bilo glasu; v | grlu | ga je davilo in v prsih je čutil tisto |
»Predsinočnjem sem sanjal o hiši ob | morju | , pravzaprav je bila palača; sinoči |
je čez glavo in se kmalu izgubil v | razmišljanju | svojih sanj. |
najti in spraviti k sebi, da bo na | varnem | . |
ki so se zadnje dni rodile čisto na | dnu | njegovega srca; - čudovite sanje, naglas |
človek iz ljudstva, da je v svojem | življenju | preložil veliko število težkih bremen |
so se mu beli lasje usuli po visokem | čelu | , ter se ves stulil kakor bi se sramoval |
je zdaj popolnoma zapuščen, toda v | kratkem | ga bo za silo popravil in začel novo |
poglabljal v ogrebanje uši ter pri tem | opravilu | presenetljivo glasno piskal skozi široke |
in tako je utihnil, se ustavil pri | oknu | in polglasno požvižgaval predse. |
Govori o | usmiljenju | , dobroti in o pokorščini; o posmrtni |
ki prinaša v mesto vonj po zorečem | sadju | , po polju in sušeči se otavi, - in |
prinaša v mesto vonj po zorečem sadju, po | polju | in sušeči se otavi, - in detektiv je |
Kar na | lepem | so ga premestili h goriški policiji. |
Pri vsakem | zasliševanju | mora biti prisoten, in če je treba |
Sicer pa ga bom v | kratkem | spravil v tek. |
Ernest pod starim kostanjem na mračnem | dvorišču | stanovanjske hiše - toda takrat je |
ukrivljenim kazalcem tolkel po umazanem | steklu | in pritajeno fulil predse napev furlanske |
Prenašal je težke vreče v | pristanišču | , pritajeno požvižgaval in sanjal. |
kmetje s skrbljivimi očmi ozirajo po | nebu | , ter se boje zadnje toče in prve slane, |
In vendar je bilo v njegovem | srcu | polno upanja, v njegovi glavi polno |
reki, okrog hiš so bili plotovi, na | dvorišču | je raslo veliko drevo, ki je dajalo |
Ko je Martin odrasel, je spal na | podstrešju | . |
V svojem | življenju | je sezidal že nešteto hiš in se ni |
katerokoli orodje, s katerim imajo v | življenju | opravka.« |
na glas prebral napis na postajnem | poslopju | , si prikimal in mladeniško skočil iz |
Veste, v | mestu | se s tem precej zasluži. |
Potikaš se po | grmovju | , trnje, robida, korenine, sam ne veš, |
Bilo mu je tako prijetno pri | srcu | , ker se je tako sijajno izmazal; usta |
temnozelenih klinih do reke; še visoko v | pobočju | so sredi temnih bukovih meja ležale |
Na | mestu | kolnika, ki se je včasih vijugal ob |
hladni sobi gostilne na samoti ali pa ob | križpotju | razbeljenih cest, kjer ti mlada deklica |
stopila k tolmunu in se gledala kakor v | zrcalu | ; vodne kaplje so jima visele po obrazu |
Čisto na | dnu | njegove duše je ležala zakopana skrivna |
prisojni strani, so se v zahajajočem | soncu | lesketale šipe. |
bila vežna vrata odprta, je videl na | ognjišču | prasketajoče veje. |
si je rekel, »v | kratkem | jim bom že pokazal.« |
Pri | koritu | je pastir napajal živino, Martin je |
pastir in pobožal kravo prav po istem | mestu | , kamor je bil Martin položil svojo |
Ko se v | mestu | izgarajo, se na stare dni vračajo domov, |
»Kdo bo prej v | soncu | ?« |
vrata so bila odprta, videl je ogenj na | ognjišču | in senco, ki je huškala mimo. |
je rekel svoj dober večer, žena pri | ognjišču | pa se je zganila, pogledala v vežo, |
Še nikdar v svojem | življenju | mu niso dajali vbogajme. |
Martin je čakal na skrinji, v | srcu | ga je zaskelelo, začel je sumiti, da |
In mislil je pravkar na | tihem | oditi, ko je stopil v vežo srednjevelik |
poplačal, naj se nikar ne boje; še nikdar v | življenju | ni ostal nikomur dolžan. |
»Spal bo v | senu | . |
je pihal veter, hlapec se je ozrl po | nebu | in rekel: |
- in tako je bilo dovolj ugibanja o | nasledstvu | . |
prekrstil in so vaščani na njegov račun na | tihem | preklinjali in zbijali šale. |
in vsak je povedal podobno zgodbo o | propadanju | ljudi, ki so šli od doma. |
je počasi postajalo prijetneje pri | srcu | ; zaprl je veke in zaplaval je v svet |
živijo na zemlji: do kolen tičijo v | blatu | , težka bremena nosijo na svojih ramenih, |
greha, po sili svojega hrepenenja in po | bogastvu | svoje domišljije pa bi morali pisati |
Delal je v | pristanišču | , nosil je težke vreče na svojem hrbtu |
počasi si sezidata lepo hišico kje v | predmestju | , hišico z vrtom in ograjo. |
pridigo, ki jo je bil slišal v delavskem | društvu | o veri in kapitalizmu, toda ostalo |
očmi, postajal z bremenom, se oziral po | nebu | in ponavljal: |
Po vojni je še zmerom delal v | pristanišču | , dokler je bilo kaj dela. |
Posedal je pod starim kostanjem na | dvorišču | , pravil otrokom, ki so se po dolgih |
mlinov in hiš je postavil v svojem | življenju | , toda ko je odprl oči, ni bilo nikjer |
In nemara se je na | tihem | celo začudil, da je ta mlin resnično |
Zdaj je Martin ležal v | listju | in je na mlin že popolnoma pozabil, |
veje ob poti so švigale po obrazu, v | grmovju | so se oglašale ptice in sonce je bilo |
V kotu velika peč, pri | oknu | široka, črviva javorova miza, na steni |
nesreči in o vrnitvi v Trst, toda na | dnu | njegovega srca je ležal težek kamen, |
Ko so med kosilom pustili na | dvorišču | voz sveže nakidanega gnoja in je zapihal |
omalovaževalnim obnašanjem pri težkem | delu | . |
brazdah, ki so se svetile v mladem | soncu | , in po vranah, ki so poskakovale z |
Nikomur ni padlo na um, da bi se po | kosilu | zleknil in začumel za kratko urico, |
človek po prvem težkem pomladanskem | delu | . |
po žilah, večkrat se je ustavil na | soncu | pred hišo, stisnil pesti, razkrilil |
Vsi so na | polju | , na mizi drobtine od kosila, pri zdiču |
Prišlo bo poletje - in spet bodo vsi na | polju | , samo Martin bo sam v temni izbi, pazil |
Postalo mu je pusto pri | srcu | , rad bi se pogovoril s komerkoli in |
Ozrl se je k otroku, ki je v | spanju | grizel svoje drobne ročice. |
ni zbudil, ga je narahlo pobožal po | licu | , dokler ni odprl oči. |
Aretirajo ga lahko samo, če ga zasačijo na | delu | .« |
Martin in veselo trepljal Ernesta po | ramenu | . » |
Cestarju, »skoraj lahko rečemo, da so ga po | nedolžnem | zašili.« |
Čisto po | nedolžnem | ga gotovo nismo prijeli. |
Samo recimo, v tem | letu | so zvišali |
»Kako je pa šele v | mestu | ,« |
drug k drugemu in Ernest je razlagal o | življenju | , o trpljenju in o boljših dneh. |
in Ernest je razlagal o življenju, o | trpljenju | in o boljših dneh. |
»ali bo kmalu umrl, ali pa bo mu to v | življenju | hodilo v napoto.« |
časopise in knjige ter se poskušal v | pisanju | . |
Ječa ga je sicer podžgala v | sovraštvu | do fašizma, toda ubila je njegovo |
Govoril je o | žeparstvu | kot o nujnem poklicu današnjih dni. |
ni verjel v to svoje prepričanje, na | tihem | ga je še zmerom pekla vest. |
Treba se je ohraniti pri | življenju | . |
Zrasla je v | predmestju | in zato ji meščanska morala ni bila |
pomislil, in če me hlapec ne najde v | listju | , bo joj. |
je na pašo, cepil drva, usmajal po | polju | in se vneto izogibal gospodarja, da |
Obema je bilo tesno pri | srcu | in zato jima je beseda težko prihajala |
Prvič v njegovem | življenju | se je pripetilo, da je kradel kmetom. |
v gostilni, pil vino in razlagal o | življenju | in o samem sebi, kakor je to delal |
besede, ki si jih bosta rekla ob prvem | srečanju | . |
ko je rekel, da bi bilo po njegovem | mnenju | dobro, če bi bilo milijone tatov, je |
težka in vendar mu je bilo dobro pri | srcu | . |
tiste pravljice so se odigravale samo v | mestu | , v lepih novih hišah, ki so bile enkrat |
Čisto na | tihem | je razmišljal o tem, da bi se preselil |
žalostna, osramočena, s trdnim sklepom v | srcu | , da ne bo več govorila z Martinom. |
tistem, s čimer se je Martin v svojem | življenju | tolikokrat pregrešil. |
V | župnišču | mu dajo kost in kos kruha in če prosi |
hodil je iz kraja v kraj, učil je na | polju | , zbiral je ljudi ob bregovih rek ter |
ga srečali fantje, ga potrepljali po | ramenu | in rekli: |
pustolovščinah, ki jih je doživel v | mestu | . |
Martin, šel je po stezi ob zorečem | žitu | , v desnici je mencal stotak, ki ga |
razklenil prste in jih vlekel po bralnem | klasju | , da ga je ščegetalo po dlani. |
Kar bo, pa bo, si je rekel na | tihem | . |
začel govoriti o deželi, o pomladi, o | poletju | , o mlinu, o trgovini, kjer se bomo |
Tudi otrok, ki ga je Martin držal v | naročju | , je začel vpiti na vse grlo. |
Na kmetih ni tako hudo kakor v | mestu | . |
Pologarica se je zavzela, ker ji še nihče v | življenju | ni rekel gospa, umila si je roke pri |
na skedenj in se dolgo zadrževal pri | pokladanju | živini, da ne bi slišal Gildinih besed. |
Gilda je obsedela na | tnalu | , pokrila obraz z rokami in jokala, |
Postlali so si v | listju | in so polegli. |
leta je Žef tako rekoč trpel samo na | telesu | , po petintridesetem pa tudi na duši. |
Lase je imel počesane po | čelu | . |
Tobak je žvečil samo na | polju | in na cesti, da ne bi svinjal po hiši. |
Vojnac poiskal močno dleto in ji na | tnalu | odsekal dolge ukrivljene parklje, da |
je k Medvedu v dolino, ki je imel na | ravnem | tri njivice in v bajti sedem hčera. |
»hitro skočiš k njej, jo potrepljaš po | ramenu | , pa ti že počepne.« |
je nemirno ležal in se premetaval na | senu | . |
biti bajtar na svojem kakor hlapec na | tujem | in se je oženil. |
Od zore do mraka je bil na | polju | : ko se je nagnil dan, si je z rokavom |
Zdaj v zadnjem | dejanju | pa je počasi tudi zanje dobivala svoj |
Ko so mu ob koncu vojne v | ujetništvu | povedali, da se mora vrniti domov, |
Ko se je naspal na trdem | ležišču | , se je zavlekel k vratom, snel kapo |
zoprn duh po | razkrajanju | . |
Dišalo je po gnilem | sadju | , po mrhovini, po umazanih prepotenih |
Stiskalo ga je v | grlu | ; te gore se lahko vsak hip zrušijo |
Prej ni prav nič razmišljal o njenem | življenju | . |
grozeči »kaj«, toda spustil je roke ob | telesu | , lusknil z vrati in se pognal iz hiše. |
V | zaledju | , ob bregu te reke, pa so se nabirale |
žene, brhka, sočna dekleta, starci na | soncu | , kino, rum, prepečenec in konserve, |
lakota po denarju in lahkomiselnem | življenju | . |
zvečer je Tasić nagovoril Nanco pri | koritu | , Levi je dal Frančku, najstarejšemu |
Kikić jo je potrepljal po | ramenu | , Ostriš jo je objel krog pasu in Nanca |
Sloneli sta na | oknu | in gledali. |
utihnili, tamburica je onemela, ogenj na | ognjišču | je ugašal in ugasnil. |
Saj je vse po | starem | . |
Zjutraj pa je bilo spet vse po | starem | . |
Tako se mu ni godilo še nikdar v | življenju | . |
vojno se je Jakob dvakrat ali trikrat v | letu | napil in se potem drznil |
Tako sta potekli skoraj dve leti v | izobilju | in brezskrbnosti. |
Tudi pri | delu | je molčal ali pa robantil. |
drobne črne oči, ki so zažarele ob | vprašanju | : |
vratu, pila je zmleto lipovo oglje na | mleku | , kadili so jo z osjim satovjem - vse |
gospod župnik govoril tudi o grešnem | življenju | , ki ga je prinesla vojska. |
Vsa jeza in želja po | maščevanju | se je spremenila v užaljenost in zbeganost. |
Zdaj je bil v podobnem duševnem | stanju | in prišla mu je na pamet tudi podobna |
Zavalil je k | deblu | težak štor, stopil nanj in zavihtel |
takrat ni vedel, da je nosil v svojem | srcu | svetel novec. |
bziknil rjavo slino v velikem loku po | grmovju | . |
Prišel je ta in oni, ga potrepljal po | ramenu | in ga kaj vprašal, ker pa ni dobil |
In če je že šel glas o njegovem | pitju | in o njegovi drzni govorici od hiše |
Pretegnil se je na | ležišču | , se nakremžil, si šel z roko čez obraz, |
Ni mu bilo prijetno pri | srcu | , ko je videl samega sebe, kako usmaja |
povzdigne glas, mu vselej zacvili v | grlu | - namesto da bi lepo mirno sedel in |
Obstal je pred kozolcem in se ozrl po | pobočju | : jutro je bilo jasno, rumeneče listje |
rumeneče listje se je zlatilo v bledem | soncu | , pihal je veter, v vrhu se je odtrgala |
Zato se je s hvaležnimi očmi ozrl po | drevesu | . |
Nameril se je bil po | polju | , pa je obstal že za hišo. |
Kuhinja je bila prazna: na | ognjišču | mrtev pepel, v pepelu dremajoča mačka. |
Na | polju | sta se oba prav dobro obnesla. |
Doma sta se ustavila na | tnalu | , štela »ena, dve, tri« in tram je z |
Po | kosilu | je Žef naročil Jakobu, naj za večerjo |
Žef je zamižal in spustil roke ob | telesu | , kakor je delal v Ukrajini, kadar se |
Žef je opustil delo na | polju | in se z vso silo posvetil samo hlevu. |
Žef je bil večinoma samo na | polju | . |
mastnih razorih, ki so se svetili v | soncu | . |
Bilo mu je tako prijetno pri | srcu | , da bi se v tistem trenutku sprijaznil |
davili, a vendar je bilo vsem dobro pri | srcu | . |
Ob prvem jesenskem | deževju | je bilo v hiši že kar celo bogastvo. |
In pri tem | pripovedovanju | |
kako lepo zlato morje bo to v poznem | poletju | . |
pa je Žef vendarle premišljal o tem | vprašanju | . |
Na | nebu | so se kvasili zavaljeni, trebušasti |
Na | ognjišču | je gorela oljka. |
debelo ledeno zrno in ga zdrobil na | tnalu | . |
upnike in jim obljubil, da jim bo v | kratkem | vrnil dolgove. |
zvečer sem bil tepen, »da ne bom več po | nemarnem | skušal božje previdnosti«. |
preveč klavrno usmajal po cestah in po | polju | ter žalostno stokal nad bolečinami |
kramarjev od beneške meje, ki sta v tistem | letu | z naravnost občudovanja vredno trmo |
Skozi barvasta stekla v | oknu | se je lomil sončni pramen in v njem |
Ob tistem | vprašanju | sem prvič v življenju zardel pred nečim, |
Ob tistem vprašanju sem prvič v | življenju | zardel pred nečim, česar nisem razumel. |
izražala v grdih besedah in zelenem | sovraštvu | . |
hčerah ter o čisti Suzani, ki sta jo pri | kopanju | zalezovala dva nečedna starca. |
v zavodu - da sem rad bral o burnem | življenju | in gledal slike in kipe raznih golih |
»Sreča,« je govoril profesor, »je bila po | mnenju | nekaterih učenjakov hči Zevsa in sestre |
učenjakov hči Zevsa in sestre Usode, po | mnenju | drugih pa hči Oceana in sestra treh |
očmi, ki stoji na venomer vrtečem se | kolesu | in muhasto deli dobro in zlo.« |
zamišljeno hodil v zavodu po pustem | dvorišču | , ponoči pa sem vznak ležal na postelji, |
Ostajal sem na domu, ki je bil na | samem | dvajset minut iz vasi. |
Delal sem na | polju | , posedal pri mami, ki je bolehala, |
Bila je v kratkem rožnatem | krilcu | in belem svilenem životku; v globokem |
iskre znoja, kakor se v opoldanskem | soncu | iskri v mivki. |
z veličastnim basom prebral tisto o | pohujšanju | teh malih, o mlinskem kamnu za vratom |
kamnu za vratom in o potopljenju na | dnu | morja. |
predpasnike in životke, ki jih je v tistem | letu | nosila Tinka; na svoje veliko začudenje |
začudenje so tudi ugotovile, da sta v tem | letu | kramarja od beneške meje podvojila, |
starinah, ki sta jo zasledovala pri | kopanju | ; in ker se ji je ta zgodba zdela prestara |
Vaščani pa so pokazali v | dejanju | veliko več srca in usmiljenja kakor |
Srečo se mu je poznalo na duši in na | telesu | : lezel je vase in postajal čudaški, |
Na | križišču | sredi vasi je čepel umazan, na pol |
molka, potem pa stoka o svojem težkem | življenju | , o dolgovih, ki ga tarejo, o davkih, |
Kakor so povedali, sta se po | naključju | znašla tam tudi kramarja od beneške |
To se dogaja tudi pri | človeštvu | - in sicer s postavo, ki to z božje |
sem se seznanil v domačem hlevu, na | polju | in v gozdu. |
Po ustnem | izročilu | pa se je še do današnjih dni ohranila |
nemarne, in takšne, ki so imele na vsakem | vretencu | kosmato bradavico. |
V svoji rasti k | soncu | iz teme jetniških dvorišč je pognal |
In v tem zlatem | jutru | sem takoj opazil, da se je list, ki |
Vsi drugi so mirovali v | soncu | . |
Skoraj vselej sem se ustavil pri | oknu | in pogledal v list. |
razbijal s kosom železa po križih v | oknu | . |
Po | drevesu | pa je lezla velika predpotopna žival |
potopljen v naslanjaču, in listal po dolgem | poročilu | mojega prestopka, ki je bilo opremljeno |
povejte, zakaj ste se obešali na križe v | oknu | ? |
Prepovedano je stati pri | oknu | kakor tudi spenjati se po okenskih |
spregovoril s prejšnjim glasom in brskal po | poročilu | . |
Dvignil je prah na | dvorišču | in ga zanesel prav do drugega nadstropja. |
Stal sem pri | oknu | in strmel v mladiko, ki je ob vsakem |
zgrabil za križe, da bi v zahajajočem | soncu | na poslednjem listu preštel bisere |
Zrak je bil hladen in prijeten, na | dvorišču | so se pogovarjali kaznjenci in golobi |
Zdramila me je roka na | ramenu | . |
dimom napolnjena soba, samoten vran na | nebu | , gola veja v vetru. |
Dva dni so se ti popki greli na | soncu | in v njih se je nabirala sila: razgnali |
prva lastovica v zraku, prve čebela na | resju | , prva mravlja na travnati bilki. |
ječi, ko sem razmišljal o silah in o | življenju | . |
Na | križpotju | srečam ciganko, ki se je pravkar izvila |
bom »neusmiljeno garal«, ter se po | kosilu | in večerji z naravnost občudovanja |
nedolžen tujec, ki ga je pot povsem po | naključju | prinesla mimo in zdaj iz samega dolgočasja |
trobezlja o političnem preobratu, o | spoznanju | , ki prihaja med navadne ljudi, o trpljenju |
spoznanju, ki prihaja med navadne ljudi, o | trpljenju | in o nekem dozorevanju množic, trdi, |
navadne ljudi, o trpljenju in o nekem | dozorevanju | množic, trdi, da je v očenašu nalašč |
se s svojimi resami otrokom zatika v | grlu | , da morajo kajkrat celo bruhati, ter |
Spustil se je čez travnike in izginil v | vrbovju | ob reki. |
Samo v prvem | poletju | je sredi najhujših pasjih dni stopil |
zavil okrog hleva in se ustavil na | tnalu | pod tepko. |
Prvi teden po novem | letu | ga je našel Šmonov Izidor, ki je zmeraj |
potoval skozi našo vas in slišal zgodbo o | življenju | , ki ga je živel Okouinokou. |
sedežem, ki ga bo po tem trpljenja polnem | življenju | na zemlji zasluženo zasedel v nebesih |
nahrulil dve kmetici, ki sta po njegovem | mnenju | preočitno razkazovali v cerkvi svojo |
tabor in dve šunki sta bili manj, da o | maslu | sploh ne govori. |
ki jo je naslednjo nedeljo spustil o | semenu | hudičevem, o jami razbojnikov in o |
zamaknila v pozemske dobrine, da je ob | imenu | te blagodišeče masti žalostno nagnila |
takih primerov ter o neskončnem božjem | usmiljenju | , potem pa je povedal, da bo pogreb |
Zagričar je ostrmel in se seveda na | tihem | jezil, ker mu ni mogel vreči svojih |
bilo napačno, zato se je zdaj obrnil k | dekletcu | , ga z dvema prstoma prijel za nosek |
pozimi, kajti mraz je bil po njegovem | mnenju | najhujše zlo. |
pa se Kuščar na svojem dolgoletnem | romanju | po Pruskem ni nikjer naučil. |
obsežnejši in bolj zavihan kakor v | življenju | . |
ni pomaknil niti za korak naprej - v | bistvu | je bilo njegovo poslednje dejanje korak |
k hlevski luči, ki mu je svetila ob | vzglavju | , ter odmolili očenaš. |
drugemu pletenko rebule ter modrovala o | življenju | in o smrti, kakor sta vedela in znala. |
izčrpala svoje znanje, sta umolknila in na | tihem | grebla po svoji vesti, če nista nemara |
pa je razmišljal, če mu ob zadnjem | srečanju | ni preveč rekel v tisti pridigi o usodi |
potem je njen dar vse, česar smo v | življenju | deležni dobrega in zlega. |
usoda pomenila nesrečo ali smolo v | življenju | . |
dvajset let hrepenel, obupaval in na | tihem | tudi preklinjal svojega naslednika, |
potem ga je davila davica, v petem | letu | ga je napadel oslovski kašelj, ki je |
svoj cilj v krvi, Peter v užaljenem | srcu | , Izidor v granatah, patronah in drugih |
spoznajo, da mesec ni samo zaradi tega na | nebu | , da razsvetljuje temne noči - in to |
stare tepke pred hišo in se prvič v | življenju | razjočejo brez vsakega vzroka. |
vetru, ki drsi skozi krone dreves, in | listju | , ki jim šumi pod nogami. |
Teh lepih in bridkih let se kasneje v | življenju | spominjamo skoraj s solzami v očeh |
Ko kdo ve kje v tujem | mestu | v zaprti sobi srečamo v zaprašenem |
v zaprti sobi srečamo v zaprašenem | zrcalu | svoj utrujeni obraz in polagamo sebi |
utrujeni obraz in polagamo sebi račune o | življenju | , ki je že za nami, večkrat zardevamo, |
Če pa bi šel v šole, bi lahko | človeštvu | neizmerno koristil, kaj vemo, morda |
tiskanega prišlo pred oči, se potepal po | polju | in gozdu ponoči in podnevi, |
hlače, ki jih je bilo treba zakrpati na | kolenu | . |
strmel v lepo svetnico, ki je držala v | naročju | krožnik z dvema oblama. |
sta srečala Zinko, ki je služila v | mestu | in postala že cela čeča. |
prsti v mastne črne lase in se prvič v | življenju | zatekel k svoji pameti po rešitev. |
Tolkel se je po | čelu | in stresal glavo - toda njegova pamet |
Te pomoči je bil Venc v svojem | življenju | že večkrat deležen - toda v tistem |
Na | tihem | pa je sklenila, da bo opravila devetdnevnico |
tako dolgo bičal po nagem spodnjem | telesu | , da je skoraj onemel od bolečine. |
Peter sta se mu dolgo smejala in se na | tihem | čudila njegovi zgovornosti. |
bil je v svojem normalnem večernem | razpoloženju | . |
ker je bil prepričan, da se bo žena v | kratkem | vrnila, toda minili so meseci in meseci, |
zakonskimi družicami, ali pa kadar so v | vinu | zagledali pustolovščine iz svoje mladosti. |
Kočarica pa se je šele po dolgem obupnem | klicanju | oglasila in bevsknila skozi okno, naj |
sprejme, zatrepeče in potem kar na | lepem | zacvete. |
več tako vztrajno valjal po pepelu na | ognjišču | kakor star maček, odkrival piskre in |
iztegnil roko in jo vlekel po rosnem | klasju | , da ga je prijetno žgečkalo v dlan. |
bilkah je Venc nekega dne prvič v svojem | življenju | opazil, da so rože na svetu in da so |
vztrepetavale na vodi kakor zvezde na | nebu | , dokler se niso prevalile čez jez in |
so se mu črni kodri usuli po nizkem | čelu | . |
kakor se čebele pasejo tudi po pustem | vresju | , cvetočem grmu črnega trna. |
je doma, se spet valjal po pepelu na | ognjišču | in vtikal svoje umazane parklje v vse |
Ob | oknu | je brenčala debela muha in se zaman |
bo zrušil sam vase kakor star sod na | soncu | . |
Solze so se ji potočile po mehkem | licu | , rdeče debele ustnice so ji jezno nabreknile. |
Neka čudna toplina je zdaj v tem lepem | jutru | zajela tudi njeno srce ter ga začela |
Stopila je k | zrcalu | , si popravila lase, se vrnila in se |
solze od smeha kar drle po raskavem | licu | . |
kajti v njegovem zarjavelem samskem | srcu | , ki ga je imenoval kamen, se je v tistem |
starega oreha, ki je rasel za hišo ob | gnojišču | , so božale po odprtih oknicah. |
krvavečega palca in matere, ki drži v | naročju | novorojenčka. |
začutila, kako burno mu je utripala žila v | zapestju | . |
nasmehnila, ga rahlo udarila po znojnem | licu | in šla. |
je Venc Poviškaj preživel po tistem | srečanju | , je bila kakor aprilsko vreme: sonce |
Vencu Poviškaju in so bili Zinki na | tihem | celo hvaležni, da jim je priskrbela |
cerkev nenadoma usula velika pridiga o | semenu | hudičevem, o smeteh in nesnagi, o prešuštnici, |
vsa revna plat vasi z Zagričarjem na | čelu | , je sedela za mizami, pila in se zaklinjala, |
Med potjo nista štela zvezd na | nebu | in tudi nista prisluškovala vodi, ki |
Pri | srcu | mu je bilo čudovito in lahko. |
Velika miza je bila na istem | mestu | , še zmerom nekoliko odmaknjena od stene, |
Na | oknu | so dolgočasno zevale že nekoliko zarjavele |
Pri tem | opravilu | mu je srce vselej burno utripalo, ker |
Zmajal je z glavo in čisto na | dnu | srca se mu je zazdelo, da je zagrešil |
v kateri je stala Zinka z otrokom v | naročju | . |
roko izpod glave in opilil Venca po | licu | . |
V njegovem | srcu | ni bilo nobene groze, pač pa samo neko |
se je v njegov pobešeni obraz in pri | srcu | jo je tako čudno zgrabilo, da bi najrajši |
Kaj si pa sanjal?« je rekel po dolgem | premišljevanju | . |
stopil čez most in se začel spenjati po | pobočju | . |
grmovja, teloh je cvetel ob poti, na | vresju | je videl prve čebele, na prisojni strani |
so se šipe lesketale v zahajajočem | soncu | . |
Ali se mar ne srečamo v | življenju | s tisoč bridkostmi, ki so tako bridke, |
priznam, da sem vselej, kadar je v mojem | srcu | vzbrstela nova pomlad, kupil debel |
skrivnost samo tisto, kar imaš zakopano na | dnu | svojega srca in skritega v možganih |
zaprašenih arhivih, lepo urejena po | hrepenenju | in drznosti svojih misli. |
pogovor; govorila bi o sorodnikih, o | vremenu | ali o čemerkoli, toda meni ni bilo |
v glavo, da si bo moral po tolikem | trpljenju | z delom služiti svoj vsakdanji kruh. |
se mi je čudno, da ni užaljen ob tem | vprašanju | , ki mene skoraj vselej vrže iz kože. |
Bil je pravi Slovenec: na | tujem | se vsi znajdejo, doma nikoli, ker se |
V tem | razmišljanju | sta pretekli skoraj dve uri. |
V tem | razmišljanju | sem šel zdoma. |
imamo že toliko trpljenja in žalosti na | dobrem | , da lahko živimo petsto let srečno |
znesle jajca in jih razvpile po vsem | dvorišču | , če že ne po vsej vasi, da so srboriti |
da so srboriti petelini na praznem | gnojišču | prekinili bitko, prisluhnili in se |
komaj utegnil v temi postaviti lestvo k | oknu | svoje čeče. |
kaj polomila, češ kaj bi človek po | nepotrebnem | dvakrat grizel kolena in se spenjal |
da je prismodila žgance, da je pri | pometanju | z eno samo štorasto brezovo metlo dvignila |
mlatičev mlatilo fižol, in da ji je pri | pomivanju | posoda venomer uhajala iz rok pa tudi |
nekaj koristnih naukov, postala na | tnalu | in pogledala s svojim špičastim, s |
Ta nasvet je bil vsekakor na | mestu | , če že ne krvavo potreben, kajti Jera |
pravijo pri nas, če se kdo kar na vsem | lepem | pogrne po tleh. |
kakor pohlevna kura čepela v kotlini na | razpotju | dveh dolin; prav tako je seveda ujela |
vse to me figo briga, čeprav se je na | tihem | veselil, da bo tudi njegova najmlajša |
Na | ognjišču | je v kotlu vrela voda, oprali in poplaknili |
do moje (ga ) drage (ga), o | pozdravljanju | čez hribe in doline, čeprav med njo |
tega postal tako podjeten, da si je v | kratkem | zagotovil naslednika. |
zbran in, hvala bogu, tudi na pravem | mestu | , je že mesece in mesece pridigal samo |
božjih dobrot ali tako imenovanemu | kosilu | , ki je zahtevalo največ žrtev iz kurjega |
kos piščanca, ki je bil po njegovem | mnenju | lep kakor rožica. |
Župnik je sedel na častnem | mestu | in ni črhnil ne bele ne črne. |
obilici, zato so mimogrede odklenili v | župnišču | še oba svoja psa: |
pesmarico od »Domovine, mili kraj« pa do »V | petju | oglasimo zdaj se složni mi«. |
»In da bodo na | varnem | , semle z njimi,« je dejal Nace in odprl |
rekla Luki, naj jo požgečka na pravem | mestu | . |
sta jo Štefuc in Moj Jezus po dolgem | prigovarjanju | vendarle ujela. |
sklede so se razbile, mleko pa se je v | vinu | takoj sesirilo. |
Vstopila je Ruparjeva Zora in držala v | naročju | novega človeka, ki je že ob prvi uri |
krušnimi drobtinami in zasijal v razlitem | vinu | na mizi v tisočerih barvastih odtenkih, |
tisoče odtenkov v naših srcih in v našem | življenju | , ki se peni in poje svojo pesem. |
Kikirikal je in vladal po prostranem | dvorišču | med cerkvijo, župniščem in cerkovnijo. |
Ko je psica Rina pri vsem | nadzorstvu | vendarle ujela trenutek za greh, je |
se je dva dni začudeno sprehajal po | dvorišču | , tretji dan pa se je le odzval obupnim |
zobe - kakor paglavec pri podobnem | opravilu | - dolgo meril in tako dobro pogodil, |
cunjah ležal Feliks, pil lipovo oglje na | mleku | , vsrkaval kislo zasmrajeni zrak, strmel |
Lipovega oglja na | mleku | , zlatnine v posteljo!" |
Štefe je po dolgem | premišljevanju | pobožno vtaknil križ v malho, zablebetal |
Toda ne lipovo oglje na | mleku | ne zlat križ ne prstan stare Trohovke, |
in kakor vsi verjel, da je zdravje v | zdravilu | , ki ga nimaš. |
zlatim bogastvom znašel na cerkvenem | stopnišču | , je videl, da ima v naročju tudi monštranco. |
cerkvenem stopnišču, je videl, da ima v | naročju | tudi monštranco. |
potil od strahu ter po prstih stopal po | stopnišču | . |
V | župnišču | se je široko odprlo okno. |
so mu zdrknili iz naročja ter se na | stopnišču | razbili v tisoče drobcev kakor prešeren |
Seveda ga bomo, saj drugače se bo nam na | steblu | posušil," je pritrdila žena. |
In nemara jih bo še!" je na | tihem | mislila žena; glasno pa je dejala: |
murve, pač pa po prstih po velikem | stopnišču | , da se je lahko še enkrat oddahnil, |
slišal, kako so zaškripala vrtna vrata v | župnišču | - in podkovana palica je zazvenela |
in podkovana palica je zazvenela na | stopnišču | . |
in gleda v kot, če se Krn že žari v | soncu | . |
cvete, veter ga stresa, da je klop pri | koritu | vsa posuta z rdečimi lističi. |
zelo previdno, da bi se ne zbodli na | strnišču | , in se molče stisnejo k zidu. |
Zdaj ve samo to, da je v | oknu | Modrijanove hiše njegova mati in da |
samo roko iztegne in udari Dragiča po | licu | . |
zavpije poštarjeva mati z okna v drugem | nadstropju | Modrijanove hiše. |
se požene kvišku in se že zravna na | obzidju | . |
Zdaj je na | varnem | , kajti miličniki in karabinjerji, ki |
čudnim užitkom občutil rezko bolečino v | srcu | ... tekel je in tekel ter se nato ves |
da ni bil strah, kajti po njegovem | mnenju | je moral biti strah nekaj neprijetnega. |
neznano, prijetno skelečo bolečino v | srcu | . |
poslednjim naporom prevrže kakor riba na | suhem | . |
Zato v nedeljskem | jutru | možje in fantje dolgo perejo roke v |
roke v kropu ter jih nato pri odprtem | oknu | obrezujejo s staro britvijo. |
Pri tem | opravilu | včasih tudi teče kri, kajti nedelja |
in kmetje se morajo pač ozirati po | polju | , kjer žito že sili v klas in kjer trava... |
kjer trava že tako krasno valovi, v | jutru | vsa gosta in težka od rose, v sončnem |
počivale na zelenem travniku, na zelenem | pobočju | , na zelenem gozdu, na vsem zelenem |
pobočju, na zelenem gozdu, na vsem zelenem | prostranstvu | , ki ga lahko objame spočito oko. |
mu murček v podobi zvezdice sveti v | ušesu | - vsi lepo po vrsti, drug za drugim, |
Jaz pa še vrta nimam na | ravnem | ! |
Kmetu travnik na | ravnem | , bajtarju pa peščeni laz v strmini |
grabila samo v križu, razlila po vsem | telesu | ter se spremenila v sladko utrujenost |
nekaj veselja, saj je že v šestnajstem | letu | . |
Slečejo se v | vrbju | in nato drug za drugim nagi stopajo |
jih ziblje, da se bliskajo v žgočem | soncu | , kakor bi se v košati jablani otrok |
živega življenja ter se posušila na | telesu | in duši. |
Nikakor nisem zdržal na | mestu | . |
stole, kakor bi stare znance trepljal po | ramenu | , pobožal sem staro skrinjo, ki smo |
svoje prve resne ure; vsak dan je po | kosilu | prišel stari oče, pogrnil po travi |
dobre pol ure iz vasi, popolnoma na | samem | , in Idrijca teče tako rekoč mimo praga |
je imela čudovit spomin, je v svojem | pripovedovanju | kar na lepem uporabljala cele stavke, |
spomin, je v svojem pripovedovanju kar na | lepem | uporabljala cele stavke, ki si jih |
zgarana, kakor se človek zgara pri zdravem | delu | na kmetih in ne služkinja, ki trideset |
»V | srcu | Evrope živimo. |
Na zelo važnem | križišču | . |
Stane pa je pisal iz Amerike, kjer je v | taborišču | italijanskih ujetnikov. |
vzkliknil, ker sem nenadoma zagledal v | zrcalu | svojega spomina Travnikarjevega strica, |
Obsedel je na | tnalu | ter se ni |
In potem mu je umrl v | naročju | ...« |
Drejc je stricu umrl v | naročju | ...« |
In tam je bilo na | oknu | pet hlebov kruha, pravkar spečenih. |
Postala sva nekaj časa pod tepko na | dvorišču | ter gledala v Idrijco, ki je glasno |
Samo Krn je še žarel v večernem | soncu | . |
Pri | srcu | mi je bilo vedno bolj mirno in dobro. |
trdnih tleh in niti ne veš, kako te na | tujem | premetava. |
V | srcu | pa ti razsaja in te razgreba strašen |
krčevito zgrabila za predpasnik na | srcu | . |
domovini, me je prav tako stiskalo pri | srcu | , toda po pravici povedano, mislila |
Ozrl sem se v hrib, kjer je v strmem | pobočju | visela Kozjekarjeva bajtarija. |
govorili, saj smo premlevali o našem | življenju | . |
Gledal sem po dolini in razmišljal o | življenju | ljudi, »ki se v tej grapi pehajo že |
ob vsaki uri, ker je bila bajta na | samem | . |
svoje mesarske roke udaril Obrekarja po | licu | , da se je opotekel in padel. |
kakor razjarjen bik ter ga plosknil po | licu | . |
Obrekar je slonel ob | deblu | in gledal v plamene; njegov obraz je |
Vsa sodrga pa je skakala v luči po | dvorišču | in vlačila naropano blago. |
Počasi se je dvignil ob | kolu | in pogledal svoje stare noge, ki so |
šuma ni bilo blizu in ne šelestenja v | drevju | . |
Tam,« je pokazala na polico v | pobočju | , kjer se je v mesečini svetila naša |
mesečini svetila naša cerkev in križi na | pokopališču | . |
Naslednji dan sem po | kosilu | šel k Obrekarju. |
belih desk in se je svetila v pomladnem | soncu | . |
Včasih se celo s pestjo bije po | čelu | , da bi se kaj utrnilo, kakšen »Credere, |
Po njegovem | mnenju | sta oba bedaka, ker ne znata živeti, |
ostro grize, kajti po njegovem lastnem | prepričanju | je to veleizdaja in nezvestoba kralju. |
Dobro ve, da v | ljudstvu | vre prav takrat, ko utihne, se pogrezne |
pogrezne v molk ter se mirno ozira po | nebu | , kakor bi presojalo vreme. |
navade ozre oko in potem obvisi na | nebu | , ki je danes nekoliko motno, od suše |
je množica negibna, samo pri vsakem | imenu | rahlo trzne glava. |
pot in se spusti po širokem kamnitem | stopnišču | . |
Podkovani čevlji škripljejo po | stopnišču | , po cesti, po kolovozih in po stezah, |
tih, kakor bi okamnel v tem morečem | brezvetrju | . |
Prav na | dnu | doline, ob beli cesti in zeleni reki, |
V hladnih izbah so družine pri | kosilu | . |
Po | kosilu | vsa družina takoj vstane ter se začne |
in se za hip zamaknejo po | dvorišču | . |
mladost in moč, kakor stati z rokami ob | telesu | in čakati, kdaj mu bo kak Leonardis, |
Nato jim roke brez dela obležijo v | naročju | , glave nagnejo na rame in otožno gledajo |
Pri odprtem | oknu | se zvija učiteljica Ermenegilda Negretti |
njegovim hrbtom pocedi iz okna v prvem | nadstropju | posladkani Modrijanov glas: |
zasuče glavo in še enkrat pogleda po | nebu | , ki je nizko in prazno. |
Po praznem | nebu | kroži jastreb ter se spušča niže in |
takim ponosom napajal pri Modrijanovem | koritu | , se napenja in bo poginila. |
njo mlada Travnikarica z otrokom v | naročju | . |
Izza priprtih temnic v drugem | nadstropju | Modrijanove hiše se je umaknil nagubani |
A tudi okrog hiše, na | tnalu | , pri žlebu, ob malem vrtičku kar mrgoli |
zadnje noge ter jo po rahlo padajočem | pobočju | odvlečejo do brega, kjer sta Zavoglar |
Nato se začno spet ozirati po | nebu | ter se nemirno prestopajo. |
v peti, to se pravi, da bolečina v | srcu | že ponehava. |
se je ves ta šum začel razlivati po | telesu | . |
krilo, je jezno zabrenčala po umazanem | steklu | . |
kakor zmeraj, ko je po opravljenem | delu | legla s čisto vestjo. |
Pri | srcu | jo je zaskelelo. |
Brnenje pa valovi okrog nje in v tem | brnenju | nekdo govori z zamolklim glasom vedno |
jim pleše po suhem žilnatem vratu, v | grlu | jim glasno klokota: |
to pa že tako zares, da se je proti | jutru | Plešarica preoblekla in se odpravila |
ko je Čar prišel, smo ravno stali na | tnalu | in pukali perje iz petelina. |
jasni in čisti, žarijo v jutranjem | soncu | . |
jutranjo meglico, se lomi na debelem sivem | deblu | in se svetlika v vodi, ki se je na |
Gozd pritajeno diha v | pričakovanju | . |
Obraz mu žari v | zadovoljstvu | , kakor bi se neprestano čudil, da koraka |
omehčajo, obraz se mu sprosti v sreči in | hrepenenju | . |
jasna, vsa svetla v mladem poletnem | soncu | . |
Na | dnu | , v globeli, se svetlika bistra Bača. |
Na levem, strmem, poraščenem | pobočju | je železniška proga. |
Po desnem, položnejšem, zelenem | pobočju | se vije bela cesta. |
»A se potem nisi ustavil na tem | sedlu | .« |
Se zamakne v vas, ki se svetlika v | pobočju | , in govori z mehkim glasom, kakor bi |
Nančika pere pri | koritu | nad Drago. |
Vas v | pobočju | . |
strmina do reke Bače, ki glasno teče po | dnu | globeli. |
osojnem, še bolj strmem in zaraščenem | pobočju | , je kolodvor. |
Ob suhem zidu pri Dragarjevem | dvorišču | počiva zraven oprtnika sveže trave |
Pri | koritu | pere Obrekarjeva Nančika. |
obraz, ki je mračen in trd, se mehča v | začudenju | , nato se jasni v hrepenenju, upanju |
mehča v začudenju, nato se jasni v | hrepenenju | , upanju in sreči. |
začudenju, nato se jasni v hrepenenju, | upanju | in sreči. |
popolnoma črna od saj, ki se svetlikajo v | soncu | . |
klobukom, in mlada Travnikarica z otrokom v | naročju | . |
»Po tem | grlu | hrani Hitler svojo laško fronto. |
* Pri | koritu | . |
mimo nje, skoči čez zid, se požene po | pobočju | nad Dragarjevo hišo. |
Bichi vrže pogled po golem | zidovju | in zmaje z glavo. |
* Nančika stoji pri | koritu | Angelca in Tildica nekaj korakov od |
ženo, mlado Travnikarico z otrokom v | naročju | , suhljatega Smodina, drobnega Lokarja |
negiben, mrtev, okamenel v grozotnem | doživetju | . |
Na | dnu | klanca je tovornjak. |
fotografiji; obraz ji odreveni v strahu in | začudenju | ... |
da bi ta zmlinčeni človek segal po | orožju | . |
Za vrati je sklednik, pri prvem | oknu | mizarska klop. |
»V | imenu | boga očeta ...« začne z navadnim, mrmrajočim |
»V | imenu | boga očeta ...« |
Očka Orel se spet skloni k | pisanju | , Boris pa stegne roko, vzame izvod |
z glavo in položi bombi v košaro na | oknu | . |
lasje se ji svetijo v popoldanskem | soncu | . |
očmi zamakne v sočno dekle, ki stoji v | soncu | pred skednjem ter si s prsti češe slamo |
Obraz se mu razleze v | poželenju | ; z jezikom si oblizne debele ustnice, |
s podkovanimi čevlji škripljejo po | stopnišču | v krčmo. |
Na | stopnišču | je slišati škripanje odhajajočih korakov. |
Partizani drvijo po | pobočju | v grapo, skačejo čez progo, se kar |
zagleda Borisa, začne stopicati na | mestu | in se mu nasmiha, kakor bi ga prosil, |
Obraz se mu jasni v | olajšanju | ; počasi potegne desnico iz žepa ter |
materinska ljubezen, ki drhti v srečnem | pričakovanju | . |
Mlada Travnikarica se z otrokom v | naročju | preriva k njemu in mu karajoče žuga. |
Ker smo na tem važnem | križišču | ... ker smo v srcu Evrope! ...« |
na tem važnem križišču ... ker smo v | srcu | Evrope! ...« |
Vsak naj bo na svojem | mestu | .« |
pozdravi, pograbi strojnico in se spusti po | pobočju | nizdol. |
soteske vijuga navkreber po strmem | pobočju | . |
Bojno polje v trenutnem | zatišju | . |
kritje v snegu, za skalami, za debli, v | grmovju | . |
Na | dnu | čistine se dviga izza obronka nepregledna |
izpitem obrazu se mu stresa v sunkovitem | drdranju | . - |
»Jasno!« pribije Stane in ga udari po | ramenu | . |
Ranjenci so na | varnem | !« |
ne utonejo v viharju navdušenja in | drdranju | brzostrelk. |
je, da ima še nekaj neprijetnega na | srcu | , a ne more z besedo na dan. |
V strmem, golem | pobočju | . |
Obrekarica stoji pri | koritu | in čaka, da bi se voda natekla v škaf. |
Ko patrulja izgine na | dnu | klanca, se zdrzne in z vso gibčnostjo, |
Drejc cepi drva na | dvorišču | . |
Drejc se ozre po praznem | dvorišču | in se vidno oddahne, kakor bi ga domobranci |
Drejc se suče na | mestu | in niti za trenutek ne odtrga od nje |
pograbi škarje in zdrvi nizdol po strmem | pobočju | . |
visoko nad glavo in udriha z njim po | tnalu | , da odmeva daleč naokoli. |
dviguje isti trš in udriha z njim po | tnalu | . |
dvigne trš in še silneje udari z njim po | tnalu | . |
njegovem bledem obrazu, ki se trese v | drdranju | brzostrelke, se mešajo napor, bes in |
zagrmi in se s plosko roko udari po | stegnu | . |
ta zverina zdrami in ... kar na vsem | lepem | sam pomlati vso drhal!« |
zavezniška vojska na Primorskem, na važnem | križišču | , med dvema frontama. |
V | dnu | doline vre in grmi: mine treskajo, |
mokre tračnice se zasvetijo v temnem | pobočju | . |
sveti med tračnicami v prvem jutranjem | soncu | . |
Peter, plane čez progo in zdrvi po | pobočju | v grapo, od koder prihaja bojni hrup. |
V svetlem dopoldanskem | soncu | visi gladka senožet, ki jo dolge sence |
Visoko v | pobočju | . |
Na | križišču | dveh cest. |
bi se jezil, da ga Nemci motijo pri | razmišljanju | , in se pritisne k tlom. |
samega sebe, zamiži in se zamaje v | ugodju | . |
Na | stegnu | mu zeva široka rana. |
V | pobočju | . |
Vrvež na | križišču | cest blizu štaba. |
grmičevje je že golo; suho listje leži po | dvorišču | . |
počasi odšepa k Nančiki, ki sedi pri | oknu | in šiva zvezdo na rokav suknjiča. |
Se krepko lopne po zdravem | stegnu | : |
Stane!« se spet navdušeno udari po | stegnu | . |
V | razburjenju | zadene z berglo ob nogo mize, se zamaje |
zamiži in se začne zibati, kakor bi na | mestu | zaspal. |
Komandant stoji pri | deblu | . |
rok, kakor bi se mu ob komandantovem | povelju | zmehčale vse kosti. |
blatnem kolovozu, ki se po položnem | pobočju | vije na sedlo. |
neučakan, da brez potrebe čopota po | blatu | in po vodi v globokih kolesnicah. |
Na | sedlu | obstaneta in se zamakneta. |
zasneženih gora, ki se svetijo v jutranjem | soncu | . |
Sova jo potegne nizdol po | pobočju | . |
pa kar stopi!« ga Stane potreplja po | ramenu | in po premolku resno doda: |
»Vsak naj bo na svojem | mestu | do konca ... |
rokami upreti v kolena, kakor bi na | ravnem | dvigal težko breme sena. |
pribočnik, počasi dvigne roko in ga udari po | licu | . |
hlipa Boris in ga vleče navkreber proti | grmovju | . |
Sova in Boris stojita v | pobočju | in gledata proti goram, kjer se nebo |
okrogel grič, ki se riše na jutranjem | obzorju | . |
Borisu zažari obraz v prvem jutranjem | soncu | in veter mu veselo zaigra v kuštravih |
Dvakrat smo obkoljeni ... in v | razmerju | sil smo eden proti šestim! ...« |
čeladah in se počasi in tiho vzpenjajo po | pobočju | . |
Kakih petdeset korakov v | pobočju | se zgane robidovje; prikaže se čelada |
V | pobočju | se izza robidovja spet prikaže znana |
partizanske položaje, ki so pod cesto v | skalovju | in grmičevju. |
položaje, ki so pod cesto v skalovju in | grmičevju | . |
»Po | morju | diši,« mu odgovori Sova in se nasmehne. |
se mu široko zasmeje in ga udari po | ramenu | , kakor bi s tem potrdil besede očka |
težiti, da me je skeleča bolečina v | srcu | zbudila. |
na postelji, se z dlanjo poribal po | srcu | , ki me je res bolelo, in užaljeno zanergal: |
A kljub vsej tesnobi v | srcu | , sem dobro vedel, da ne sanjam, temveč |
besa in obupa me je začel daviti v | grlu | in pritiskati na senca, a vendar sem |
Roke so mi kar padle ob | telesu | . » |
bil prvi jetnik, ki sem ga srečal v | življenju | . |
zjokala ter se nato veselo spustila po | pobočju | domov. |
Jetična Hostarica je držala v | naročju | malo Mirico; dobri mož jo je venomer |
koščena brada, vsej soseski znana po | imenu | cerkvena mošnja; iz levega kota širokih |
takoj spoznal; trepetal je po vsem | telesu | , a vendar jih je tako napeto ogledoval, |
ga hkrati udaril s kijem po desnem | licu | . |
po vsem | telesu | se mu je razlila bridka bolečina, kajti |
po cesti, Moj Jezus pa se je samo na | mestu | stulil, si pokril obraz z rokami in |
čutil, da mora biti ženi zdaj laže pri | srcu | , kajti zatajen greh je najhujša pokora. |
In čisto na | samem | , kakor bi prav njega iskala ...« |
mestu | . | |
In če bo na | mestu | , ti bo dal vetra! |
Stopical je na | mestu | in si trdo otiral zdaj levo zdaj desno |
sebe, in zazdelo se mu je, da je na | tujem | , čeprav je vedel, da je doma. |
Stoji čisto na | samem | , pomaknjena od vasi, kakor bi se bila |
ko sine svit, je še zmeraj na istem | mestu | , utrujena in tiha. |
včasih planeta na suho: Zinka hlastne po | življenju | , Moj Jezus po pijači. |
Posušil se je na | steblu | , ker je vse svoje življenje zaužil |
Kar na vsem | lepem | se je pomračila - in takrat je v krčmi |
ter si nato v razbitem in zameglenem | zrcalu | ogledovala svoje zalito, a jedro in |
Zinka je kar na | lepem | izbruhnila. |
Po dolgem | iskanju | in preklinjanju je potegnil na dan |
Po dolgem iskanju in | preklinjanju | je potegnil na dan zmečkano cigaro, |
...« je skušal zapeti, a ker mu je v | grlu | samo ostro zakrulilo, je zamahnil z |
preplašeno odkimal pismonoša, ki je ob tem | vprašanju | s strahom pomislil na svojega prihodnjega |
kmet, in težka glava mu je pri tem | pritrjevanju | kar padla na prsi. |
Okrogličar in zavrtel klobuk na razlitem | vinu | . |
Popraskal se je po | strnišču | svojih razbrazdanih lic in dolgo strmel |
in se začela stresati v enakomernem | hrkanju | . |
poslednjih izdihljajih, po razoranem | čelu | so curljali svetli curki znoja, velike |
Pri | zglavju | je že ure in ure stal stari Hotejec |
viseče brke, ki si jih je bil namočil v | mleku | . |
v kolena in se zamaknil v lonec; po | mleku | se je razlivala njegova rjava tobačna |
dvajset metrov od hiše je v strmem | pobočju | stala precej visoka navpična skala. |
bila nad njim in je nihala po sinjem | nebu | . |
Ozrl se je po | nebu | in po vrhovih gora, potem pa je odprhnil |
zahajalo in senca se je spuščala po | pobočju | v dolino. |
stisnil palico pod pazduho in obstal na | mestu | . |
reko, jo prebredel in izginil v črnem | jelševju | na drugem bregu in se spet pojavil |
dohiteti sonce, ki se je umikalo po | pobočju | navzgor. |
gladki senožeti, ki je visela v večernem | soncu | kakor debela mehka odeja. |
je bil takrat star petnajst let; po | telesu | je bil odrasel, po pameti pa otrok. |
Vaški otročaji so ga obkolili pri | napajališču | ter ga začeli obmetavati z blatom. |
Kar na vsem | lepem | je podivjal in bi mi skoraj otroka |
pobral kol, ga s treskom prelomil na | kolenu | , pokazal oba konca Maticu ter mu strogo |
bale, da bi Maticu lahko kar na vsem | lepem | zavrela kri in bi podivjal. |
in marsikatera gospodinja je našla v | mleku | rjave sledi njegove tobačne sline. |
navado, da v vasi niso več govorili o | dekletcu | , ki se je razvijalo v lepotico, da |
močno poribal s hrbtom po raskavem | deblu | , da se je z drevesa usula nanj bogata |
je bilo jasno, Krn je žarel v prvem | soncu | . |
travnikih, po pobočjih, po vrhovih in po | nebu | . |
Mlada in ostra luč je po | dolgem | razklala dolino v dve polovici: v sončno |
Hodil je pravzaprav po | soncu | tik ob črti ter se zibal, kakor bi |
Ko se je pobral, ni bilo o | letalu | ne duha ne sluha. |
Obstal je na | mestu | kakor ukopan in gledal za partizani, |
drug za drugim izginili v sivo zelenem | vrbju | . |
da jim Temnikarica res ni povedala o | mleku | , nato pa je takoj vztrepetal, ker je |
sosedno vas, ki je bila na osvobojenem | ozemlju | , kamor sovražna sodrga verjetno ne |
In pri vsem tem | opravilu | je bil Loputnik tako resen in zamišljen, |
se je bleščala v žarkem dopoldanskem | soncu | . |
»Matic, kar pojdi v | imenu | božjem!« je rekel župnik in zamahnil |
skril za steber ter od tam gledal po | dvorišču | . |
V jezi, strahu in | začudenju | je široko odprla oči in usta. |
prste in ga potrepljala po širokem | licu | . |
toplota; naglo se mu je razlila po vsem | telesu | , mu nabreknila žile in mu tako divje |
Matic je obstal nepremično in strmel po | pobočju | , dokler ga ni Laznar sunil v hrbet |
roko proti cesti, ki se je vijugala po | pobočju | . |
Ozrl se je po | nebu | , a tam je bila sama gladka jasnina. |
zarase ...« je zamrmral, kakor je v svojem | življenju | zamrmral že sto in stokrat. |
njegov nejasni pogled počasi zdrknil po | pobočju | . |
»Na | ravnem | mora ležati, na ravnem!« je rekel Hotejec. |
»Na ravnem mora ležati, na | ravnem | !« je rekel Hotejec. |
Tedaj ga je zazeblo tudi pri | srcu | . |
Pri | srcu | ga je stisnilo, kakor bi se z dolino |
kako se globoko na zemlji, po globokem | dnu | globoke doline, po razritem in izpranem |
bila za vse večne čase izgubljena na | dnu | tega mrzlega in brezsončnega prepada. |
Samo podkovani čevlji so škripali po | kamenju | . |
lagal pob, ki bi očeta rad spravil k | pripovedovanju | , ker se je bal, da bo zdaj začel vrtati |
storil ne samo, kadar se je pripravil k | petju | , pač pa tudi, kadar se je pripravil |
pač pa tudi, kadar se je pripravil k | pripovedovanju | . |
Torej, po | bogastvu | ni treba hrepeneti! |
vzdihnil, kakor je vzdihnil še po vsakem | pripovedovanju | : |
V | srcu | je začutil znano tesnobo in začelo |
svojega obraza, kakor je pisano v svetem | pismu | , a ne da bi zanj morale delati naravne |
tedne kasneje se je pripeljal v vas na | kolesu | . |
tolkel po prsih, ker ga je težilo v | srcu | ... |
lahko reklo, je bil mladi udarjen po | srcu | . |
Vse je torej šlo po | zlu | . |
Vidiš, to dokazuje, da se v našem | srcu | skriva strašna moč, ki lahko vse ugonobi. |
marali niti slišati o Kraljičkovem | dekletu | . |
je gostilno in začela kmetovati po | starem | ; niti novih semen ni marala. |
Otroke je držala na | kratkem | . |
ko se je bil ta na svojem ‘hudičevem | motovilu | ’ pripeljal v vas, poslala pošto, naj |
Tam je bila na | varnem | pred Ravničarico in tam je ostala tri |
‘Pri živem | telesu | bo segnil!’ so govorili ljudje. |
vidimo, pamet se pokaže, kaj pa je v | srcu | , nihče ne ve ... |
to dokazuje, da je tudi v preprostem | srcu | velika moč ... kako bi se reklo ... da |
skorje, kakor je trdo življenje, toda v | srcu | so mehki. |
Prišli pa so k | pokopališču | , splezali na obzidje pri mrtvašnici, |
najmlajša dva in pobrisali so jo po | pobočju | kakor splašene živali. |
enkrat ozrli po Ravnici, po svojem | gnezdu | , ki so se v njem rodili. |
najmlajši, ki ga je uboga Zamorka držala v | naročju | .« |
vesel, da pob še razmišlja o njegovem | pripovedovanju | . |
gladkem kolovozu, ki se je vijugal ob | vznožju | pobočja. |
sredi starih kostanjev, in se ozrl po | nebu | . |
ker je dobro vedel, da ne smeta po | nemarnem | zapraviti niti lire, je dodal: |
je čutil, da očetu še nekaj leži na | srcu | in da bi se rad razgovoril, toda v |
Oče pa o svojem | življenju | še ni bil govoril z njim, posebno pa |
In zato mu je bilo teže pri | srcu | , ker se je sam tako slepo prepuščal |
še ni povedal vsega, kar je imel na | srcu | . |
knjige, ki pišejo o človeku ... o našem | življenju | ...« |
Pobu je bilo neprijetno pri | srcu | , kakor da bi se bil oče izpovedal nečesa |
In ko mu je oče na | stopnišču | še enkrat rekel, naj nikar ne bo mulast |
mladostnih čustev, res je, da so se na | dnu | hladnega tolmuna življenjskega spoznanja |
ostale pod streho so lastovke v varnem | zavetji | - med nas je usekalo in nas |
koščeni kazalec, ki je bil v večernem | soncu | skoraj prosojen. |
navajeno kretnjo roke potegnila po | čelu | , čeprav je njen nagajivi pramen šele |
se je teta s plosko roko udarila po | čelu | . |
se mi ne izgubiš potem ... kasneje ... v | življenju | , kakor pravimo. |
Ali si že pomislil, kaj boš počel v | življenju | ? - |
Pa tudi o našem | življenju | sploh. |
V | grlu | me davi in sram me je, kakor bi me |
Še molčim, še me davi v | grlu | in še me je sram. |
jasno vidim, kako oče sloni ob borovem | deblu | in me gleda skozi zaveso poševno padajočih |
O tem | življenju | , ki je vredno življenja, bi se zdaj |
in cvetja, se počutijo kakor riba na | suhem | , gostje pa se v svojih uniformah počutijo |
ker mi je bilo žalostno in mučno pri | srcu | . |
V | grlu | me stisne, srce mi začne razganjati |
ki stoji pred zrcalom, ali tisti v | zrcalu | ? |
hitim po hodniku, kakor bi on še stal v | zrcalu | in gledal za mano. |
odseve luči, ki se kopljejo v nalitem | vinu | . |
ganjenost, zakaj v tistem stotisočglavem | odposlanstvu | sem zagledal tudi obraz svojega očeta. |
Najbrž mu v | srcu | |
miru pa požene misel o zidavi, o novem | življenju | . |
V mojem | srcu | so zavrela daljna čustva, z mene pa |
udaril vonj, ki mi je bil znan, v | srcu | pa sem začutil čudno, nepojmljivo tesnobo. |
rahlo in iz nekakšne daljave, zakaj pri | oknu | ni bilo več mene, petintridesetletnega |
Pri | oknu | je zdaj slonel tisti sedemnajstletni |
To vrstico o rani v | srcu | pa si je dobro zapomnil. |
In seveda, na | dnu | tolmuna se takoj prikaže drobno truplo |
presune, da ga mršavica spreleti po vsem | telesu | . |
senožeti in temni vrhovi gora, čisto na | dnu | pa je razgrnjeno ravno nebo, posejano |
hitela, da bi čimprej izginila v varnem | zavetju | temne globine pod Dominovim robom. |
enoroka prikazen počasi pomika po tekočem | srebru | - nato pa se mu takoj umakne s poti. |
Naglo smukne vzdolž stene in izgine v | jelševju | . |
dviga, in dvorogi vrh hiti po zvezdnatem | nebu | vedno hitreje in hitreje. |
se bo ustavil na tistih rokah in v | grlu | ga bo stisnilo, kakor bi na njih bral |
materino glavo, ki počiva na visokem | vzglavju | . |
bilo nerodno, ker ga je zalotila pri | prisluškovanju | . |
zato, ker ga je Kadetka zalotila pri | prisluškovanju | , temveč še bolj zato, ker bi mu bilo |
glava, glavica, pa naj ostane v tem | vresju | , v tej senci, senčici! ... - |
bile vaše glave, ki se sončijo na | prisojnem | , bolj bistre, kakor so naše, ki se |
ob vodi, ob vodici, - je zamencal na | mestu | in s kratko roko pokazal v reko. |
Oče je zavil oči proti | nebu | , češ temu človeku ne prideš in ne prideš |
Zato je stisnil zobe, da bi že v | grlu | zadavil jok, in začel prikimavati. |
Na | dvorišču | se je Kadetka igrala s tremi najmlajšimi. |
Oče je z dlanjo počasi potegnil po | čelu | in po hrbtu nosu ter s prejšnjim glasom |
Govoril je v goriškem italijanskem | narečju | , včasih pa je pritaknil tudi slovensko |
rekel in ga očetovsko potrepljal po | ramenu | . |
prišla pomlad, je pomagal tudi pri | delu | na polju. |
pomlad, je pomagal tudi pri delu na | polju | . |
valove, ki so veselo brzeli mimo, v | srcu | pa si je strastno želel, da bi se ti |
je mislil z jezno bridkostjo v | srcu | . |
nekaj nenavadno velikega, pa bi ji pri | delu | zmanjkalo snovi in časa. |
krhlja, lasje redki in počesani po | čelu | , kakor so počesani otroci. |
ne bi več poslušal tega pogovora o | podzemlju | . |
ne dotikala tal, se je pozibavala po | strnišču | pravkar pokošene trave. |
zamaknil v to dekletce, ki se je v rdečem | krilcu | zibalo na zelenem travniku kakor velik |
Bile so koruzne mrve na posnetem | mleku | . |
Takrat smo moko sejali na grobem | situ | , da bi bilo čim manj otrobov, zato |
otrobov, zato so po vodenem, modrikastem | mleku | plavale zlato rumene luskinice koruznih |
V svojem rdečem | krilcu | je bila kakor živ cvet na stari kakteji. |
Zibala se je in ob | šumenju | reke preizkušavala moč svojega krhkega, |
Pri | okencu | v čumnati sem spet slonel jaz, petintridesetletni |
vztrepetavala podoba dekletca v rdečem | krilu | , ki se ziblje na sivi vrbi. |
Zagomazelo mi je po vsem | telesu | . |
so se bili zleknili v senco tepke na | dvorišču | , si podajali steklenico žganja, si |
zvijali cigarete in tiho modrovali o | življenju | in smrti. |
vznak ležim na golih prečnih deskah na | dnu | črne dedove postelje in strmim v latinske |
vzdignili na ramena in se pomaknili po | dvorišču | . |
Stal sem pri | oknu | v izbi in gledal, kako so se pogrebci |
lepenke so samo še enkrat zažareli v | soncu | , nato je črna krsta za vselej izginila |
surovo bleščalo v dopoldanskem junijskem | soncu | . |
Ne vem, kako dolgo sem tako stal pri | oknu | . |
počasi sesedla in polagoma kamnela na | dnu | mojega srca, hkrati pa se me je začel |
Razpršijo se po vsem | telesu | . |
Dobrota ni v krvi, dobrota je v | srcu | . |
sem rekel, čeprav me je stisnilo pri | srcu | . |
se presončila na belem, razbeljenem | kamenju | . |
vedno širših krogih poganjal po sinjem | nebu | . |
Takoj me je spet stisnilo pri | srcu | , zakaj zdaj sem prav dobro vedel, da |
sivolasi Krn in srečno žarel v zahajajočem | soncu | . |
sem rekel in se pognal po strmem | brdu | naravnost proti hiši. |
obril, si iztisnil ogrce po bradi in | čelu | , mrmrajoč si v tolažbo: |
Smreka, ki raste na | planem | , sama zase, le počasi izgublja svoje |
šema modroslovna!« sem se udaril po | čelu | . |
brez žuljev, vendar pa so pri kmečkem | delu | vselej takoj in trdno zgrabile, zdaj |
in gnetejo pravo besedo, da bi pri | delu | pomagale pameti in srcu ... |
njih tako rada sanjarila pri temle | oknu | . |
V | srcu | me je stiskalo kakor v hudih sanjah, |
Šele tedaj sem opazil, da je v | naročju | držala mojo brzostrelko, previdno, |
s praga, da bi jih pobral, zakaj na | tnalu | je ded s tako silovitostjo cepil drva, |
drva, da so kalovnice letele po vsem | dvorišču | . |
Naša dolina je bila v neposrednem | zaledju | , vojaštvo je kradlo in nam potlačilo |
kradlo in nam potlačilo vso zemljo na | ravnem | , a te je pri nas malo. |
Oče je bil že dve leti na ruskem | bojišču | . |
preklinjati svojega očeta, ki ga je »po | nemarnem | « spočel, uro svojega rojstva in nekega |
Udaril sem po | oknu | in zaškripal: |
krave, ki so šle po vrtu, se izgubile v | jelševju | , se še enkrat prikazale na Preseki |
sod, da bi dolgo odmevalo: na soškem | bojišču | je bila bitka. |
kaplje, ki so se svetile v večernem | soncu | . |
čeprav sem zaradi tega večkrat prebral v | sv. pismu | o teh dveh mestih, čutil pa sem, da |
Obstal sem pod velikim orehom na | dvorišču | , kjer je sedela in klekljala Vojnačeva |
Niti pet minut ni posedel na istem | mestu | pa je že vzdihnil in vstal, se trikrat |
se trikrat prestopil in se ozrl po | nebu | , kakor bi presojal vreme, nato spet |
latinsko besedo sem večkrat bral v | sv. pismu | , a je še nisem bil slišal iz ust živega |
prisrčno nasmejal in povedal, da živi v | mestu | , ki se imenuje Brno. |
V sebi sem priznal, da je v | mestu | sicer lepo živeti, toda podoba domačije, |
zaredili na njej ter jo razjedli pri živem | telesu | kakor tistega tolminskega grofa, ki |
dolgimi lasmi in z otrokom v | naročju | je sedela med skalami v gozdu in gledala |
Po dolgem | prerekanju | sva se naposled pogodila, da bom za |
Ker pa sem imel sedem poti že v | dobrem | in ker trenutno nisem imel nobenega |
njo - in kmalu je izginila v zelenem | jelševju | ob potoku Skopičniku. |
njen mož že dobri dve leti v ruskem | ujetništvu | , Kata pa hčer, čeprav še ni bila poročena. |
po državni cesti in po Modrijanovem | polju | , kjer se je prelivala gosta otava. |
Na | čelu | je stopalo deset vojakov v polni bojni |
zamahnil z golo sabljo, ki je poblisnila v | soncu | ... sklonil sem glavo, si zatisnil ušesa |
slišal, kako so zazvenela stekla v | oknu | in kako mi je v prsih tolklo srce. |
Justina ji je z vsem telesom obvisela v | naročju | . |
- Komaj v šestnajstem | letu | je. |
Vojnačke, vsaka s svojim dojenčkom v | naročju | . |
do hriba, se tiho valjal po ajdovem | strnišču | in s suhim šumom švigal med posušenimi |
baržunom: zadišalo je po trohnečem | listju | in po vlažni, spokojni zemlji. |
Na soškem | bojišču | je rohnela XII. |
ponosno zaupali v deda, ki se je v | pritličju | boril kakor lev. |
ozirali v deda, ki je še vedno sedel ob | vznožju | stopnic. |
Po vsem širokem | ognjišču | je bila razgrnjena debela plast žive |
zdravje tistih priletnih vojakov, ki so v | zaledju | sekali drva, nabirali protje za utrdbe |
plašno stiskali k mami, kakor bi po vsem | ozračju | plavalo nekaj grozljivega. |
domačega konja, ki te nekoč kar na vsem | lepem | brcne in pokaže dolge zobe. |
mimo mrtvo Justino z mrtvo Boženico v | naročju | . |
kajti od njiju je krepko zaudarjalo po | žganju | . |
pokroviteljsko potrepljal po golem | ramenu | in mu pomežiknil, kakor bi hotel reči: |
O svojem | življenju | razmišljam ... in o svojih otročičih, |
V | pritličju | je bilo vse narobe. |
spet postavil na tla in stopil proti | ognjišču | , k najmlajšima dvema. |
ušesa ... skratka, segnil boš pri živem | telesu | ... |
drobim belega kruha vanjo, tudi če po | naključju | pridem do njega. |
zdaj v drugi kot - in že je imel v | naročju | dva obliča, žago, mizarski svinčnik |
siva glava je ležala na tako visokem | vzglavju | , da sem skrivaj dvignil prt in pogledal, |
sprevod pomikal po vrtu, izginil v gostem | grmovju | in se še enkrat prikazal na Preseki. |
ter s svojo neugnano silo in slo po | življenju | odtajala zmrzlo zemljo, predramila |
gledal sem vanje in drhtel v strahotnem | pričakovanju | , da se bodo zdaj zdaj zganile in zaživele, |
zganile in zaživele, kakor so živele pri | klekljanju | , ko so gibčno premetavale klinčke in |
Mlada Vojnačka je držala v | naročju | malo Boženico, ki je sesala prstek |
vzela Boženo z mize, jo poviškala v | naročju | in rekla: |
domači podrtiji čakala smrti in v tem | čakanju | rada obiskovala bolnike in mrliče. |
njej kar koprnela zarjavela mreža v | oknu | ; na drugem koncu, za vrati, pa se |
se sončni žarki drobijo v razbitem | steklu | na starinski podobi sv. Andreja, zavetnika |
žarijo v jutranjem, druga v večernem | soncu | , a žarijo vsa in vselej, kajti na slikah |
medu, a hkrati nevede in nehote nudijo | cvetju | pomoč v ljubezni. |
Negnoj rumeno cvete v mladozelenem | bukovju | , trepetlike imajo toliko listja, da |
A po | nebu | , glej, že krožita orel in orlica. |
In vendar ima ta glagol v | življenju | največ izjem, največ nepravilnih, težavnih |
Prikazala se je kmalu in ne sama: v | spremstvu | trgovca Modrijana in brigadirja je |
Na | tujem | me je ta privid zvesto spremljal ter |
meni marsikaj, verjetno celo slo po | pisanju | . |
povem, če slišim domovina, me ogreje pri | srcu | , če slišim država, pa ... no, kako bi |
Držali bi se resno kakor spomeniki na | pokopališču | . |
Vsa njegova norost pa je bila v | poglavitnem | v tem, da je vedno prepeval! |
Nemara ga tudi pri | delu | kdaj srkneš, a?... |
zalito in plešasto glavo, da se mu je na | soncu | svetila kakor tiste steklene krogle, |
A se ni skrival v | grmovju | , temveč je šel naravnost v hišo. |
Ure in ure je sedel na | tnalu | , kadil cigareto za cigareto, vstajal, |
bila v hribu, daleč nad vasjo in na | samem | . |
Oče je stopil k njemu, obstala sta na | tnalu | ter se začela pogovarjati. |
prvih korakih sem začutil, da v mojem | srcu | ni bilo več prejšnje vedrine. |
je zastrl sonce na mojem notranjem | nebu | . |
noge, ki so se sunkovito zasukale v | groblju | in obstale. |
V | soncu | Kadetkine ljubezni - in v njeni bližajoči |
kakor je bil v gostobesednem tetinem | pripovedovanju | . |
za vse, ki jim je ljubezen res pri | srcu | , ter se je zato pognal v boj proti |
po strmem, skoraj navpičnem zelenem | brdu | - in tedaj se je iz spomina prikazala |
dvaindvajsetimi leti prav po temle | brdu | počasi pomikala za krsto iz cinka, |
cinka, ki se je prav v istem majskem | soncu | bleščala na širokem Podzemljičevem |
stojimo pod tepko in strmimo po zelenem | pobočju | . |
v obledeli črnini, Kadetko v modrem | krilu | in beli bluzi, mene v oguljeni partizanski |
na mojem tilniku Silvijo v rožastem | krilcu | . |
»Mrtvi pri | podiranju | , mrtvi pri zidanju!« |
»Mrtvi pri podiranju, mrtvi pri | zidanju | !« |
žuljavo, premrlo roko potegnil po vročem | čelu | in otresel na mrzlo zemljo znojne kaplje, |
dolino, so najprej iztrebili zemljo na | ravnem | . |
z rovnicami, a zdaj, glej, je že na | ravnem | nekaj slabših njiv, ki jih ne orjejo |
Na | pokopališču | so se svetlikali beli nagrobniki. |
so stale štiri ciprese, ki so bile v | soncu | skoraj črne. |
stala tik pred menoj, jasna kakor v | zrcalu | . |
Posedli smo ob tem | razpotju | ter se zamaknili v dolino, ki je zdaj |
zavaljeni čmrlji so brenčali po cvetočem | vresju | , iz Volčje grape se je oglašala kukavica. |
»Če že moramo iti, potem pojdemo po | starem | .« |
podkovani čevlji so brez glasu škripali po | kamenju | . |
In vendar mi je bilo laže pri | srcu | . |
Kar zazeblo me je pri | srcu | . |
čakal, da se bo Kadetka prikazala še na | kolenu | Ostrega brda. |
Smrt po golem | naključju | , brez njegove volje in brez zunanjih |
bi bilo Kadetki neprimerno teže pri | srcu | , če bi izvedela, kako je Gino umrl. |
sivolasi Krn in mirno žarel v zahajajočem | soncu | . |
Pri | oknu | je stal nekdo v beli halji. |
komandanta, ki mu je pobrala brata v | orožju | , v tistih časih pač najbližjega, najdražjega |
Pri | srcu | mi je bilo tesno, žalostno in bridko, |
muh kraljujejo okrog njega, kajti pri | koritu | napajajo konje in krave. |
Ves dan plešejo v | soncu | muhe, obadi in brenclji čudovitih, |
In ker ves dan ni pri | koritu | ne Modrijanovih ne Fratarjevih in ne |
dobro ve, da je Tinka pri Paziju na | varnem | , in zato jo brez skrbi pobriše k mostu, |
V | oknu | drugega nadstropja Modrijanove hiše |
Jetična Hostarica je držala v | naročju | malo Mirico; dobri mož jo je venomer |
koščena brada, vsej soseski znana po | imenu | cerkvena mošnja; iz levega kota širokih |
takoj spoznal; trepetal je po vsem | telesu | , a vendar jih je tako napeto ogledoval, |
ga hkrati udaril s kijem po desnem | licu | . |
debele solze pridrle po licih: po vsem | telesu | se mu je razlila bridka bolečina, kajti |
po cesti, Moj Jezus pa se je samo na | mestu | stulil, si pokril obraz z rokami in |
je zadišalo po prebujeni zemlji, po | brstenju | , po soku življenja. |
pepelnata obleka zasrebrila v jutranjem | soncu | . |
pasu se je razlivala po strmem osojnem | pobočju | , kjer sta na peščeni polici samevali |
razmahnil, pa se je začel vrteti po | dvorišču | . |
Otroci so razposajeno hrumeli na | soncu | . |
Če jo je nenadoma srečal na | samem | , je sklonil glavo in se ozrl v stran. |
V cerkvi je dišalo po vosku in | kadilu | , ozračje je bilo omamno, orgle so bučale, |
čudno, če je v tem prvem pomladnem | jutru | ognjevito cepil drva in vsakih pet |
Kar na vsem | lepem | se izgubi, kakor bi se od zemlje odtrgal |
razpetimi krili drselo po nasprotnem | pobočju | . |
Približala se je | pobočju | , precej časa krožila in prhutala s |
sukale sloke bele noge, ki so drobile na | mestu | , drobile hitreje in hitreje, dokler |
Venček je obstal nepremično ob svojem | deblu | in čakal, da se bo Milica še enkrat |
Šla sta preko jase in izginila v | grmovju | . |
Čaplja je zaprhutala na | mestu | , kakor bi nameravala obležati, nato |
vitko pepelnato telo jasno zarisalo na | nebu | in se zasrebrilo v dopoldanskem soncu. |
nebu in se zasrebrilo v dopoldanskem | soncu | . |
spuščati, dokler ni zdrsnila po svetlem | skalovju | obžarjenega Krna in utonila v senci |
V nasprotnem | pobočju | je zagledal Prikrajarjeva dekleta, |
Venček je slonel v gozdu ob | deblu | in poslušal. |
Obstal je pri drugem | drevesu | in spet poslušal. |
polival s kropom, da se mu ne bi pri | oranju | klecala lemež in črtalo. |
neprijeten vonj po plesnivem kislem | zelju | . |
čepico, ki se mu je bila zakotrljala po | blatu | in nekaj zajecljal. |
preslici, ki je stala pred hišo in grela na | soncu | svoje tenke krake. |
se nasmehnil in potrepljal Ivana po | ramenu | . |
močan, tako močan, da mu po splošnem | priznanju | ni bilo enakega daleč naokoli. |
Po | kosilu | se je poigral z otroki in nato še z |
zaškrtalo v sklepih, in kar na vsem | lepem | izbruhnil: |
leta je premerila vso Primorsko po | dolgem | in počez ter je torej poznala vse kuharice |
bolj dopadljivo, če se župnik vdajajo | pijančevanju | ali prešuštvu. |
se župnik vdajajo pijančevanju ali | prešuštvu | . |
»Kristus nebeški, da bi se na | steblu | posušil, ti in tvoja kri!« se je zrepenčila |
Kar na vsem | lepem | je nekega popoldneva prikorakal po |
kramp v zemljo in kako udrihati po | kolu | , da se pri vsakem udarcu pogrezne za |
njemu po razno orodje, toda o kovačevem | izzivanju | ni rekel niti besede. |
Na | tihem | so bili ponosni celo na njegovo pregreho, |
Po | nebu | so se valili debeli, skoraj črni, grozeči |
»V | imenu | presvete trojice!« in se s sklonjeno |
švignili iz vode in izginili v gostem | jelševju | . |
Toda pognal se je po | polju | . |
Pravzaprav me je zbudila mama, ker sem se v | spanju | premetaval in mučno ječal. |
Pri | oknu | jo je stresla, kričala in kazala z |
Učiteljica, ki bi jo vsi najrajši pri živem | telesu | zmleli v prah, pa jo je spet zgrabila |
se prav počasi začeli pripravljati k | pisanju | . |
tako trpko, brezupno jezo sanjal o | maščevanju | , kakor bi slutil, da je to zadnjič. |
Tako čudno me je stisnilo pri | srcu | , da sem se kar obrnil in skoraj stekel |
že dvajset let, poleti in pozimi, v | soncu | in dežju, v vročini in mrazu. |
ljubezni ene, in ker ponoči v | spanju | so zastale, zbude se, ko spet |
Bilo mi je tako težko pri | srcu | , da sem kar stekel naprej. |
pri zadnjih besedah kar zabolelo pri | srcu | . |
In kdor jo iz jeze in sovraštva po | nemarnem | jemlje na jezik, ta je, ... ta je v srcu |
nemarnem jemlje na jezik, ta je, ... ta je v | srcu | slep in gluh ... ta sploh nima srca ... |
po topolu in ga pobožal po raskavem | deblu | . |
To je bila moja prva vožnja po | morju | . |
Po sivem | morju | , ki se je tu in tam svetlikalo v raznih |
Čutil sem kri, ki mi je polzela po | licu | , v duši pa sta mi vrela jeza in strah. |
zabitim hribovcem, ki ne zna hoditi po | ravnem | , mlajši pa me je začel obsipavati s |
razkačen, da me je s ključi udaril po | licu | . |
prišla pred hišo, da bi posedela na | soncu | . |
Zavil sem se pod odejo in v žgočem | kesanju | zaihtel: |
diha ter čakal - in naposled sem v | čakanju | zaspal. |
V | spanju | pa sem sanjal, da sta oče in mama že |
Stisne me v | grlu | in kolena se mi zašibijo. |
povedal, ker me je prej stisnilo v | grlu | . |
za njo ostala gluha samota v mojem | srcu | , v naši hiši in v vsej dolini, sem |
igrivo poplesavala po razvalovanem | morju | . |
Tudi v mojem | srcu | je bilo prijetno vetrovno in v moji |
grenkosladko tesnobo, ki me začne potiskati k | pisanju | . |
sem na desno, stopil nekaj korakov ob | obzidju | , se ustavil v borovem gozdiču in sedel |
Druj je v našem | narečju | drugi. |
»Na‐a | nebu | je‐e sonce, na zemljici |
»Na‐a | nebu | je‐e sonce, na |
zidati navzgor, temveč navzdol, malce po | ravnem | in potem naravnost v zemljo«. |
ter se z Luko prijazno pogovorili o | zidanju | navzdol, malce po ravnem in potem naravnost |
pogovorili o zidanju navzdol, malce po | ravnem | in potem naravnost v zemljo. |
je bil še v ognju razlage o svojem | zidanju | , je takoj dodal: |
Nekega večera je kar na | lepem | pobesnel. |
jezika; živel je namreč kakor cvet na | polju | in ptica pod nebom, zato je lahko vsakemu |
»Na‐a | nebu | je‐e sonce, na zemljici |
Navzdol, malce po | ravnem | , potem pa naravnost v zemljo. |
Stopil je k debeli murvi pri cerkvenem | obzidju | in se zamaknil v tri svetlo sive golobe, |
streho župnišča, od tam na ciprese pri | pokopališču | , s cipres na zvonik, z zvonika na hrib, |
Tako je rekel in se obrnil proti | župnišču | . |
In v tem čudnem | šumenju | in utripanju se mu je zazdelo, da ga |
In v tem čudnem šumenju in | utripanju | se mu je zazdelo, da ga od daleč kličejo |
»Na‐a | nebu | je‐e sonce, na |
Tantadruj se je po dolgem in mučnem | otepanju | le iztrgal razposajenim otročajem ter |
Pobožala ga je po | čelu | in Matic je uprl vanjo svoje velike |
»Navzdol, malo po | ravnem | , potem pa naravnost v zemljo!« |
jaz bom kmalu šla navzdol, še malo po | ravnem | , potem pa počasi v zemljo.« |
»V | imenu | postave, zaigrajte!« je stražmojster |
Pri tem odločnem | dejanju | je z glavo zadel v nihalo, ki je obstalo. |
»Na‐a | nebu | je‐e sonce, na zemljici |
»Ne imenujte po | nemarnem | mučenikov!« je zavreščal. |
»V | imenu | postave, vsi smo mučeniki!« je uradno |
»V | imenu | postave, vsi smo tudi norci. |
»V | imenu | postave, še enkrat!« je zarjovel stražmojster, |
»V | imenu | postave pokorno izjavljam, da boš res |
V | imenu | postave, ven!« |
»V | imenu | postave, nobenega žakaja več!« |
»Znamenja na | nebu | !... |
čaka na življenje tam nekje v daljnem | jutru | . |
Po | dolgem | so premerili trg, zavili okrog črnega |
lopo pokopališke cerkvice, da bi se v | zatišju | oddahnili, preden jo mahnejo čez odprta |
Po prstih so se približali | župnišču | , po prstih so stopili do okna in pogledali |
zlate luči se je v snopu razgrnil po | dvorišču | . |
Tantadruju pa je bilo čudno toplo pri | srcu | . |
da je treba zidati navzdol, malo po | ravnem | , potem pa naravnost v zemljo!« |
V | imenu | postave, izpod nog!« |
»Na | pokopališču | zvoni! |
Na | pokopališču | zvoni!« |
»V | imenu | postave, red in mir!« je uradno zarjovel |
»V | imenu | postave, kje gori?« |
se je stresel Matic in pokazal proti | pokopališču | . |
»V | imenu | postave, naprej!« |
»Na‐a | nebu | je‐e sonce, |
»V | imenu | postave, povej, zakaj pojejo!« je uradno |
»V | imenu | postave, kaj delata tukaj?« |
V | imenu | postave, držite jih!« je pokazal v |
»V | imenu | postave, vstani!« |
»V | imenu | postave, vstani!« je stražmojster zvišal |
»V | imenu | postave, iz jame ven!« |
Na mrtvem | nebu | je poševno ležal samo en oblak, dolg |
Na cesti sem se ozrl po | pokopališču | . |
zategli zledeneli krik, ki zveni v mrtvem | brezveterju | ; bil sem Luka in Rusepatacis, Enaka Palica |
»Na‐a | nebu | je‐e sonce, |
Bridko je donela trobenta in na sinjem | nebu | je mirno plaval bel oblak. |
v kratkih hlačah; in ker je stal v | oknu | in je za njim padal na ozko notranje |
čista, kakor je bila kdaj koli v živem | življenju | . |
Švignil je po strmem in zasneženem | pobočju | . |
Tam, že prav na robu, se je v zimskem | soncu | še rahlo pozibaval lep in bel oblak |
dolgi in temačni veži, kjer so pri | ognjišču | stali vsi trije, in vsi trije našobljeni, |
»Poglavitno je, da ima človek pri takšnem | delu | mir! |
mu iz grla usipal grušč po lesenem | koritu | v trebušno votlino. |
Gazil bom po | celem | , a jih bom prehitel. |
se je tudi Temnikarici prelomilo v | grlu | . |
je bila v tistem kratkem, prekratkem | letu | , ki sta ga preživela skupaj, skrila |
velika bridkost utone v svojem lastnem | morju | ... |
In v | srcu | se mu je nekaj premaknilo, kakor se |
dobro podkuril, da bomo zvečer lepo na | toplem | . |
Temnikarja je spreletel srh po vsem | telesu | . |
če bi ves dan lahko sedeli takole na | toplem | . |
z muko, z nekakšno čudno žalostjo v | srcu | , ki se je kmalu pretočila v obup, obup |
arnike v žganje, kar je bilo po njegovem | mnenju | edino zdravilo za moža v podobnih težavah, |
in prožen, zdrav in krepak, tudi v | srcu | veder, a nekam čuden - spremenjen. |
bilo samo enkrat v njegovem dolgem | življenju | , v tistih davnih mladih letih, ko je |
zaneslo v Zasekarjeve čeri, toda v | srcu | je dobro čutil, da jih bo srečno minil |
pravljična kača vijugala po strmem | pobočju | , grebenasti Vranjek, ki je silil v |
Začutil je nekakšno žalost v | srcu | , ki se je kmalu pretočila v obup, obup |
V tem | ozračju | bo nekaj, kar mi ne prija...« |
povedali, da se v skalah, visoko v | pobočju | skriva nekaj ranjenih partizanov, in |
»In na | križišču | pa kar na desno krenite, po trdi cesti!« |
»Na | razpotju | pa kar na desno krenite, po trdi cesti!« |
gotovo ne razmišlja o skrivnostnem | drhtenju | svojih korenin in koreninic, ki v večni |
Kresnil je s palico po | deblu | , potem pa jo je vodoravno obdržal v |
Vse je dihalo po nepojmljivem | hrepenenju | in nepopisni osamljenosti. |
Kolovoz se je vlekel ob | vznožju | levega pobočja. |
žari zasneženo pobočje v zahajajočem | soncu | . |
Kolovoz je zavil navkreber po | pobočju | . |
V | deblu | je bila štirikotna votlinica, ki pa |
neslišno približal, toda obstane na | mestu | in se zjezi nase, ker tako glasno sope: |
zlekne na hrbet in poišče oblak na | nebu | , posluša utrip zemlje, ki odmeva v |
utrip zemlje, ki odmeva v njegovem | srcu | , in gleda v nebo. |
stavka, ker ga je nekam čudno stisnilo v | grlu | . |
vzdignil, jasen in ves žareč v zimskem | soncu | , da bi Temnikarju povedal, kako rad |
so se vijugale sem in tja po zelenem | polju | kakor veseli trakovi ter povezovale |
in vasice, ki so se v popoldanskem | soncu | skrivale med sadnim drevjem. |
čiste in snežno bele kakor oblak na | nebu | . |
je zaprl vrata za sabo in je bil na | tihem | zadovoljen, da ga takrat, ko bodo prišli |
zaplala in kako se je takoj nato v | srcu | oglasilo polno utripanje dragocenega |
Tam na | dnu | je travnik, tista neizmerna ravna postelja, |
meglico globoko vzdihne in izgine v | zrcalu | vsaka podoba... |
Tako daleč je, daleč tam na | dnu | , a kako je svetel in živ! |
In tam v | pobočju | stoji hrast. |
njiva res ziblje in poje, kakor bi v | pobočju | vznak ležalo dekle v belem, gledalo |
kakor bi v pobočju vznak ležalo dekle v | belem | , gledalo v modro nebo in zveneče mrmralo |
se svetla opečnata barva preliva v | soncu | kakor plamen...« |
»Rdeča streha se v | soncu | kakor plamen preliva med zelenim drevjem!... |
Vlekli so se v dolgi vrsti po zasneženem | polju | , kakor bi se črna kača počasi zvijala |
sonce je nepremično viselo na mrzlem | nebu | in je z mrzlimi žarki mrzlo oblivalo |
so se mrzlo pobliskavale, kakor se v | soncu | mrzlo pobliskavajo mrzle maroge na |
zunaj v mrazu hrstnila veja ali pa je v | slemenu | pod težo snega zastokal stari les, |
ljubeznijo vred, se ji je razlila po vsem | telesu | . |
zakaj roko ji je bil dal samo enkrat v | življenju | : ko je odhajal v vojno. |
vežo, nato pa nepremično obstala pri | ognjišču | , čeprav se ji je še zmeraj zdelo, da |
prikazale mrzle čelade, ki so se v | soncu | mrzlo zabliskale kakor kačje oči. |
bila to rada storila kakor še nikoli v | življenju | . |
smrt, ki je zdaj vzravnano stala pri | tnalu | in držala orokavičeno roko na toporišču |
tnalu in držala orokavičeno roko na | toporišču | sekire. |
praga, da je kakor peresce odletela k | stopnišču | in se zrušila. |
Nato je v | spremstvu | laškega pribočnika slovesno vstopila |
Po vsem | telesu | so bile lise zmrznjene krvi, ki se |
- Tone!... - je v | srcu | jeknila Temnikarica. |
- Šel je ...- je v | srcu | vzdihnila mati. |
spet zravnano stala pri velikem črnem | tnalu | in držala orokavičeno roko na toporišču |
tnalu in držala orokavičeno roko na | toporišču | sekire, je čez ramo pokazala k ograjenemu |
in se z iskajočim pogledom ozrla po | dvorišču | . |
Moški je junak v boju, ženska v | trpljenju | , a trpljenje je večkrat hujše od vsakega |
Tri so se pognale proti | polju | , Cika pa je priletela na vogal hiše. |
nato je zamukala in se zakadila po | dvorišču | . |
Cika se je pognala po | pobočju | proti vrtičku, a se je kmalu zrušila |
In potem je zastokalo v | slemenu | , zastokalo je, kakor bi človek umiral |
smrt, ki se je bila umaknila k skali v | pobočju | , se je z laškim pribočnikom počasi |
Obstala je pri črnem | tnalu | in se ozrla okrog sebe. |
Temnikarica se je počasi spet obrnila k | tnalu | . |
težo sekire, je vztrepetal po vsem | telesu | in spet nečloveško zastokal. |
njegovega življenja, in sekira na dolgem | toporišču | , ki jo je držal v svojih dolgih rokah, |
ostrino jekleno zabliskala v mrzlem | soncu | , nato je vztrepetala in začela naglo |
čez potok na kolovoz in nato po levem | pobočju | mimo samotnega hrasta in po cvetoči |
obstal na rdeči strehi, ki se je v | soncu | še prelivala med zelenjem. |
vsakem trenutku navdiha, po vsakem novem | razodetju | , še ni bila čista: bila je še skaljena |
»Zakaj je v vsakem | ustvarjanju | , ki je vendar najvišja radost, tudi |
Nemci s sekiro obglavili na domačem | tnalu | , ju nato postavili na mizo in fotografirali. |
sta se pojavili v daljavi, krožili po | ozračju | , se bolj in bolj zbližali ter nato |
fantička, ki je stal ob samotnem macesnu v | pobočju | nad hišo; stal je kakor okamenel, samo |
porodilo prepričanje, da krožita po | ozračju | ter da bosta krožili in se mu prikazovali, |
Majcen in se zamaknil v travnik na | dnu | doline, ki ga je senca že rezala na |
ponovil še enkrat, in zdaj že s tesnobo v | srcu | ... |
je bil sneg srebrn, iskril se je v | soncu | in je bil topel in živ, onstran senčne |
Peter Majcen, in stisnilo ga je pri | srcu | , ker se je bal, da se je Temnikar za |
črni bluzi brez rokavov in v zelenem | krilu | . |
V | ozračju | je zadišalo po grenkobi in bridkosti. |
vzdignil trobento, ki se je zasvetila v | soncu | kakor staro zlato. |
Čisto na | tihem | mu je bilo žal, ker se ni oglašala |
ni imel niti najmanjšega pojma o tem | glasbilu | . |
večkrat ustavil, da bi privil mladiko h | kolu | in potežkal grozd. |
počakal in previdno držal trobento v | naročju | , Peter Majcen pa se je oziral po Tihem dolu |
prijeten hlad, prepojen z močnim vonjem po | vinu | in zatohlosti. |
Mar strahote, ki jih človek počenja v | imenu | človeka in tudi resnično za človeka, |
Starec se je s hrbtom roke potegnil po | čelu | . |
V zaprtem podstrešnem | oknu | so se igrali žarki večernega sonca. |
vsem tem je bil kos modrega neba in na | nebu | bel oblak. |
tako rožnata kakor sneg v večernem | soncu | . |
Temnikar je stal na | melišču | pod Robmi. |
zasneženega kopastega hriba, ki je žarel v | soncu | . |
Pognal se je na levo, da bi po | melišču | prigazil do steze, ki je nato prečkala |
Temnikar in nehote pogledal po mrzlem | jeklu | svoje sekire. |
Začutil je, da ga je goreče oplazilo po | stegnu | , a se je pognal naprej. |
Tiščal se je k steni, se tresel po vsem | telesu | in ječal: |
Na belem | melišču | pod Robmi se je še enkrat zbudil, a |
Zagledal je Brezi, ki so žarele v večernem | soncu | . |
Okno v | podstrešju | ni več žarelo v zahajajočem soncu. |
podstrešju ni več žarelo v zahajajočem | soncu | . |
Butali so od stene do stene, kakor v | srcu | od stene do stene buta bridkost, ki |
Tudi po njegovem | srcu | je butala bridkost. |
Kmalu je bil na | razpotju | . |
Kako lep je bil v večernem | soncu | ! |
Čaka ga v zelenem | krilu | in črni bluzi. |
hišo, ubili sina in hčer, ženi pa so na | tnalu | odsekali glavo.« |
travi, videl je črne vrbe, črni hrast v | pobočju | , sivi pas cvetoče ajde, črno drevje |
rekel, in srh ga je spreletel po vsem | telesu | kakor ga je spreletel vselej, kadar |
»Tudi če po mojem | mnenju | ne bi bil, bi bil gotovo po svojem.« |
Luč je bila na | križišču | . |
trobenta, nad razpetimi krili tišine je po | nebu | mirno plaval bel oblak. |
Prihajal je po | polju | . |
Vsa je v | belem | kot mlada nevesta in skoraj prav tako |
V radostnem | drhtenju | stoji sredi zelene trate in se z odprtim |
nerešenih vprašanj o svetu in sadu, o | življenju | in smrti ... |
tako potrto, da me skoraj zaboli pri | srcu | . |
prišla pred hišo, da bi posedela na | soncu | . |
Zvil sem se pod odejo in v žgočem | kesanju | zaihtel: |
ter čakal in čakal in naposled sem v | čakanju | zaspal. |
Zaspal sem, a v | spanju | sem še naprej čakal, da bosta mama |
Stisne me v | grlu | in kolena se mi zašibijo. |
povedati, ker me je prej stisnilo v | grlu | . |
za njo ostala gluha samota v mojem | srcu | , v naši hiši in v vsej dolini, sem |
Potem stopim k | oknu | , ga trdo zaprem in spet sedem k svoji |
dvanajstih let, je s palico udrihal po | grmovju | in žvižgal. |
domačim poljem, ki ga je v širokem | polju | objemala bistra reka. |
skala, ki je zdaj žarela v večernem | soncu | . |
Rodice, kakor otrok sedi v materinem | naročju | . |
je doline, reke, morje in mesta ob | morju | . |
V materinem | naročju | leži, odpira očke in gleda v pisani |
Kamen je prvič v svojem | življenju | začutil na sebi težo in drugačno toploto, |
»In v | srcu | ni samo kri, v srcu je tudi ljubezen!« |
»In v srcu ni samo kri, v | srcu | je tudi ljubezen!« |
njune toplote in razgovora o krvi, o | srcu | , o ljubezni, ki pride takrat, kadar |
tam vzidajo v zid velike palače na | obrežju | . |
poslušal, in nič kaj veselo mu ni bilo pri | srcu | . |
zidu hiše ali v zidu velike palače v | mestu | ob morju. |
ali v zidu velike palače v mestu ob | morju | . |
na ulici, da bi bil belo belilo na | pročelju | županove hiše ali na zvoniku. |
Včasih je bila zlatorumena v | cvetju | oljne repice, potem v zlati obleki |
klobčič in se zakotali po travnatem | pobočju | . |
izruval tudi kamen in ga vlekel s sabo po | pobočju | . |
poslušal čudnemu zvenenju v svojem | srcu | , se je ozrl. |
ni imel, tako čudno ga je tiščalo v | grlu | . |
Otroci pa so obstali na | mestu | ob robu njive s torbicami v rokah, |
dolino je stala bela gora skalnata v | soncu | - in vse je pelo pesem kamnu in njivi... |
Motovilili so se po | dvorišču | in pasli dolgčas. |
petelina, ki je na eni nogi stal na | tnalu | , držal glavo po strani in ga posmehljivo |
neznatna, je znal povedati povestico: o | drevesu | , o grmu, o veverici; nekoč je povedal |
kamnu, ki je samoten in zapuščen ležal v | robidovju | , tako žalostno zgodbo, da se je Ruparjev |
Prišli so iz vasi in krenili po | polju | . |
Pel je o žitnem | klasju | , ki sklanja glave, ker je žalostno, |
»Goni ga po | polju | in bičaj, dokler ne bo spoznal, da |
vsak je snel svoj bič in so šli po | polju | , njivah in travnikih, vihteli so biče |
Vzvalovalo je žito in v tem zlatem | morju | je zdaj temu zdaj onemu maku vzelo |
ultramarinske zaplate, in v odbijajočem se | soncu | so se bleščala bela pročelja, skrilaste |
ujete v cevi iz lastinga, niso bile v | sorazmerju | z visokim trupom. |
otep slame, v tovarniški dimnik na | obzorju | . |
Nato se je na | nabrežju | prikazala lahka ženska s soldatom. |
zdavnaj za njima, sta uživala v nečem | novem | , zdelo se jima je, da se je v njiju |
Bouvard v trgovski hiši, Pécuchet na | ministrstvu | za mornarico, vendar kljub temu lahko |
Odkril je napake v | delu | gospoda Thiersa in izredno spoštljivo |
»Na vašem | mestu | bi si slekel majico.« |
stojalo za likerje na sredini komode, ob | zrcalu | pa dagerotipije s podobami prijateljev. |
Naslednjega dne je na | dvorišču | bratov Descambos - Alzaške tkanine, |
Zaradi pogovorov čez dan, vročine v | stanovanju | in težke prebave ni mogel zaspati, |
Antoinette, če bo zanjo ali v njenem | imenu | kupil dragoceno ogrlico. |
Na cvetnem trgu sta vzdihovala po | podeželju | . |
Pécuchet se je moral usesti na kamen na | dvorišču | . |
izjavil, da hoče vso zadevo urediti na | sodišču | , še več, da bo, če bo le mogel, spodbijal |
pokrajine, kajti hotela sta si biti na | jasnem | , kje naj bi se nastanila. |
ovce, negujejo panji, uživala bi v | mukanju | krav in vonju pokošene trave. |
dopisovanje, med katerim bi ga obveščal o vsem | novem | v književnosti, še enkrat mu je čestital, |
je minulih srečnih dni v tem velikem | mestu | , pojedin v gostilnah, večerov v gledališču, |
mestu, pojedin v gostilnah, večerov v | gledališču | , čenč, ki mu jih je povedala hišnica, |
In stisnilo ga je pri | srcu | , ni si upal priznati, da se ga je polotila |
enolično in hladno zelene barve, po | nebu | so se podili oblaki, kdaj pa kdaj se |
je bil to najboljši tobak v njunem | življenju | . |
gospod Vaucorbeil, slavni zdravnik v tem | okrožju | . |
Gospodarju Gouyu niso bile pri | srcu | , češ da pogoltnejo preveč gnoja, prevoz |
Štiri sobe v prvem | nadstropju | so gledale na hodnik in na dvorišče |
velikimi zamahi besno tolkla s preklo po | drevju | . |
Po dolgem | iskanju | je zavrnil Bouvardove pomisleke, premagal |
vrtnarstvo, bi prav gotovo uspela v | poljedelstvu | . |
Ženske so nosile slamnike, na | čelu | zavezane katunaste rute ali papirnate |
Sedem črtal, razporejenih na | dnu | , je vzporedno odpiralo tanke reže, |
Na drevesnem | deblu | je sedel pastir in pletel volneno nogavico. |
V | pritličju | so se prižgale dve ali tri svetilke, |
Po | načelu | , da žita ne more biti nikoli preveč, |
dan, od jutra do večera, v dežju ali | soncu | , ste videli večno isti voziček z istim |
samo z njim, ne bi bil v spodobnem | stanju | . |
z novim peskom, se je vrt bleščal v | obilju | rumenih odtenkov. |
Z odjugo so šle po | zlu | artičoke. |
dvigniti na površino, se pri stanovitno | lepem | vremenu držati dna in biti nemirna, |
na površino, se pri stanovitno lepem | vremenu | držati dna in biti nemirna, ko se bliža |
Bouvard je po temeljitem | tuhtanju | priznal, da se je zmotil. |
Živali so se prerivale po | dvorišču | , podirale plotove in grizle ljudi. |
Vse je zavijalo po | črevesju | . |
Venomer sta govorila o limfi in kambiju, | sajenju | v špalir, drobljenju zemlje in odstranjevanju |
limfi in kambiju, sajenju v špalir, | drobljenju | zemlje in odstranjevanju očes. |
sajenju v špalir, drobljenju zemlje in | odstranjevanju | očes. |
se je na vrtu ponovila na deščici ob | vznožju | drevesa. |
sredi noči, vrabci pa so čepeli na | strašilu | . |
napeto in ni jih huje stiskalo pri | srcu | . |
Fantastični vrt je bil po njunem | mnenju | primeren samo za vladarje. |
Zaudarjale so po | blatu | . |
kot krativec segal čez fižol, koča v | ozadju | pa je bila kot velik črn madež, kajti |
odtekla med slabo zatesnjenimi kamni na | dnu | , ostalo je le blato. |
»Na vašem | mestu | bi naredil tole.« - |
obljubila je tudi recept za slive v | žganju | - in se še trikrat sprehodila po glavnem |
začinila s poprom, in njune slive v | žganju | so bile veliko boljše. |
je Germaine našla eno od kuhalnic na | dvorišču | . |
pakovine in kovine, pri čemer v tem | razlikovanju | ‘ni prav nič absolutnega’, pravi avtor. |
nekako ponižana ob misli, da je v njunem | telesu | fosfor kot v vžigalicah, albumin kot |
Na | dvorišču | so se zbrali radovedneži. |
početje je bilo naporno, zlasti še po | kosilu | , zato sta kaj kmalu zakinkala. |
zaradi Pécuchetovih zadržkov na tem | področju | . |
preveč, potem je zdravje v popolnem | ravnovesju | . |
V | nasprotju | s trditvami avtorjev so golobi, ki |
Mesec dni je minil v | brezdelju | . |
Barberoux mu ga je poslal, v | pismu | pa mu je tudi sporočil naslov lekarne, |
razjedajo jetra, delajo razdejanje po | črevesju | in povzročajo hrup v njem. |
zanimali zajedalski črvi in gliste, je na | licu | gospe Bordinove opazil čuden madež. |
Sanjarila sta o Van Helmontovem | arheju | , vitalizmu, brownizmu, organicizmu, |
so, potili so se, zaudarjali so po | usnju | in starem siru. |
videli, kako je s tem, ko boste na | sodišču | zaradi nezakonitega ukvarjanja z medicino!« |
Pécuchet je bil po | kleščenju | v gabrovem drevoredu tako zbit, da |
Pa vendar ga je Decker v 17. | stoletju | predpisal dvajset decilitrov na dan, |
izšla leta 1854, torej nekaj let po | dogajanju | v naši knjigi. |
Žetev je bila končana in kopice na | polju | so se kot temne gmote dvigale v modrikasti |
iz lesketajoče se Lire in spodaj na | obzorju | še rdeči Aldebaran. |
prepoznati, če se hočete znajti na | nebu | . |
nekaj zvezd utrnilo in zarisalo na | nebu | parabolo pošastne rakete. |
torej posebnosti, ki so mu zelo pri | srcu | in ki so pogoste v njunem kraju. |
V ne preglobokem | morju | so se pojavili otoki iz zvezdastih |
lahko kaj poučili o njegovem dragocenem | odkritju | ? |
Ko sta zajemala sapo, sta na | polju | nad seboj zagledala carinika v plašču, |
»Na | območju | pomorske uprave se ne sme delati ničesar,« |
Veliki samotnjaki na poljih so po njunem | mnenju | morali biti ostanki izginulih ledenikov |
belgijski geograf, je po Napoleonovem | naročilu | izdelal geološki zemljevid francoskega |
premoga in železovega kršca, ki pri | razpadanju | zelo lahko naredijo vulkanska žrela. |
v Le Havru čakala na parnik, sta na | dnu | strani v časopisu zagledala podlistek |
V | stvarstvu | ni bilo več enake discipline in nič |
kompleten nauk o razvoju živega sveta (o | podedovanju | ‘pridobljenih’ lastnosti). |
Vse to je bilo v | nasprotju | s splošnim mnenjem, avtoriteto Cerkve. |
pa brezno vendar nima studenca in na | nebu | ni nobenih zatvornic!« |
Bouvard, »bi jih našli - zdrobljene - na | površju | , ne pa včasih kar tristo metrov globoko.« |
»Pogovorimo se raje o mašnem | oblačilu | !« |
pogovoril z njim o čudnem antropološkem | vprašanju | . |
oblačila so se gladko spuščala po njenem | telesu | . |
spraševal o sorodnikih, domačem kraju, | plačilu | , ki ji ga dajejo. |
Brž ko sta bila na | dvorišču | , je Bouvard povedal, kakšne načrte |
Na | naslonilu | oblazinjenega naslanjača je bil trikotni |
Oboj na | ogledalu | je bil okrašen s sombrerom iz črne |
se ulice, vozove na trgu, ženske na | perišču | . |
Mesnil‐Villementu je gospod Galeron v | letu | 1816 obedoval za štiri suje. |
zveza med Marin‐Onfroyem, ki je v 12. | stoletju | prinesel novo vrsto jabolk, in Onfroyem, |
vikar iz Saint‐Martina, uporabil pri | pisanju | neobjavljene zgodovine Laigla? |
morda opazila okoli sebe sledove o | čaščenju | psa, kakršne je videti v Montargisu? |
V svojem | imenu | se jima je zahvalil, ker sta rešila |
En rob je bil višji, na | dnu | pa sta se začeli zarezi, ki sta vodili |
Takšne reči ne nastanejo po | naključju | . |
V | letu | 1715, poroča dom Martin, je gospod |
novo snov za študij in raziskave po | podeželju | . |
dolgo iskala in prinašala domov na | srcu | , v gubah obleke. |
konec dneva je minil v negotovosti in | obžalovanju | . |
vzeti Gorjuja, da bi jima pomagal pri | izkopavanju | . |
Celo opisal je grobnico, ki so jo po | naključju | odprli vpričo njega in v kateri je |
Po Larsonneurjevem | mnenju | ni bila takšna domneva prav nič patriotska. |
pregrešili proti njim, Kapetingi so jih v | soglasju | z ljudstvom skušali ohraniti. |
In da bi si bila povsem na | jasnem | , sta vzela v roko zbirko Bucheza in |
Bilo je poleti v | letu | 1845, na vrtu, v uti. |
Starci so jima pripovedovali o | letu | 1793 in ti skoraj osebni spomini so |
prineslo val mož z rdečimi čepci, noseč na | kopju | brezbarvno glavo, od katere so viseli |
Pri | dokazovanju | sta se hotela opreti na čimveč dejstev, |
baje rekel spovednik Ludoviku XVI. na | morišču | . |
se ne bi po tej metodi ravnali pri | proučevanju | novejših dob? |
neumnosti na enem kupu!« je že po prvem | poglavju | vzkliknil Bouvard. |
Piktor pravi, da je Koriolan umrl v | izgnanstvu | , a če verjamemo Dioniziju, so bile |
ni o starosti Kaldejcev, Homerjevem | stoletju | , obstoju Zaratustre, dveh asirskih |
prvi kralj iz prve dinastije na prvem | polju | v prvi sobi. |
Mejniki na | polju | so omejevali posamezne dobe, jablane |
Najprej se po | nepotrebnem | izpostavlja na mostu čez Inn, zasede |
Prva beseda v krajevnem | imenu | Pont‐Saint‐Esprit tudi pomeni most. |
In da bi si bila v enem in drugem na | jasnem | , sta odšla na Favergesov grad. |
Potrebovala bi jo pri | kuhanju | marmelade.« |
Tedaj sta na | dvorišču | zagledala veliko avbo z vihrajočimi |
tega ne veva, kaj se dogaja v najinem | gospodinjstvu | ,« je rekel Bouvard, »hočeva pa odkriti, |
katerem drsi čoln, oklepi se bleščijo v | soncu | , dež pada na zavetja iz vej. |
delom sta očitala, da nič ne povedo o | okolju | , dobi, noši junakov. |
si, da bi predvidela razplet, na tem | področju | sta postala zelo dobra, naveličala |
Toda ko je Tartuffe pobožal Elmiro po | kolenu | , je Pécuchet postal osoren kot žandar. |
deklamacije, gospa Bordinova pa je na | dnu | srca čutila nekakšno presenečenje, |
Trije vrabci so ščebetaje skakljali po | deblu | posekane stare lipe. |
Govorice o njunem | početju | so šle naokoli. |
Vzrok za to je v | zaničevanju | književnosti oziroma sloga. |
Tako sta se izgubljala v | modrovanju | . |
poln barikad, naslednji dan pa je na | županstvu | visel razglas o republiki. |
usmiljenja, če naj obrodi sadove, in v | imenu | usmiljenja je duhovnik rotil brate, |
dvanajst mož in nikoli ni manjkal na | urjenju | . |
Burboncev, je od leta 1830 živel v | izgnanstvu | . |
Placquevent; eno nogo je upognil v | kolenu | in stiskal je pesti. |
prvo nadstropje županstva, ko se je na | glavnem | oknu pod uro prikazal Pécuchet. |
nadstropje županstva, ko se je na glavnem | oknu | pod uro prikazal Pécuchet. |
V stavbo se je prikradel po | stopnišču | za služinčad. |
katerih so zakonci smrčali na istem | ležišču | , potem so razdirali mastne šale, mož |
Obhodi po | podeželju | so bili še daljši. |
Po Pécuchetovem | mnenju | je bilo prav zaradi tega na predsedniških |
pravniki, veljajo za teoretike doktrin o | vmešavanju | oz. posredovanju. |
teoretike doktrin o vmešavanju oz. | posredovanju | . |
V | okrožju | so bili njeni voditelji gospod grof, |
v obliki republike z diktatorjem na | čelu | , korenjakom, ki bi vso zadevo lepo |
Ljudje na | podeželju | so spet pripadali nekdanjim gospodarjem. |
Na | stojalu | je med številkami Universa ležala karikatura |
pepel od cigar je padal po oblazinjenem | pohištvu | . |
Ko sta hodila po odpadlem | listju | , sta dihala, kot da sta osvobojena. |
»Teorijo o božjem | pravu | je pod Karlom II. izoblikoval Anglež |
Ta teorija je v | naslednjem | : |
in Fourieru je ves problem le še v | plačilu | . |
Na | županstvu | ga ni bilo, zato je Pécuchet odšel |
ni dvomil o napredku na znanstvenem | področju | . |
»Po | nepotrebnem | se razburjate.« |
Bouvard je potrkal po | oknu | in učitelj je odšel iz razreda. |
Na | dvorišču | je Mélie črpala vodo. |
Bouvard ni nikdar odložil pipe, pri | govorjenju | pa se je zibal. |
Vendar se je gledal v | zrcalu | . |
tistega dne, ko jo je opazoval pri | črpanju | vode; in bodisi da je pometala hodnik |
V | upanju | , da bo dala odpoved, ji je nalagal |
Na najinem | perilu | je ista oznaka, B! |
neki sta čudni reči, ki poskakujeta na | obzorju | . |
Mi smo junaki na | soncu | ! |
koža ga je srbela in obloge je imel v | grlu | . |
Jablane so cvetele in trava na | dvorišču | se je kadila v vzhajajočem soncu. |
dvorišču se je kadila v vzhajajočem | soncu | . |
trebuha, je izzvalo kruljenje v njunem | črevesju | . |
Potem sta v | nadaljevanju | študija zamenjala prehode s Puységurjevim |
dlani in kot kakšen kralj je spal na | soncu | . |
»Oh, zdaj boste govorili še o | izpuhtevanju | !« |
na našo oblo in povzročajo pokanje v | pohištvu | , vmešavajo se v naše zabave, okušajo |
ga je Bouvard marsikdaj zalotil na | oknu | , ko je opazoval svetla prostranstva, |
Kajti prej kot v | letu | dni je raziskal Venero, Mars, Saturn |
opravljajo tisti, ki so v svojem zemeljskem | življenju | obdelovali Sveto pismo. |
V | upanju | , da bosta imela vizije, sta si natirala |
so zabiti žeblji, in ki se drži na | srcu | s trakom, zavezanim okoli prsi. |
srage so se pojavile na Pécuchetovem | čelu | , Bouvard pa je začel šklepetati z zobmi |
otrok je bil zapuščen, odraščal je na | polju | , kakor je vedel in znal, in od dolge |
Nekoč je nekdo v polignyjskem | vresju | našel zlato palico. |
Naslednjega dne so se vrnili k znamenjem na | drevju | . |
Kakšne pol milje naprej sta na | obzorju | opazila piramidast predmet; stal je |
piramidast predmet; stal je na kmečkem | dvorišču | . |
purane; čepeli so gori in se greli na | soncu | . |
višje od telesa in kar je včasih v | nasprotju | z njim.« |
»Bitje v | bitju | ? |
In štirinajst dni sta, navadno po | kosilu | , iskala v zavesti, kar po naključju, |
po kosilu, iskala v zavesti, kar po | naključju | , upajoč, da bosta odkrila kaj velikega. |
Na | področju | čutenja razlikujemo telesno in nravno |
težnosti, in nečisto Apicijevo naslado pri | žretju | merjaščeve glave!« |
Tolikšna nerodnost pri | dokazovanju | plehkosti, avtorjev dlakocepski ton, |
izrazi, ki bi lahko govorili o osebnem | bivanju | , če ne bi šlo za zelo preproste dogodke! |
Čutim potrebo po | olajšanju | .« |
Po Bouvardovem | mnenju | se takšnega brezna boji le šibka pamet. |
videla nista Marcela, ki je počival na | dvorišču | in mlatil kos kruha. |
V takšnem | razglabljanju | so misli kar vrele; ustavljala sta |
ali je svetloba v predmetu ali našem | očesu | . |
Toda če bi materija v | gibanju | ustvarjala bitja, potem ta ne bi bila |
V zimskih večerih sta kramljala pri | ognjišču | v muzeju in strmela v žerjavico. |
prinesla letno 70 frankov škode, na | sodišču | bi prav gotovo zmagal. |
»Ko je umrl, je dal pričevanje o | bistvu | smrti. |
kakšnega meščana, misel, ki jima je po | naključju | prišla na ušesa. |
potem pa se je vrnil v kuhinjo in se na | samem | basal. |
Po | nebu | so se podili oblački, veter je majal |
Pécuchet je hrepenel po filozofskem | znanju | . |
sta se, kakšen vtis bo to naredilo v | okrožju | , kdo bo potem dobil njuno knjižnico, |
bil mrzel, nešteto zvezd je sijalo na | nebu | , temnem kot črnilo. |
zemljo, se je izgubljal v megli na | obzorju | . |
kljub razumu in Pécucheta kljub trdemu | srcu | . |
obraz, imel je rdeče oči, buško na | čelu | , strgane hlače, smrdel je po žganju, |
na čelu, strgane hlače, smrdel je po | žganju | , bil je umazan. |
spodaj pa ga posluša množica; ali ob | jezeru | , med apostoli, ki vlečejo mreže; potem |
je, da so bile napisane v meglenem | vremenu | , na koncu samostana, med zvonikom in |
to pravilo nesmiselno, farizejsko, v | nasprotju | z evangeljskim duhom. |
verižicah stala Devica Marija v sinjem | ogrinjalu | in s krono iz zvezd. |
se z romanja utegnil vrniti z vero v | srcu | , čemur niti ni nasprotoval. |
pa sveti Ragnebert, ki je živel v 7. | stoletju | , ali pa sredi 11. stoletja Robert Veličastni. |
kraj, kjer se je nahajal; na tistem | mestu | je grof Baudouin postavil svetišče. |
Trgovec iz Bayeuxa je v saracenskem | ujetništvu | molil k njej: okovi so padli z njega |
s kerubini pri nogah in Jezuščkom v | naročju | , kot ljubečo mater, na katero se obračajo |
želi le tega, da bi počival na njenem | srcu | . |
In v | upanju | na to je poizvedovala, preverjala dan |
V takšnem | okolju | se je Bouvard razvedril. |
Pécuchet je razmišljal o Kristusovem | trpljenju | in prešinjala ga je ljubezen. |
daleč je bilo videti, kot da so se na | dnu | prezbiterija zbrali beli oblaki. |
Na | dvorišču | sta našla zavoj, ki je ležal sredi |
predstavljate poslednjo sodbo; kadar na | nebu | ni nobenega oblaka, razmišljate o prebivališču |
nebu ni nobenega oblaka, razmišljate o | prebivališču | blaženih; na sprehodih si dopovedujete, |
nevarno bi bilo, če bi ju pustili na | cedilu | . |
ogenj, goščavo, starca, golobico, in o | razodetju | niso bili čisto prepričani, če pa so |
poslednje olje je bilo zakrament le v 9. | stoletju | ; stvarna navzočnost je bila uvedena |
stvarna navzočnost je bila uvedena v 8. | stoletju | , vice so bile priznane v 15. stoletju, |
stoletju, vice so bile priznane v 15. | stoletju | , brezmadežno spočetje je od včeraj. |
Kitajskem, trojico vsepovsod, križ na | pokrivalu | velikega lame in na pesti bogov v Egiptu. |
Po Pécuchetovem | mnenju | so bili ti vse preveč obrekovani. |
Dež je škrebljal po | listju | , se ob cesti zbiral v potočke, nebo |
bilo odprto, noč je bila spokojna, na | nebu | so se bleščale zvezde. |
Toda nekoč jo je ‘značaj pustil na | cedilu | ’. |
družinski oče je odločal o vsem, družbenem | gospodarstvu | in umetnosti, književnosti, zgodovini |
preganjanem jelenu, medu in pelinu, | zlatu | in svincu, dišavah, žarah, krščansko |
Po Bouvardovem | mnenju | je bilo to zaman, saj so skoraj vsi |
pomislimo, da krščanstvo temelji na | jabolku | ! |
Obred na | županstvu | naj bi bil veliko prej kot v cerkvi, |
nerazločno popevala, culo pa je držala v | naročju | kot modistka škatlo. |
Prenočila naj bi v | gostišču | , naslednjega dne pa naj bi sel iz Falaisa |
da ga ni večjega užitka od obeda na | prostem | ali vožnje s čolnom. |
se z enim delom sprostimo po drugem | delu | , en intelektualni napor ne pritegne |
njegov nauk s tremi osebami, ki jih po | naključju | izberete med tukaj navzočimi.« |
preizkušnja je zadevala fantalina v materinem | spremstvu | . |
In že sta se pogovarjala o | zbiranju | ljudi, ki bi jih stvar zanimala, in |
ljudi, ki bi jih stvar zanimala, in o | zidanju | . |
Tolikšna množica je brivca motila pri | delu | . |
Koža na | čelu | je bila videti zelo napeta, nos je |
Pritiskal je hud mraz in na črno modrem | nebu | se je lesketalo nešteto lučk. |
osvetljene, kar povzroča razlike v | podnebju | . |
bilo daleč, je zmerom prevladovalo v | ospredju | , reka je tekla z neba, pastir je hodil |
Tako je šlo pri začimbah, | pohištvu | , razsvetljavi; toda svetloba je bila |
(1759‐1840) je bil tolikšen mojster v | risanju | rož, da so ga razglasili za |
Na | nebu | v barvi sinje svile ni bilo niti oblačka; |
Prsi so se ji dvigale pri | dihanju | . |
Victorine je medtem plezala po | pobočju | in nabirala trobentice, hiacinte in |
žalostna zaradi nečesa velikega v svojem | življenju | . |
In ker je molčala in ker je bil v | stanju | , ko prisege nič ne stanejo, se je skušal |
za častne zadeve, predstavo o javnem | mnenju | in občutek slave, tako da sta poveličevala |
Nekega dne, ko se pri | seštevanju | sploh ni zmotil, mu je Bouvard prišil |
sta ga kot bolnika in ob najmanjšem | znamenju | jeze sta ga poslala v posteljo. |
francoski pedagog, soavtor zakonov o | šolstvu | . |
Ljubi Arnold ima sledove po vsem | telesu | . |
Po takšnem | pohujšanju | vendar ne morejo obdržati tako izprijene |
telesnimi napori, in začeli so teči po | polju | . |
mlade poganjke, da kunci delajo škodo v | žitu | , morda je izjema le sloka... |
Čuvaj je bil žaljen pri | opravljanju | svoje dolžnosti. |
petinsedemdesetega, na prvostopenjskem | sodišču | pa le do sedemdesetega leta.« |
Imel je smešne ideje o osnovnem | šolstvu | . |
Foureau jima je v podprefektovem | imenu | svetoval več zadržanosti. |
(1809‐1891), administrator in politik, ki je v | jedru | spremenil urbanistični značaj Pariza, |
odpeljal v Victorjevo sobo in jima na | dnu | predalnika pokazal kovanec za dvajset |
živosrebrov klorid, uporablja se v | zdravstvu | |
kambala - na morskem | dnu | živeča ploščata riba, ki ima na koži |
robec - v plitvem | morju | živeča ploščata riba z očmi na levi |
Tomo Križnar O | iskanju | ljubezni ali z biciklom okoli sveta |
Skozi okno je šestemu | nadstropju | navkljub medel pozni junij; v zraku |
sem nosil okoli občutek, da v mojem | bivanju | nekaj ne štima. |
kot bi jih sicer lahko v bolj zdravem | okolju | . |
bogatejši lahko dal kaj tudi svojemu | okolju | . |
za leto ali dve poskusil, kaj je v | dajanju | , ki za cilj nima zaslužiti denar? |
zanimalo, kaj se dobi in kaj se dogaja na | potovanju | s kolesom. |
Tam na | varnem | pred očitki, ( |
namerava kolesariti na Kitajsko, Gašper o | zidanju | hiše, Ivo in Majda sta kot vedno vse |
za eno udobno krsto skonstruiranem | dvigalu | domačega bloka opletalo in se vrtelo |
se je dan že povešal, me je Vito na | kolesu | spremil do konca Tržaške in rekel tiste |
dihanjem so se sprostile napetosti v | telesu | in zavore v duši, čezmerna ventilacija |
čistila strahove in žalost slovesa v | srcu | . |
ti, uspe, obrniti pozornost z ideje o | trpljenju | in muki v širine kozmosa, se lahko |
V | pričakovanju | gostov je bilo čutiti neko medenost |
ženska, po nekakšni absolutni mami, ne po | življenju | , ampak po maternici... |
preoblikovalo v zanimanje, v željo po | razumevanju | . |
prislužil tako, da sem zavil k delavcem na | polju | blizu Tučepov in prosil, če smem pomagati |
tudi zato, ker po stotih kilometrih na | kolesu | vse, kar pade v tisto nenasitno žrelo, |
mi zdi, da so me ljudje kot po nekem | pravilu | vso pot svarili pred onimi v naslednjih |
To je na | potovanju | s kolesom še kako pomembno. |
fantastično jedro v zadnjem oranžnem | soncu | . |
primer ne uspevajo dobro dolgo na istem | mestu | . |
Vzrok ni v | osiromašenju | zemlje, ampak v ogzosmozi, pojavu, |
Zdrav duh v zdravem | telesu | - to je bilo očitno. |
Večer sem dosegel po poldnevnem | spuščanju | s hribov dol v plovdivsko nižino, koder |
fantastične oblike na psihedelično mavričnem | ozadju | so spiralno gravitirale okoli dveh |
bil nekdaj bogato trgovsko mesto na | križišču | starih balkanskih poti. |
ni harmonije v duši, naj bo vsaj v | okolju | . |
Uživam v | odkrivanju | teh manipulacij, ampak to mi ne daje |
lahko črpal energijo ali pa bom po | pravilu | boljše vrabec v roki kot golob na strehi |
Na | parkirišču | ob gostilni za mestom je bila gneča. |
od silne vibracije življenja, kot v | morju | pretepajoči se valovi. |
najstarejši sin prosil, če lahko priložim v | pismu | tudi kakšno sliko tistih gangsterjev. |
koder koli že prihajaš, če hočeš po | kopnem | v Azijo, moraš skozi Istanbul. |
Tokrat na | kolesu | , pa sta se mi revščina in nered uprla. |
življenja, ki sem ga podzavestno zaznaval v | okolju | . |
agresivnost, mržnjo in voljo po svobodi in | divjanju | . |
življenja, hrepenečih po luksuzu in | uživaštvu | civiliziranih mest; masa ga je ustoličila, |
Na | kolesu | je skoraj nemogoče ohraniti čiste roke, |
že sem bil v Aziji, za ovinkom in na | varnem | , z nekim trapastim občutkom zadoščenja... |
O | delu | in sprostitvi, o aktivnosti in počitku, |
Pri | dihanju | se je obneslo poudariti izdih, vdih |
tega ne bi bilo, bi bil zgubljen v | vesolju | . |
Moraš jo biti sposoben najti v | okolju | , ki mu pripadaš... |
stres, ki ga izzove presenečenje ob | odkritju | nečesa čudovitega, fantastično lepega, |
kvadratnih kilometrov velika pokrajina v | osrčju | Anatolije, ki so jo tujci odkrili verjetno |
predpostavke o človeku in njegovem | delovanju | na planetu, alternativna znanost se |
vztrajno, drugi energično, hitro in kot po | pravilu | zaletavo. |
Vleklo me je, da bi globoko v podzemnem | mestu | našel kotiček, kjer bi se usedel in |
kilogramska buča, človeku, ki se trudi v | soncu | in vetru, daruje ne samo vsem poznano |
čutiš, da je vse eno in isto, da si v | vsem | in vsakomur, da je vse eno samo telo |
Kot po | pravilu | se jim na obrazu pozna, da so dalj |
sanjarijam kot samotni brodnik na širnem | morju | . |
kdajkoli prej spal bolje kot na tem | kolesarjenju | čez Anatolijo. |
Vseeno sem mnenja, da bi se jadro na | kolesu | v ugodnih pogojih dalo uporabljati. |
kilometrih - prvih s tujo pomočjo na tem | kolesarjenju | , če odmislim nekaj minut po Sofiji, |
V | morju | utegnem utoniti, se izgubiti. |
Nekaj o | morju | . |
Ja, tudi v svetem | pismu | , sem odgovoril. |
Vse vlade teh dežel po | pravilu | zanemarjajo interese svojih manjšin. |
pogosto vzrok, da so se v dvajsetem | stoletju | Kurdi večkrat uprli, vendar nikoli |
ne iščejo samo na svojem plemenskem | ozemlju | , ampak se svobodno, brez potnih listov, |
Ugled ag se kaže v njihovi starosti, | poreklu | , izkušnjah, bogastvu, pogumu in gostoljubnosti. |
njihovi starosti, poreklu, izkušnjah, | bogastvu | , pogumu in gostoljubnosti. |
tako razbit, čeprav je jasno, da je na | potovanju | težko biti lep, ker je težko biti miren, |
da je bil to vzrok tistega vnetja v | grlu | , ki mi je ob govorjenju jemalo toliko |
tistega vnetja v grlu, ki mi je ob | govorjenju | jemalo toliko živčne energije. |
Ob | jezeru | Van me je prejšnjo noč, spečega na |
V prvem mraku so se v | vesolju | vžigale mavrične zvezde, na divjo zemljo |
jih dela življenje v njihovem trdem | okolju | . |
tvegam, da me zmedejo v navzkrižnem | spraševanju | , utegnejo me obsoditi in ustreliti |
ljudi, me je streslo, ko so me v prvem | mestu | Urmieh, tam, kjer imajo v centru mesta |
Zataknila sva se šele ob | vprašanju | konca vojne z Irakom. |
klicati fante, ki so igrali nogomet na | igrišču | in zahteval, da gredo takoj po prevajalca |
Na | križišču | je takoj za tem ena od poti zavila |
Ideja o združenem Kurdistanu je po | mnenju | večine opazovalcev trenutno preveč |
V tem naravnem | okolju | ni toliko važno lepo obnašanje, kot |
Prve spolne izkušnje dobe možje po | novem | večinoma v poročni noči. |
Ljudje, v | glavnem | sami Kurdi, so bili divjega videza, |
dopolnjujejo rdeče svetleče črte na | nebu | . |
V | stanovanju | je vroče, pravijo, pod večer se radi |
Poleg vojakov v | predmestju | je bilo mrtvih tudi precej civilistov. |
rešim tako, da predlagam, da bom na | kosilu | pri prvem in na večerji pri drugem. |
Živeli so v hladnem | mestecu | Merivan, tik zraven meje z Irakom, |
industrije, Kurdi zaradi selekcije v | glavnem | ne morejo na univerzo, že kurdska mladež |
zaprt, ker so me odkrili, ko sem spal na | pokopališču | . |
Po posrečenih zvezah v | ministrstvu | za islamsko vodenje so mi na zadnji |
ko je nasprotoval reformam, ki so po | mišljenju | mul spravile v konflikt islamske zakone |
Kler je zajel to občutje potrebe po | nasprotovanju | tuji kulturni indoktrinaciji in ga |
način, ki ni pravi in da se v zasebnem | življenju | ne drže vseh navodil. |
poščijem po gumah v podzavestni želji po | zbližanju | in sodelovanju. |
v podzavestni želji po zbližanju in | sodelovanju | . |
imam, kot da bi mi nekaj ležalo na | srcu | , kot nekakšna depresija. |
okolje, ki me požene v tempo s potrebo po | konkuriranju | , kot načinu kako dobiti in imeti več. |
V | mestu | Esahan stojijo objekti, ki spadajo |
Na | kolesu | res ni tiste dimenzije uživanja avanture |
hitrejšega doživljanja geografije, na | kolesu | me večkrat otopi utrujenost, so pa |
Popotnik je bil aktiven človek na | delu | . |
svojih motorjih, jaz pa še naprej pri | kolesu | . |
pod polno luno, lagodno zleknjen na | polju | nekaj sto metrov od ceste, narejen |
ponosom govori o sinovem morebitnem | mučeništvu | . |
nočno vožnjo je nekdo hodil po mojem | kolesu | . |
si pobegnil svoji funkciji v svojem | okolju | , vsaj navidezno tudi svojim letom, |
Kaj pa živeti v trenutku, biti v | življenju | svojega rojstnega kraja, podpirati |
Svojih dni ne bom tratil v | prizadevanju | , da bi jih podaljševal; svoj čas bom |
kraja kot načinom izživetja v fizičnem | življenju | (koliko energije, kakšni valovi sile |
sproščene domišljije in brezmejne sle po | življenju | ) in umiritvijo kot načinom kvalitetnega |
Smrdelo je po sveži nafti, | olju | in znoju. |
Afganistan je bil tedaj na | križišču | glavnih karavanskih poti, nastajal |
spremeniti naše temeljno stališče o | delovanju | sveta, vesolja. |
Bil sem visoko v pakistanskem | predgorju | Hindukuša. |
edino staro ljudstvo v muslimanskem | morju | tega dela Azije, ki ni sprejelo Mohamedovega |
panteon ter demokracija v vsakodnevnem | življenju | spominjata na atensko v njeni najbolj |
strgane cunje, so v hladnem, surovem | okolju | delovali kot potepuški vrabci. |
Lase si namesto na | temenu | spletajo nad čelom. |
Funkcija zvončkov naj bi bila po | mnenju | nekaterih v njihovih vabečih zvokih |
plesom, drugi pa pravijo, da z njimi pri | delu | na poljih odganjajo v podrasti skrite |
sicer majhne, vendar na izpostavljenem | mestu | , prižgale številne raznobarvne luči, |
zakaj so samo še ženske oblečene po | starem | . |
vzpenjajočih se v strmine kot zvezde po | nebu | , so se spuščali brez posebne naglice |
spuščali brez posebne naglice na njive v | podolju | in drugih vsakodnevnih opravkih možje |
živali, opravlja vsa težja dela na | polju | in okoli hiše, mati je odgovorna za |
ločene le v času mesečnega perila in ob | rojstvu | otroka. |
kalaški družbi so vsi enaki prav po | delu | , ki ga opravljajo - vsako delo je enako |
Canonom na obilnem trebuhu, težko uro na | zapestju | in sončnimi očali. |
nepretiranih možganskih aktivnosti po | delu | hrepeneče celice. |
so oni poskušali pritegniti mojemu | izvajanju | , potem sem spet jaz vlekel po njihovo |
menoj je žarela v številnih ognjih, na | dnu | trate ob rest house je bila največja |
dolinah se velikokrat po opravljenem | delu | spontano zberejo sredi vasi ali na |
Po njihovem | prepričanju | življenje ni breme, kazen ali preizkušnja |
posebnih mestih v zemlji pa v reki, | grmovju | , verjamejo tudi v duhove prednikov, |
navezujejo na kult čaščenja sonca v | obdobju | mitraizma, še pred učenjem preroka |
Po | žrtvovanju | dihar pade v trans, kar ob obilnem |
dihar pade v trans, kar ob obilnem | popivanju | več vrst vina morda niti ni preveč |
morda niti ni preveč težko, in v takem | stanju | razloži vizije, ki se mu kažejo kot |
Bil sem na | pokopališču | . |
izživljanja, o katerih se toliko govori in po | pričevanju | očividcev baje izgledajo dokaj brezsramna. |
šok sem dejansko doživljal ob vsakem | prebujanju | kasneje prve tedne po vrnitvi domov, |
to v predsocialistični subkulturi, | krščanstvu | ali staroslovanski tradiciji, v starih |
in cul na biciklu v prvem begunskem | taborišču | , kjer sem iskal možnosti za svojo namestitev. |
spravi v sitnosti, sta jih v njihovem | vreščanju | še bolj vzpodbujala. |
V | taborišču | Hamad kakih dvajset kilometrov iz Chitrala, |
je že star način preživljanja na tem | področju | , vendar sedaj, ko so polja drugih pridelkov |
Vsake toliko časa časopisi pišejo o | razkrinkanju | vohuna ali agenta s te ali one strani, |
Ostali so bili v | glavnem | stari kot zemlja, pravi evnuhi mudžahedinskih |
bilo lepo videti stare grče, ki so v | življenju | že dale skozi toliko hudega, smejati |
Te so vodilo pri | zabavanju | , zame pa zanimive, ker odkrivajo njihove |
Namen ni bil toliko v učiteljevem | poučevanju | kot v učenčevem učenju. |
učiteljevem poučevanju kot v učenčevem | učenju | . |
so zamenjali odhajajoče v vsaj istem | številu | . |
Kristusom), jih v njihovem zahtevnem gorskem | okolju | , ki ne dovoljuje dekadence, ni do konca |
razredov so točno določeni, še posebej v | razmerju | do žensk. |
Hašiš se na plemenskem | ozemlju | Patanov na severozahodu Pakistana kadi |
izvira v ledenih gorah, koder po starem | verovanju | prebivajo bogovi, v zgornje nadstropje |
sladke halve (moka in sladkor, scvrta na | olju | ), pili smo čaj, v cigarete so spet |
široka, poznali so se celo sledovi gum, v | glavnem | pa nas je neslo kar naravnost čez njive |
današnjega Afganistana prvič združili šele v | letu | 1747 v plemensko konfederacijo s praktičnim |
ruski car Peter Veliki je sanjal o | toplem | morju in tudi Angležem ni bilo nikoli |
car Peter Veliki je sanjal o toplem | morju | in tudi Angležem ni bilo nikoli dovolj |
islamskih intelektualnih centrov in v | pomanjkanju | močne urbane institucije, so v Afganistanu |
Takšen islam igra glavno vlogo v | usmerjanju | čustvenih diametrov ljudstva in je |
členov leta 1978 podpisanega sporazuma o | prijateljstvu | povabljeni, da rešijo marksistično |
poljubljanje mul na TV in nagovori v | imenu | Alaha in so bile nekatere prej vpeljane |
140.000, med njimi 15.000 žensk, o | zastiranju | obraza ženske prosto odločajo, poroke |
prosto odločajo, poroke naj bi bile po | novem | nekaj med aranžiranjem in ljubeznijo, |
čakati na komande od zgoraj, so po | novem | bolj prepuščeni lastni presoji. |
niti nobenih sledi za njo zunaj po | grmovju | . |
Polo, kot si ga privoščijo na | igrišču | v Chitralu, je antični šport, izvirajoč |
najvišji v Hindukušu, raste takoj nasproti | igrišču | . |
Vmes pa je kot po | naključju | najti tudi ozke oaze kultivirane zemlje. |
v variacijah okra in cinobra, in v | podolju | sem ter tja z ljudmi naseljene, čisto |
strupeno zelene krpice, ki se pojavljajo v | povprečju | vsakih trideset, štirideset kilometrov |
Človeško življenje v tem silnem | okvirju | je skoraj mikroskopsko, tako malo zemlje |
V zgodnjem | jutru | so ljudje lezli iz nizkih koč in se |
z velikimi lonci na glavah, možje v | belem | z motikami v rokah so tiščali gor na |
Posesivni instinkt, želja po | razkazovanju | , pohlepna borba za vse skrivnosti narave, |
bi bil nikoli utrujen, bodi vedno v | življenju | , naj ti bo duša v harmoniji, da bi |
sem jahal, se je nekoč začenjala v | mestu | Wixi‐on v centralni Kitajski. |
bila dobesedno vredna svoje teže v | zlatu | . |
je menih Suan Cang, ki je o svojem | potovanju | v sedmem stoletju zapustil pisano poročilo. |
Suan Cang, ki je o svojem potovanju v sedmem | stoletju | zapustil pisano poročilo. |
Kljub trdemu | okolju | , ali pa prav zato, je občutek dogme |
v obljubljene dežele okoli sveta po | morju | . |
ali praktično navpično navzdol, na | dnu | po podoljih, koder bi lahko pognal, |
katere se zlepa ni dalo vzdržati v | sedlu | . |
vklesali v njihova pobočja, zato se ta po | pravilu | stalno vzpenja v serpentinah naravnost |
zraven pa komandirali, da moram pri | uriniranju | počepniti. |
prinesli od doma kos kruha, so se v | glavnem | dobro obnesli, večkrat sicer s precej |
večera, pod prelazom znašel v hudem | neurju | , v katerega so se začele neusmiljeno |
Tolažil sem se, da potreba po | preživetju | opravičuje tudi spremembo. |
vzkliknil, zunaj pada dež, mi pa lepo na | toplem | in serjemo ga lahko kolikor nam riti |
slabo, noge so fantazirale, glava je v | šumenju | reke razbirala ropotanje kuhinjske |
Umakniti se v svet sanj je bilo na | potovanju | z biciklom podoben užitek, kot špricati |
Ko so opazili, da pri | goltanju | ne poznam mere, so me prijateljsko |
to pomeni, povedali, da glas o mojem | približevanju | širijo šoferji landroverjev, katerih |
kot po čudežu ali kot bi ga po nekem | naključju | predrobili in razdrobili nekakšni čudaški |
V takem | okolju | Evropejci ne bi preživeli. |
opazujoč jih pri tem, kako se trudijo na | polju | , kot da niso ljudje, kot da ne čutijo, |
reakcije so tako drugačne od onih v | glavnem | mestu. |
so tako drugačne od onih v glavnem | mestu | . |
poskušal, toliko sem skusil v tem svojem | življenju | na tem planetu. |
konca, smisel življenja je v golem | preživetju | , moraš vzdržati vse, življenje se mora |
podobni občutki nemoči v vsakdanjem | življenju | , kadar se mi zdi, da nečesa ne zmorem, |
Že toliko stoletij brodimo po | blatu | iskanj in blodenj. |
Hunze izredno zanimivi ljudje, da so po | poreklu | in kulturi drugačni kot okolišani in |
Kitajsko podpisal poseben sporazum o | sodelovanju | . |
široka in gladko speljana, se je v | glavnem | vzpenjala ob reki, preskočila prelaz |
škrlat se je zlatil, da je v kristalnem | ozračju | jemalo vid. |
Vse je po | malem | vegasto in vleče v levo ali desno, |
ki jo uživajo Hunze in ki temelji na | sadju | in žitu. |
uživajo Hunze in ki temelji na sadju in | žitu | . |
V svojem | poročilu | so navedli podrobnejše rezultate in |
V tem naravnem | okolju | je gorivo redkost, zato se hrana pogosto |
za dva tedna na taborjenje v kamp ob | morju | . |
Po krajšem | opazovanju | Hunze, se mi zdi, da ni večje razlike, |
Zdi se, da si ljudje v skupnem | življenju | postajamo podobni celo fizično, recimo |
generacije, dovolj je možnosti, da bomo v | kratkem | ob vso tehnologijo in da bo naslednja |
To spoznavam na svojem | potovanju | z biciklom, to so nekatere od izkušenj, |
kaže v starem običaju, da ženska po | rojstvu | otroka zapusti moževo posteljo in se |
sodelovanje pri njihovi izgradnji in | vzdrževanju | je dolžnost vsakogar. |
povzpnejo na ravno streho in se grejejo na | soncu | ob čaju in potici iz suhih murv in |
Problem zna biti v drugačnem | doživljanju | svoje stvarnosti - recimo spominske |
s stalno avanturo, je sedaj tu, na | varnem | v Gilgitu, po prvem večeru vse tako |
Kako drugače je na | potovanju | s kolesom. |
harmoničnih kretenj, ki so tam na nekakšnem | izpopolnjevanju | , so me spet tako lepo sprejele, kot |
nisem vedel kaj prida, sem pa v tistem | jutru | čutil, da me je kraj odprl in da z |
Na | prizorišču | je bilo videti eno samo bitje. |
jih gradi ego v praznem brezdušnem | vesolju | , da bi si ustvaril občutek gotovosti, |
V 7. in 8. | stoletju | je bil Tibet v rednih občasnih vojnah |
Tibetanski viri poročajo, da so se na | nebu | nad Lhaso pojavile fantastične oblike |
so se ledovi odtajali, je regent v | spremstvu | članov narodne skupščine odpotoval |
mesecih potovanja v zlati nosilnici v | petju | in plesu, v veselju in radosti ljudstva, |
zlati nosilnici v petju in plesu, v | veselju | in radosti ljudstva, je posut z rožami |
njegovi skrbniki vzpodbujali v študiju in | prakticiranju | šestih osnovnih budističnih perfekcij: |
budističnih perfekcij: velikodušnosti, | potrpljenju | , stanovitnosti, vztrajnosti, koncentraciji, |
vztrajnosti, koncentraciji, meditaciji ter v | naravoslovju | in etiki. |
nagovori ljudem, ki so se zbirali v | velikem | številu vsako nedeljo. |
ljudem, ki so se zbirali v velikem | številu | vsako nedeljo. |
dialektičnega mišljenja, petnajst let po | prerokovanju | nesreče starega Dalaj Lame, s severovzhoda |
niso nikoli čutili posebnih potreb po | povezovanju | s svetom. |
menil, da se je bolje ravnati po verskem | prepričanju | , kot braniti domovino z uporabo nasilja, |
V | letu | dni, kolikor je Dalaj Lama ostal na |
bodo Tibetanci smeli živeti po svojem | prepričanju | , v zameno pa se bodo Kitajci obnašali |
trije visoki menihi, zato so se po | mestu | razširile govorice, da Kitajci nameravajo |
Dalaj Lama je v | pismu | zaprosil Kitajce za razumevanje in |
V | prepričanju | , da je njegova dolžnost preprečiti |
eksplodira’), se je odločil za pobeg v | upanju | , da bo njegovo izginotje zaustavilo |
skrivnem izhodu iz palače, skupina je v | spremstvu | 30 gverilcev iz plemena Khamp prečkala |
zgodovina, ki da je bila stoletja nazaj v | znamenju | kitajske dominacije v Tibetu. |
O | zadovoljstvu | in miru, v katerem naj bi živelo ljudstvo, |
Kar se je slišalo o Tibetu, je bilo v | glavnem | tisto, kar so širili iz Pekinga. |
kulture, ki so jo Kitajci v Tibetu po | letu | 1959 in v času kulturne revolucije |
Denar in pomoč v materialu in | znanju | je Tibetancem pričela prihajati potem, |
letih trdega dela v tujem kulturnem | okolju | , v drugačni klimi, ki je zaradi prilagoditve |
novemu prirastku delovne sile, so v | glavnem | minili. |
slej odplavila voda in ga pustila v | močvirju | segniti. |
posvetne skrbi, zato ne trgujejo z njim po | načelu | ‘kupim ti kapelico, če uslišiš moje |
ljubezen ne temelji na navezanosti in | posedovanju | , ampak v nesebičnosti in požrtvovalnosti. |
Odhajal sem poln, zadovoljen in ves v | pričakovanju | novih sprememb. |
ustavil na prvem indijskem trgu, na | dnu | tiste dolge drčalnice iz tibetanske |
Ti so po vsem drugačni, po kretnjah, | gibanju | , načinu komunikacije, po vplivu name. |
je organiziral Sikhe z idejo o novem | zaupanju | v človeka. |
kontrolirano divje posvetno na istem | mestu | . |
Ob | prižiganju | svečk in ob poganjanju molilnih mlinčkov |
Ob prižiganju svečk in ob | poganjanju | molilnih mlinčkov se jim sproščajo |
bolj gibljiva in prosta, končno se ob | vrelišču | spremeni v paro, gibanje postane svobodno, |
ne ve, kdo točno je bila v prejšnjem | življenju | , ker to pač precej stane in si raziskavo |
naprej se iščeta in ker bosta sledila | srcu | , se bosta našla, tako presenečena, |
V tistem svojem | stanju | tedaj sem bil pripravljen vsako spremembo |
Zgrajen je bil baje v 13. | stoletju | kot zadnji v seriji arhitekturno podobnih |
tempelj postavili na obali morja, na | mestu | kjer to najprej poljubi indijsko zemljo. |
Januarja, kmalu po našem novem | letu | , ko sonce spet pridobiva svojo moč, |
togi deželi, si svet še ni povsem na | jasnem | , obstaja pa seveda več razlag. |
Po | pripovedovanju | enega od domačinov, asistenta z univerze |
sklesati vso to pohoto, da bi se fantje na | romanju | spomnili na svojo spolno potrebo in |
ki so si nabrali veliko izkušenj v | obvladovanju | sil v človeku, med drugim tudi spolne, |
daje poudarek na ‘biti popolnoma v | življenju | ’, ne da bi pri tem strahopetno zadrževali |
Tantrične sekte je v šestnajstem | stoletju | oslabila dekadenca, reformacijo so |
hinduistični Panteon, ki je nastal najbrž ob | zlitju | arijske in dravidske kulture nekje |
Subhadro, obstaja tudi trditev, da gre pri | čaščenju | prej omenjene hindujske svete trojice |
položaj, klima in še kaj so na tem | mestu | spočeli zares enkraten splet vonjav |
bilo že pri nas, tu je najcenejše, v | mestu | ni dobro, tu je mir - no police, no |
ko sem se s hrbtom nagnil nazaj, o | sopenju | , kašljanju, riganju, tudi prdenju vame |
se s hrbtom nagnil nazaj, o sopenju, | kašljanju | , riganju, tudi prdenju vame in pljuvanju |
nagnil nazaj, o sopenju, kašljanju, | riganju | , tudi prdenju vame in pljuvanju v tilnik, |
o sopenju, kašljanju, riganju, tudi | prdenju | vame in pljuvanju v tilnik, o vseh |
kašljanju, riganju, tudi prdenju vame in | pljuvanju | v tilnik, o vseh tistih tiskovnih konferencah, |
* * * Ribiči v vasi so v | glavnem | vitki in čvrsti. |
verjetno spacalo skupaj v blokado v mojem | črevesju | , ki jo bodo ti medikamenti stopili. |
je bila ena najtežjih noči v mojem | življenju | . |
zemlja, utrujene, brezvoljne roparice na | nebu | . |
V 12. | stoletju | je bil grad, kjer sem v enem od stolpov |
ki so po predpisanem roku še našli v | mestu | , je sultan dal postreliti iz topov |
nazaj in jih dal izplačati v zlatu in | srebru | . |
O | spanju | ni bilo več govora. |
resnice v kontemplaciji in globljem | gledanju | vase, proč od motečih posvetnih vplivov |
so še zdaj prepričani, da je v takem | okolju | na razpolago več negativnih ionov in |
Vsi elementi so v | glavnem | iz enega samega kosa kot fantastični |
Res nimam posebno razvitega pojma o | slikarstvu | , vendar sem opazil, da mojstrovine |
vase zamaknjena žena, ki se občuduje v | ogledalu | , potem povorka slik na temo osvajanja |
degeneracijo hinduistične religije v petem | stoletju | pr. n. št. |
Po tem | letu | je budizem v svoji domovini Indiji |
svoji domovini Indiji skoraj zamrl in v | glavnem | tako tudi njegova arhitektura, plodna |
Pri | delu | so menda izpraznili 200 tisoč ton granita. |
Toliko časa sem že vseskozi v | središču | pozornosti s tem zagamanim biciklom, |
tako lastnik kot ena izmed krav na | mestu | mrtva. |
sem jo videl drugače, tudi čisto v | nasprotju | s prejšnjim mnenjem. |
tudi takim, ki na sedežu bicikla po | dolgem | prečkajo vso to mizerijo, se utegne |
čaščenja udobja in varnosti, kot da na | obzorju | ni čutiti katastrofe. |
Kadar sem bil v tem | vzdušju | , sem dobro vozil... |
nastavitev zajle - kolikokrat sem se potem v | nadaljevanju | poti mučil v prepričanju, da sem na |
se potem v nadaljevanju poti mučil v | prepričanju | , da sem na vzpetini, preden sem ugotovil, |
okvarah, zaletavanjih v krave in ljudi, | padanju | v jame in tako naprej. |
Nek večer sem ob tabornem ognju na | samem | obdelal čudno korenino, ji narisal |
dosti časa, da bi ga umival vsak dan v | mleku | in bangu, ga preoblačil, hranil in |
Ko so v 16. | stoletju | prijadrali sem Portugalci, so na kraju, |
jih malo kasneje za deset funtov v | zlatu | letno dala v najem Vzhodnoindijski |
ki stoji na odlični lokaciji tik ob | pristanišču | , kjer so skozi veličastna ‘Vrata Indije’ |
stiskajo k hotelom, smrdečih po urinu, | bruhanju | , drogah in zanemarjenih prostitutkah, |
naslednji hip ulica utonila v živahnem | vrvenju | , so me pošiljali v vse mogoče smeri. |
Ko sem po | naključju | končno našel lepo pročelje katedrale, |
križem kražem po pločniku spravljali k | spanju | domači brezdomci. |
Na Marina Drive, promenadi ob | morju | , podobni oni v Nici na Azurni obali, |
Tudi na | dnu | torej vlada neusmiljena bitka. |
glavo kolobariti z biciklom po vročem | mestu | kot je Bombay, sem spet popokal in |
V | upanju | , da bom slišal kako sočno jugoslovansko |
pravzaprav naredil, da bi se oglasil v | podjetju | ljubljanskega Intertradea, kjer naj |
dvakrat posedel v čistem in hladnem | stranišču | in čakal rojaka. |
priložnost ponudila naša kolonija v | mestu | , nabral vse vrste sadja, ki so ga ponujale |
in zgrda poskušal na policiji in v | uredništvu | lokalnega časopisa... in se potem po |
čutim v odnosu do službe v združenem | delu | in prav tako v odnosu do družbe nasploh: |
balkanizem, tisti v meni, za tarčo v | okolju | pa sem si ga izbral, da se ne bi mučil |
vsemi drugimi sestavinami v človekovem | bitju | in naravi in torej preobrazba vsega |
nebesih, v nekakšnem izvenkozmičnem | stanju | ali nirvani, ampak tukaj in sedaj. |
njegove aktivnosti raztresene po vsem | mestu | , na vsakem koraku. |
Skoraj četrtina hiš v ožjem | središču | Pondicherrya se ponaša z znanim simbolom, |
vzel sapo, ampak ljudje, sedeči pri | kosilu | v kantini pod njim, se za moje navdušenje |
leta 1973, ko je v triindevetdesetem | letu | starosti umrla Aurobindova življenjska |
Aurovilla, ki pravi, da Auroville v | bistvu | ne pripada nikomur, da je last vsega |
Auroville, in nagajanja pri izdaji in | podaljševanju | njihovih viz. |
prepojeni z neko božjo percepcijo o | življenju | , ki jim seveda kroji življenje po drugačnih |
kokosovimi palmami so se na plavem | ozadju | vozili beli oblaki in tam naprej se |
obsojajo, ker si dovolim to svobodo na | kolesu | . |
naše malomeščanske smetane, ki dela na | tujem | . |
Kljub vsemu temu | premoženju | mi singapurske oblasti niso dovolile |
V Surath Thaniju, prvem večjem | mestu | na Tajskem, sem obiskal naše delavce |
mariborske Metalne, ki so v velikem | močvirju | sredi džungle dograjevali mogočno elektrarno. |
šoferja, kuharja in vrtnarja, sva na | kosilu | skritizirala našo politiko. |
navsezgodaj na obhodu od vrat do vrat po | mestu | , od ljudi, ki so hrano prek nas pošiljali |
Po enomesečnem | poskušanju | mi je bilo vsega zadosti. |
pritekel bliže, se je pes že obračal na | mlačnem | , na hitro pripravljenem ognju, ne da |
Znani so po krčevitem | oklepanju | tradicije in življenja prednikov ter |
skupnosti se je naselila tam v tem | stoletju | , ko so pribežali pred vojno in pomanjkanji |
Oba sta bila sem in tja po | telesu | nerodno tetovirana. |
šopirilo kot trop razposajenih vrabcev po | dvorišču | , presranem od kokoši. |
teorij trdi, da je funkcija teh kovin na | telesu | ta, da s svojim zvončkljanjem preganja |
svojim zvončkljanjem preganja kače pri | delu | na polju. |
zvončkljanjem preganja kače pri delu na | polju | . |
V | brcanju | in suvanju njihovih gospodarjev ni |
V brcanju in | suvanju | njihovih gospodarjev ni zlobe, vendar |
nasprotno prasica tega ne sme storiti na | dvorišču | , ker je njeno področje v gozdu. |
Na večernem | nebu | so se preganjale meglice, z jugovzhodnega |
da jih večina odvisnost v naravnem | okolju | lažje obvladuje kot heroinarji po mestih |
Akhe vidijo sebe kot člen v velikem | nadaljevanju | zgodovine Akh, vse, kar počno, se mora |
rojstvo, pomagajo pri oskrbi s hrano, pri | zdravju | in varnosti. |
pravi dr. Lewis v svojem etnološkem | delu | . |
stopal do velikih hipnotičnih oči, o | sajenju | , o spravilu in pripravi riža, o dežju, |
velikih hipnotičnih oči, o sajenju, o | spravilu | in pripravi riža, o dežju, o plodnosti, |
Bili smo v | taborišču | Site 2 na tajsko‐kampučijski meji. |
Ko so v khmerskem kulturnem centru v | taborišču | Site 2 po predstavi odprli vrata in |
so stali zunaj na vročem zaprašenem | dvorišču | . |
Med vsakim gibanjem po kampu si v | središču | pozornosti. |
To so tisti, ki so prišli po | letu | 1982, ko jih je zahod prepoznal kot |
razdeljevanje hrane se vijejo po vročem | soncu | tudi po več sto metrov, podobno je |
Počutje v želodcu po njenem | zaužitju | pogosto ni dobro, prekuhavanje pa zahteva |
Gotovine v | pismu | še nikoli niso prejeli, izgine! |
Khmer Kromi v | taborišču | Site 2 so mi zatrjevali, da jih vietnamski |
motno vodo, neizrazitim grmovjem na | obzorju | in osamljenimi oljnimi palmami. |
Nihče v | vozilu | se ni hotel pogovarjati o tem. |
so se kot skupnost pojavili v prvem | stoletju | , ko so indijski trgovci zanesli sem |
V devetem | stoletju | je kralj Jayavan II., za katerega se |
Ko so oboji v 18. | stoletju | zahtevali še več, je kralj Ang Duan |
Saigonom vključili Američani, so ob | bombardiranju | ciljev v Severnem Vietnamu sem in tja |
Kamboško ljudstvo ni vedelo dosti o | šahiranju | v Washingtonu, Moskvi, Pekingu in Hanoiu, |
V požrtvovalnem | delu | vidijo svojo identiteto, brez tega |
Ob takem | življenju | se razvijajo drugačne kvalitete. |
Med delom v begunskem | taborišču | , so mi bili dani pogoji za opazovanje |
realnega življenja sem se lažje predajal | opazovanju | kako funkcioniram, zdelo se mi je da |
napačni deželi, na napačnem delovnem | mestu | in ob nepravem partnerju. |
V | taborišču | je manjkalo predvsem ljubezni in svobode. |
tehnično orodje, kako živeti čimbolj v | blagostanju | . |
Tudi begunci v | taborišču | žive najbolje kadar se imajo radi in |
ozdravelo že samo ob ponovnem stiku in | zaupanju | v svojo versko tradicijo. |
primerih shizofrenij pravijo, da so pri | preganjanju | iluzij zelo previdni, sploh če nimajo |
izpovedi je stres, četudi sem se v | letu | dni že za silo adaptiral na azijske |
minirana področja okoli meje, morajo po | pravilu | podkupiti kampučijske in nato vietnamske |
na Tajskem, še ne pomeni, da so na | varnem | . |
policiji in seveda tajski administraciji v | taborišču | . |
odkimaval, zroč nekam v nevidne ladje na | morju | . |
V | grlu | me je stisnilo. |
streh so bili zavihani navzgor kot pri | sedlu | ali okoli obrnjenem čolnu, rezbarije |
in žive v plodnih dolinah v zahodnem | osrčju | Sumatre. |
zunaj, večina prebivalstva v svojem | bistvu | še vedno verjame v duhove prednikov, |
so, morda zato, ker strehica na prvem | kolesu | stalno ropota. |
Postlali so mi na | podstrešju | tiste tipično sedlaste strehe, ki jih |
Ni čudno, da je bil tu v prejšnjem | desetletju | hipijevski raj. |
pogrnjenih odejah zdaj tu zdaj tam ob | jezeru | , trgujejo samo ženske. |
Tista televizija, ki hrešči po | novem | že skoraj v vsaki gostilni, ne prinaša |
samo tigrovi masti ali tudi plavanju v | jezeru | , ali pa gre zahvala predvsem dvigu |
fantastičnega spusta s Planote bogov dol k | morju | na osrednji Javi. |
dvigajo in vlečejo zdaj tu zdaj tam po | žveplu | smrdeče pare. |
svet potem bolj samozavesten tudi v | izražanju | svojih nepriznanih občutljivosti. |
Indonezijci so v 10. | stoletju | potovali na učenje tako daleč, kot |
Namen postavitve templjev je bil v | gojenju | harmonije z vitalnostmi in zakoni narave, |
mikro in makro kozmosom - v nečem, | majhnem | , lahko vidiš nekaj zelo velikega. |
moja egocentrična mogočnost kdaj po | naključju | razvila v kakšnega uspešnega diktatorja, |
transcendence, ki jo biciklistu omogoča nova, v | glavnem | asfaltirana, en dan dolga serpentina. |
obdržali v bolj ugodnih nižinah ob | morju | . |
jih molzejo tisti iz trgov in mest v | podolju | - zemljiški lordi, trgovci, agentje, |
drobili okoli s po dvema košarama na | kolu | čez ramo, ženske v sarongih čudaških |
indonezijskih borcev za neodvisnost odreklo | striženju | , dokler niso zmagali. |
je razvila na subkontinentu v sedmem | stoletju | . |
sanskrtu pomeni samostan na visokem | mestu | , se je odkril skozi zadnje palme kot |
najbližjih idealu tega, kar po budističnem | učenju | človek lahko postane. |
Dalaj Lamo, nekaj podobnega je tudi pri | oboževanju | tajskega kralja. |
se da sklepati iz redkih virov, pri | prevzemanju | oblasti ni bilo skoraj nobenega nasilja. |
Po | letu | 900 ni mogoče najti nobenih napisov |
vklopil sem se v prostor - na vročem | soncu | so nastajali pogoji za šolo. |
pred Dinastijo na TV, meni pa se je na | stranišču | skozi od rje prežrto pločevino zarežala |
ponazarjale nivoje posameznikove zavesti na | potovanju | skozi številne reinkarnacije proti |
lekcije o načinu oblačenja, arhitekturi, | kmetijstvu | , ladjarstvu, borbenih veščinah, plesu, |
oblačenja, arhitekturi, kmetijstvu, | ladjarstvu | , borbenih veščinah, plesu, umetnosti, |
Zanos proti | malodušju | , pomanjkanju poguma, zanos za voljo |
Zanos proti malodušju, | pomanjkanju | poguma, zanos za voljo do življenja, |
najnižji terasi sem se prepoznal kot v | ogledalu | - mož na reliefu je sedel na nečem |
- mož na reliefu je sedel na nečem | podobnem | , kot je bicikel, mahal okoli, tepel, |
in tja mogoče videti v Srnjaku tam v | podolju | , ko se ovija kot dih okoli prelepih |
Pri | srcu | pa mi je bilo tako lepo, celo telo |
Dišalo je po domačem | poletju | , podobno kot tisto noč polne lune v |
in nedolžen kot dojenček po dobrem | spanju | gledal, kako se je obzorje barvalo |
Kakšna razlika v občutenjih in | počutenju | . |
Ko je v poznem šestnajstem | stoletju | na otoku pristala prva holandska vojna |
Je pa res, da sem ves mesec trpel na | stojišču | , nenehno stiskal kolena, da mi od stresov |
V sončnem | jutru | leta 1908 se je dvor v vsem svojem |
verjamejo, da dotik take krvi na njihovem | lasišču | zanesljivo povzroči njihovo impotentnost, |
Po tradicionalnem | verovanju | se je v trebuhu zgodil incest, ki ga |
V | glavnem | sem bil sam. |
predniki, ki žive v nevidnem nedostopnem | mestu | ), so me ženske, ki so se kitile s cvetjem |
še vsaj enega privatnega na svojem | dvorišču | . |
roke naši psihiatri, bi v njihovem | obnašanju | očitno prepoznali klasične simptome |
predvsem cikli pomembnih dogodkov na | polju | . |
druge vrste ritualov so posvečeni tudi | praznovanju | bogastva učenosti, umetnosti, muzikaličnim |
sposobni razkrinkati na kateremkoli | stranišču | . |
Na | mestu | sežiga se truplo prestavi v pogrebni |
predstava, kjer je vsaka aktivnost namenjena | zbiranju | denarja. |
potrebne racionalne kooperacije pri | organiziranju | delikatnega namakanja, ki ga zahtevajo |
vaškega sveta, pri tem jih ljubkujejo | vsem | na očeh tako nežno kot mi pri nas novo |
vlečenjem za rep, včasih v isti namen po | grlu | spuste nekaj palmovega vina, vse, da |
moreš zaspati lažje in tako lepo kot na | polju | čričkov, škržatov, šumenja vode, vetra |
so jo nekje daleč verjetno namenili | namakanju | polja še pred vzhodom ubijalskega sonca. |
Vse gre gor ali dol, ravnine so le ob | morju | , notranjost so hribi, vulkani in gorska |
proti morju po lagodno spuščajočem se | pobočju | traja uživaču ves dan. |
Za vse v tem preprostem | življenju | je poskrbljeno. |
so se navadili delavci in uradniki v | mestu | , niti zagotovljenih počitnic. |
okoli mene, ko sem ležal vročičen, ob | kolesu | na tržnici, potem ko so me skrbno pogostili. |
na plažo, je pa lahko po balijskem | prepričanju | s tabo nekaj narobe in to ne fizično, |
Še vedno upodabljajo v | glavnem | mitske motive. |
V balijskem modernem | slikarstvu | se čuti Russeao, ali bolje njegov vpliv |
Čisto po | novem | pa je slikanje navdihnjeno s kupno |
V | ozadju | je na fluto igral kot zemlja star mož, |
fluto igral kot zemlja star mož, na | plesišču | so se pretegovali kužki, dojenčki so |
V | ospredju | je sedelo triindvajset harfistov, ki |
božanstva, v čast posvetitvi novemu templju, | izganjanju | hudiča, proslavljanju poroke in tudi |
novemu templju, izganjanju hudiča, | proslavljanju | poroke in tudi srečno prestanemu izdrtju |
pometenih tleh pred templjem in na | križišču | , pod odprtim zvezdnatim nebom in kokosovimi |
so si med seboj podobne in po starem | pravilu | še pred prvo krvjo, kar baje zagotavlja |
barko, približno morsko miljo ven na | morju | . |
poskrbeli za vse potrebe, kajti na | morju | bomo tri tedne, z redkimi postanki |
tedne, z redkimi postanki na otokih, v | glavnem | muslimanskih, kjer ni žensk, niti vina |
v Avstralijo, takoj ob pristanku na | letališču | pa kupil novo karto in se naslednji |
Vsi ljudje in vsa dogajanja v tvojem | življenju | so tu, ker si jih ti privedel |
Srečal sem jo pravzaprav že na | letališču | . |
toliko lepega, kot še ničesar prej v | življenju | . |
na poti v Rusijo tudi na beograjskem | letališču | , pa ni videl nikogar nagega hoditi |
popolnosti telesa in s tem vsega vesolja, o | dihanju | , ki je najboljši stimulator, o užitku, |
let, še posebej vso to dolgo pot na | kolesu | , so se skristalizirale v mojo karmično |
Pri | delu | na steklenih vlaknih sem bil komaj |
sem lomil veje okrasnih grmičev po | mestu | in vezal velike butare rož, in ponoči, |
naseliti se in živeti zdravo, ampak v tem | življenju | ne gre, morda v kakšnem od prihodnjih, |
vzletelo, baje se je to zgodilo prvič v tem | letu | . |
Po | bogastvu | v miru živečega živalskega in rastlinskega |
Zato sem pustil Gail z otrokom v | taborišču | in pohitel za njimi. |
pravi njihovim večerom ob plesu in | petju | ) so mi pokazali debelo palico , češ |
odšli, tako sem ostal sam v zapuščenem | taborišču | in se tri dni postil, razbijal glavo |
nazaj domov, mi je bilo najtežje v | življenju | . |
Naslednjo noč sem se valjal po | polju | , tokrat čisto sam in zgubljen, z menoj |
portreta, ki sem ga naredil v avionskem | stranišču | , nisem pokazal še nikomur. |
In za povrh še babica v prvem | mestecu | . |
tisti, ki imajo še kaj opraviti doli v | mestu | potem odidejo, nakar pridejo drugi. |
Oni so klic življenja po | življenju | . |
ljubezni do nje in vsega na planetu in | vesolju | . |
Ves v funkciji, na | delu | , zares sem služil, bil sem popolnoma |
bi jo hotela oviti in zaščititi pred | vsem | . |
Izraz na hčerkinem | licu | se nam je zdel tak, kot ga ima Buda |
enkrat zaplaval, nato sem se kot pri | prostiranju | z obrazom ulegel na rdečo, toplo avstralsko |
verjetno zaradi vsega prestanega ob | rojstvu | . |
goli okopali v reki, se posušili na | soncu | in lezli kot lene kače v raju po vročih |
drugače, po svoje, bolj prisotno v tvojem | življenju | . |
podobno kot divji poganjek na tobakovem | deblu | . |
reklame za ničesar drugega, kot bodite v | življenju | , in na koncu je to končno vžgalo. |
Po celo uro so trajale na | nebu | fantastične vaje svetlobe in najbolj |
Poglej, ali naj živim v takem | okolju | , je rekel ogorčeno. |
jim prinaša tudi ribolov, spodaj na | morju | vzdržujejo dvajset metrov dolgo ladjo, |
Njihovi problemi so v | glavnem | povezani s preizkušnjami, ki jim jih |
Ampak Peter bi rajši živel v | mestu | , zanima ga tehnika, pa ga oče nikoli |
Oče sam pa se pobija za denarjem v | peklu | velikega mesta. |
tebe in tvojih, tako po obleki kot po | prepričanju | in pogledih. |
je učila narava, tako piše v svetem | pismu | , take, pravi instinkt, so božje postave. |
Jugoslovan po | poreklu | je precej pozno spoznal, kaj pomeni |
precej pozno spoznal, kaj pomeni v | življenju | denar. |
Kadar je Milan, imel je več delovišč po | mestu | , skočil gor k nam na oder, je bilo, |
Pri | plačilu | je bilo seveda vedno nekaj narobe. |
To so bili v | glavnem | hamburgerji, pite in kemikalije od |
sobami in ga postavili v karavan park ob | morju | na eni najlepših avstralskih plaž. |
plaži, potem sem se skopal, najprej v | morju | in potem v jezeru, dišečem po antiseptičnem |
skopal, najprej v morju in potem v | jezeru | , dišečem po antiseptičnem drevesnem |
dišečem po antiseptičnem drevesnem | olju | , potem sem se stelovadil in naredil |
Mene bi veselilo nekaj podobnega v | sodelovanju | z naravo. |
Na drugi nogi, na podobnem | mestu | , pa sem se krohotal kot še nikoli v |
pa sem se krohotal kot še nikoli v | življenju | - res najboljša veselica, kar jih pomnim. |
moraš znati pogovarjati o duhovnem | babištvu | , duhovnem športu, duhovnem delu, duhovnem |
babištvu, duhovnem športu, duhovnem | delu | , duhovnem sadjarstvu, duhovnem zakonu. |
duhovnem športu, duhovnem delu, duhovnem | sadjarstvu | , duhovnem zakonu. |
Seveda, vsi so bili tam, v | glavnem | čisto pijani, tako moški kot ženske |
nam je vedel povedati zelo veliko o | življenju | v Yarabbi. |
ki so jih pripeljali sem v prejšnjem | stoletju | za delo na plantažah sladkornega trsa. |
zanimalo kaj o aboridžinskem spolnem | vedenju | , vendar se Ivan ni ogrel, povedal pa |
Čez eno uro je bilo na | dvorišču | dvaintrideset letal in helikopterjev |
čutiš, ko si pri sebi, ko si v svojem | srcu | , ko čutiš ljubezen - to je razsvetlitev, |
Tam v | srcu | je spravljena energija, smisel, tu |
dela, izzivanja in počivanja, resnica o | življenju | in smrti. |
prizanesljivo sodbo tam, / kjer sem pri | pisanju | zašel. / |
oster srp mlade lune visi na turkiznem | nebu | . |
je bila knjiga o duši... in ravno ob | branju | te knjige sem pomislil, da bi prišel |
moraš za znano, da bi se znova rodil v | neznanem | . |
preganja, je gotovo bolj v njem samem kot v | dekletu | , ki ga je zapustila. |
kamin bolj za vzdušje, grejem se v | glavnem | z nafto. |
zakuriti peč, da bi lahko do večerje na | toplem | meditiral. |
Ne živimo več v sedemnajstem | stoletju | , da bi se morali odločati med razumom |
zaljubljeni mladenič, Jerusalem po | imenu | , ki ga je bil Goethe poznal, 30. oktobra |
Kestnerja, Lottinega moža, naj mu v | pismu | pošlje podroben opis tega dogodka. |
se s tem zgodba še ne konča, saj v | nadaljevanju | pravi: |
Torej celo slavni Kartezij v svojem | jasnem | in razločnem dojemanju sveta ni mogel |
Kartezij v svojem jasnem in razločnem | dojemanju | sveta ni mogel zanesljivo razločevati |
jamstvo, da se ne moti v svojem nadaljnjem | sklepanju | , namreč ko skuša stopiti ven iz sebe |
krogu, v katerem miruje edino točka v | središču | , sam cogito. |
Samozavest je psihološkemu jazu v | splošnem | dana kot značajska lastnost, ki je |
človeku zagotavlja tole: karkoli se mi v | življenju | zgodi, sem tu vedno jaz sam, ki se |
se mu to in to dogaja, in četudi v | življenju | vse zgubim (bog ne daj!), dokler ne |
Potem pa, jeseni, me je kar na | lepem | prevarala (če temu sploh lahko tako |
rečem): nič hudega sluteč sem hodil po | mestu | , ko jo srečam, kako hodi objeta z drugim! |
Tistega dne sem kot mesečen taval po | mestu | vse do večera, in pozno, že skoraj |
Stanuje v študentskem | naselju | in takrat je njena cimra odšla domov |
Pri ponovnem | branju | razumeš neko delo drugače, zlasti če |
Werther velik in plemenit v svojem | trpljenju | ! |
ni bil velik in plemenit v svojem | trpljenju | . |
”...dokler živimo, je v našem | srcu | nenehna toplina <chaleur>, ki je |
krvi, ki jih je toplina zredčila v | srcu | , v veliki količini nenehno vstopajo |
izkazal za zares uspešnega zgolj na | področju | logike, matematike, eksaktnega naravoslovja... |
Če iščeš stranišče, je v | pritličju | desno. |
če zamižim, so njene oči tu, v mojem | čelu | , kjer domuje notranji vid. |
O Kartezijevem čustvenem | življenju | se ve bolj malo. |
V | nadaljevanju | istega pisma Kartezij že predlaga močnejšo |
drugih dobrin, ki jih lahko imamo v tem | življenju | .“ [prav tam, 220] |
razlaga Seneko in v nekem jesenskem | pismu | tistega njenega melanholičnega leta |
je spoznal neko služkinjo, Hélène po | imenu | , s katero je imel, kot pravi njegov |
biograf Vrooman, ”edino razmerje v svojem | življenju | , pri katerem je po njegovem lastnem |
pri katerem je po njegovem lastnem | priznanju | spolni akt igral pomembno vlogo“ [gl. |
1637, ko je stanoval v najeti hiši ob | morju | v bližini Haarlema - v obdobju, ki |
hiši ob morju v bližini Haarlema - v | obdobju | , ki je bilo, kot pravijo biografi, |
največjo žalostjo, ki jo je kdaj izkusil v | življenju | “ [prav tam]. |
tega ni vedel in ustrelil se je v | hrepenenju | po Lottinem objemu. |
Morda, toda takšna edinstvenost je trn v | mesu | , ki ga bo treba izdreti. |
noči, medtem ko se zvezde vrtijo na | nebu | po svojih nedoumljivih, čudežnih, večnih |
dve stari kolesi, eno tu in drugo v | mestu | , čakali sta me na obeh postajah. |
kot urednik, ki naj bi te zapiske po | naključju | našel v predalu svoje pisalne mize... |
odhod ni edina Johannesova podlost pri | zapeljevanju | Kordelije; iz njegovega dnevnika zvemo |
kdo drug mogel videti mojo dušo v tem | stanju | , bi bila zanj videti kakor skif, zarit |
da je njuna najtesnejša vez ravno v | spoznanju | pokvarljivosti posvetne ljubezni. |
V tem | hotenju | mi je Kierkegaard blizu in ga prav |
Nedaleč stran detel trka po | deblu | . |
Najprej bi rad opozoril še na neko pri | branju | lahko spregledljivo podobnost med sicer |
sta prepričana, da človek v svojem | življenju | ljubi samo enkrat, čeprav to enkratnost |
Zanimivo je tudi, da na nekem | mestu | izvemo, da je osebi B, vzornemu soprogu, |
posamičnosti pa je videl tudi v nenehnem | menjavanju | življenjskih vlog, stališč, idej. |
svojemu ”estetu“ A‐ju, ki v vihravem | svobodnjaštvu | ne sprejema nobenih družbenih pravil |
Mojster, povejte nama še kaj o | nasprotju | med estetiko in etiko v knjigi Ali‐ali. |
prvi in najvišji v Kierkegaardovem | življenju | in mišljenju. |
najvišji v Kierkegaardovem življenju in | mišljenju | . |
Nesrečnež, ki v svojem | srcu | skriva globoke bolečine, čigar ustnice |
lahko vsak, saj razlogov za žalost v | življenju | ne manjka, temveč je vzvišeno, ”estetsko“ |
Silhuete tuge se zbirajo v nekakšnem | društvu | , v ”Društvu reflektirano žalostnih“ |
tako trudi, da ne bi pisal v svojem | imenu | , vselej piše o sebi - in glede tega, |
bilo drezanje po neki stari, pa še v | glavnem | umišljeni duševni bolečini sploh zanimivo |
mu dve muci dobrikata okrog nog in v | pričakovanju | obstaneta na pragu, ko stopi v hišo. |
viharju strasti, o skifu v razburkanem | morju | , se ti je glas tako spremenil, kakor |
Fenomenologiji duha nastopa v razdelku o | samozavedanju | . |
nesrečna razdvojena zavest v svojem | bistvu | , torej na sebi, dejansko ena oziroma |
bistvo nedosegljivo onstranstvo, ki v | zajemanju | <Erfassung [pojmovanju]> uide ali |
onstranstvo, ki v zajemanju <Erfassung [ | pojmovanju | ]> uide ali je celo že ušlo.“ [prav |
najmanj pa njegovega hrepenenja po | onstranstvu | . |
”pojmom“ je uničeval vse, kar je v | življenju | in svetu čudežnega, skrivnostnega, |
Debela luna sameva na | nebu | , sonce se je skrilo za sosednjo hišo, |
lahko, tudi če v pogovoru nastopi le po | naključju | , malone ustavi krvni obtok, zgrozi |
smislu pa ni nesrečen, saj je v tem | upanju | prisoten v sebi samem in ne prihaja |
okrog ljubezni, od Don Juana v prvem | delu | do srečnega soproga v drugem. |
odlomka iz prvega dela, kjer je govor o | zaupanju | v ”višji red stvari“, v nenaključnost |
nenaključnost ljubavnih srečanj, v | nasprotju | z nejevero tistih, ki menijo, da so |
časom, v skupnih doživetjih, skupnem | življenju | ... |
češ da je potem čisto vseeno, koga v | življenju | srečaš, s kom živiš, koga ljubiš... čeprav |
pa naj človek vé, kaj se mu zgodi po | naključju | in kaj po nujnosti? |
zanima, kaj pravi preudarni Wilhelm o | razočaranju | v prvi ljubezni? |
Govoril sem ti že o | kolebanju | ”esteta“ med nasprotjema: |
Wilhelm v svojem dolgem očetovskem | pismu | mlajšemu prijatelju, osebi A, zapeljivcu |
pa je poudarjanje nujnosti izbire ob | vztrajanju | pri ostrini alternative spet Kierkegaardovo |
protislovja“ [Kierkegaard (2), 534] - kajti v | nasprotju | s Heglom, pa tudi s starimi novoplatonskimi |
spoznanju, da je zavrnil védenje v | imenu | eksistence ”posamičnika“. |
njega izvirajoča radovednost, želja po | spoznanju | in zrela ljubezen do modrosti. - |
Po drugi strani pa se duh v svojem | (sámo)spoznanju | , v presežnem védenju, ki se mu po grško |
svojem (sámo)spoznanju, v presežnem | védenju | , ki se mu po grško reče tudi gnosis, |
da je zavrnil spoznanje, védenje o | skupnem | , in ga skušal nadomestiti z eksistenco |
modrosti se izraža predvsem kot želja po | spoznanju | . |
Vidiš, pa sva spet pri | spoznanju | ... |
Bog se namreč razodeva človeku le v | upanju | vere. |
razodene človeku z vso gotovostjo v | življenju | ? |
najširšem pomenu neko izkustvo o | bivajočem | in o tako‐bivajočem, prav neko duhovno‐na‐vpogled‐dobivanje |
pomenu neko izkustvo o bivajočem in o | tako‐bivajočem | , prav neko duhovno‐na‐vpogled‐dobivanje |
kartezijskim izrazom ”intuicija“ - kot o ” | načelu | vseh načel“: |
Husserl v svojem poznem | delu | Kriza evropskih znanosti in transcendentalna fenomenologija |
Ali, če govorimo o duhu - saj je pri | vprašanju | nesmrtnosti težko postaviti ločnico |
(1), 149], kar pomeni, kot beremo v | nadaljevanju | , da sta ”moje vživetje in moja |
O fenomenološkem | razumevanju | časa bova govorila posebej, je pa seveda |
samoizkustva - čeprav te danosti v | posameznem | niso absolutno brezdvomne - razteza |
Husserla struktura, ki se razteza po ” | polju | “ izkustvene evidence in ne zgolj Kartezijeva |
psihološki paraleli duša) je, kar je, le v | razmerju | do intencionalnih predmetnosti. [...] |
pomenu ničelna točka, ki ”biva“ le v | razmerju | do svojih intencionalnih predmetnosti, |
drobci, ki se zrcalno množijo in pri | obračanju | ustvarjajo pisane like, kot nekakšne |
bogastvo oblik je neizmerno, / nizajo se v | polju | prostora‐časa, / v sklenjenem, onstran |
psihološki paraleli duša) je, kar je, le v | razmerju | do intencionalnih predmetnosti“. |
možnost ne pove prav veliko, zlasti če v | spoznanju | iščemo gotovost, tako kot Husserl. |
Že lani, ko sem bil na vašem | predavanju | , so govorili: ” |
vzdevek ”mojster“ prijel povsem po | naključju | . |
sliši preveč zateženo... in ob veselem | odobravanju | njegovega predloga ni prav nič zaleglo |
pred desetimi leti pustil službo v | mestu | in postal svobodnjak, modroslovec na |
Zakaj rajši živite na vasi kot v | mestu | ? |
Pozabila si, da je Manet naslikal v | ozadju | še eno žensko, zavito v tančico, dekle, |
”Najlepši dan v mojem | življenju | , dan mojega ponovnega rojstva tako |
Ob | rojstvu | ne obstaja le ”sedanji trenutek“, ampak |
pritrditi Hardingu, da pri ponovnem | rojstvu | obstaja samo tisti večni Zdaj, o katerem |
vrsta oglatih oblakov plavali po modrem | nebu | . |
občutje ”brezglavosti“ mogoče doživeti v | krščanstvu | . |
Ali v | stanju | ”brezglavosti“ spomin vseeno deluje? |
V tem | prizadevanju | , da bi mistično izkušnjo razumsko razložil, |
za filozofsko trditev, da v svojem | mišljenju | ne moreš ”videti“ sebe, svojega jaza, |
analogija med odsotnostjo glave v zaznavnem | polju | in domnevno odsotnostjo ega v ”miselnem |
domnevno odsotnostjo ega v ”miselnem | polju | “ ni dovolj prepričljiva, kajti tudi |
z njo budizem kot argument v svojem | dokazovanju | , da jaza ni, da duša ne obstaja: |
budizem se mu ni prav nič vsiljeval - v | nasprotju | z nekaterimi drugimi vzhodnimi nauki. |
V | splošnem | naj bi v zahodni filozofiji, še zlasti |
ohranjanje: po čem ostajam jaz v svojem | življenju | ali morda celo po smrti ista oseba? |
premišljeval med drugim o pitagorejskem | preseljevanju | duš; vprašal se je, kdaj, pod kakšnimi |
svojim koristim, vztrajanje pri osebnem | preživetju | za vsako ceno in iz tega izvirajočo |
pragmatičnim argumentom, da je treba pri | vprašanju | preživetja upoštevati predvsem tisto, |
In kaj je pri naši želji po | preživetju | zares pomembno? |
Parfit v tem novem | pojmovanju | preživetja in drugačnem odnosu do biološke |
Parfit nam skuša povedati, da pri | preživetju | ne gre za dilemo vse ali nič - kakor |
čustva, dela in vse drugo, kar je oseba v | življenju | bila ali hotela biti - in da je takšno |
”zunanjega“ motiva (kolikor želja po | preživetju | , četudi ”razvejanem“, sáma ni tak motiv), |
Jaz torej preživim v | mnoštvu | jazov...? |
Parfit poudarja, da pri | vprašanju | preživetja jaza ne gre samo za posmrtno |
jaza dogaja že v enem samem človeškem | življenju | ! |
Niti v | življenju | niti po življenju ni enega samega jaza |
Niti v življenju niti po | življenju | ni enega samega jaza - Parfit piše |
tako majhne in nepomembne v širnem | vesolju | ... |
lahko imel kvazispomine, se porodi ob | spoznanju | , da v enem samem življenju, od rojstva |
porodi ob spoznanju, da v enem samem | življenju | , od rojstva do smrti, v nas živi in |
kljub temu, da sem se v | življenju | že večkrat prerodil kot ptič feniks |
vtisa, na primer svojega presenečenja ob | videnju | njene nove rute. |
V | splošnem | pa mi je Parfitovo prepričanje, da |
ohranjanje del, ki jih je človek storil v | življenju | in jih zapustil svojim naslednikom |
Aleksandra Velikega, sprašuje modreca po ” | zaporedju | pojavov“: |
smislu vendar sem, saj ostajam isti v | minevanju | svojih različnih jazov - tako kot v |
ob smrti razidejo in se ob ponovnem | rojstvu | na drug način "ponovno povežejo z |
Dokler sem živel še v | mestu | , je bila moja glavna stroka logika, |
posvetil vprašanjem, ki se nam porajajo ob | bogastvu | in čudežnosti narave, ob pogledu na |
Pri | branju | sem se večkrat vprašal: v katerih časovjih |
kje so jih avtorji pisali, v kakšnem | okolju | in v katerih trenutkih so se jim porajale |
teorij o času in prostoru, naravi in | vesolju | , snovi in duhu... temveč tudi njihovo |
drugi - poudarjajo prvenstvo časa pri | razumevanju | zavesti. |
tisti božji dar, ki razpira svet našemu | zaznavanju | in preprečuje, da bi bile vse stvari |
katerem se sprehajata Janez in Bruno, na | travišču | med kolesnicama, skoraj skrita pod |
Govorili ste o | čudenju | nad prostorom in časom, o razprtosti |
Metafizike govori o filozofiji kot ” | zrenju | resnice“ (aletheías theoría), pravi: |
”...vzrok težavnosti [pri | zrenju | resnice] ni v stvareh, temveč v nas; |
torej ne bivajo zdaj, v sedanjosti - v | nasprotju | z dolžinskimi enotami, vatli ali sežnji, |
Mojster, ampak ali ni v | ozadju | takšnega razmišljanja nekritični naturalizem? |
vprašanje o realnosti časa oziroma o | bivanju | stvari v preteklem in prihodnjem času, |
Pri tem | vprašanju | , ki nikakor nima preprostega odgovora, |
Bruno se ustavi in s palico zakroži po | obzorju | . |
hiše v daljavi... cerkveni zvoniki na | obzorju | ... vrtače... skale... doline in griči... modrina |
O njegovem slavnem | imenu | se že dolgo časa veliko razpravlja, |
Vse, vse je ujeto v tem | pričakovanju | .“ |
čas, da vam povem, kako je bilo na | letališču | - namreč prejšnji teden, ko je Draga |
Čakala je v | naselju | , pred blokom s pripravljeno prtljago, |
V | grlu | me je stiskalo, ko se je vzpenjala |
je končalo nekaj dragocenega v mojem | življenju | in da je prišel čas, da grem dalje. |
letih večkrat pri nas na obisku, na | kosilu | ... nekajkrat je celo prespala v moji |
se sprva vije med novimi hišami na | obrobju | vasi, ko pa se osvobodi hiš, se požene |
Ko Aristotel v Fiziki govori o | gibanju | , misli torej na različne vrste spreminjanja |
razgibanega reliefa kake gorske pokrajine pri | merjenju | poti ali oddaljenosti dveh krajev ne |
ne bi mogla odmisliti; na planinskem | razpotju | na primer piše: do vrha gore je dve |
na grobovih padlih junakov zaspali v | upanju | , da se jim bodo z njihovo pomočjo uresničile |
človeka, ki spi, so razvrščeni v pravilnem | zaporedju | ure, leta in svetovi. |
O | stvarjenju | časa je Platon zapisal: |
večnosti, in ko je postavljal red na | nebu | , je ustvaril to podobo kot večno, vendar |
stvariteljskem nemiru, drznosti in želji po | utelešenju | . |
podobno kot midva štejeva korake pri | merjenju | časa in prostora... |
V naslednjem | poglavju | Aristotel pojasnjuje odnos med časom |
Aristotel na tem | mestu | spet poudarja: |
Sprehajalca se ustavita na | križišču | , ob mejniku z vklesanimi napisi smeri. |
za nekatere stvari pravimo, da so "v | številu | "“ [221a10]. |
par excellence, ni v času, saj ni v | gibanju | . |
analogno, kakor so nekatere stvari ”v | številu | “, tiste pač, ki so števne; obenem pa |
se ravno tako, kakor se bivajoče v | gibanju | nujno nahaja v stanju gibanja, giblje |
se bivajoče v gibanju nujno nahaja v | stanju | gibanja, giblje tudi bivajoče v času: |
gibanje, temveč število gibanja, v | številu | gibanja pa more biti tudi to, kar miruje. |
Ampak ali nisva rekla, da gre pri | gibanju | vselej za gibanje v prostoru in času, |
Na daljnem | nebu | odmeva grmenje letala. |
je zdaj na nekem natanko določenem | mestu | v daljnovodu, bodisi še ni prišel do |
Ko Aristotel govori o krožnem | gibanju | časa, ima v mislih zlasti ta, drugi |
na platonike, ki so imeli pri svojem | pojmovanju | časa kot ”gibajoče se podobe večnosti“ |
V | splošnem | pa je bil krog, zarisan z vrtenjem |
odnos, toda Aristotel je na nekem drugem | mestu | zapisal: |
sva se prej strinjala o brezčasnem | zaporedju | rojstva in smrti - mislil si: |
zvezna v času, pretrga se vsako noč v | spanju | . |
Včasih me presenečaš: po | spoznanju | si starejši kot po svojih letih! |
umetnosti, o topografiji misli, o nebeškem | kraljestvu | ... vendar so drugi prostori povsem drugje, |
čas navzoč v vsem, tako na zemlji in | morju | kakor na nebu. [...] |
vsem, tako na zemlji in morju kakor na | nebu | . [...] |
Kakor martinčki se grejejo na jutranjem | soncu | , natakar jim je pravkar prinesel kapučine. |
maj, praznik dela - in to v Benetkah, | mestu | brezdelja, otožnosti, utelešenih sanj! |
šele prebuja v lenobnem prazničnem | dopoldnevu | , tu pa tam iz kakega renesančnega okna |
V soboto, na prvi maj, ob sončnem | jutru | ? |
Gotovo je s svojo družbo kje ob | morju | , morda na Lidu... |
v zimskem plašču, malce neprimernem | oblačilu | za pomladne Benetke, se mož dobrodušno |
v popolni perspektivi, s cerkvijo v | ozadju | in palačo ob strani, ki kakor da sevata |
po legendi zgodila v Aleksandriji, | mestu | svetnikovega mučeništva - in zato je |
balkonski balustradi šest stebrov, ki se v | nadstropju | nadaljujejo s šestimi malce nižjimi |
Benetke so lepe ravno v presenetljivem | ujemanju | nadčasnega in vsakdanjega. |
V renesančnem | očišču | se zbere celotno človeško zaznavno |
vzporednice sekajo v imaginarnem | očišču | slike, v projekciji človeškega pogleda |
spet zbrano v eni sami točki, namreč v | središču | sfere. |
katerimi se soočajo sodobni kozmologi pri | iskanju | ”oblike“ vesolja, so bolj empirične |
kozmični geometriji, načelno pa pri tem | raziskovanju | povsem zadostujejo tri prostorske dimenzije. |
in je, kot pravi izročilo, na svojem | potovanju | v deželo faraonov naučil Egipčane, |
so veliko bolj zapletene, vendar v | bistvu | iste. |
evklidskih premic, stekajočih se v | očišču | , v ničelni točki perspektive, tam daleč |
obzorjem, veliko dlje od stolpa na mestnem | obzidju | , ki je že sam z daljavo zelo pomanjšan, |
Michelangelu, Tizianu, Tintorettu - v | ospredju | človek! |
tudi na tej sliki v perspektivičnem | očišču | skrit nevidni gledalec, brez katerega |
nepreboleni človeški nostalgiji po | neuresničenem | , toda v metafizičnem spominu še vedno |
spominu še vedno živo prisotnem idealnem | mestu | - in tudi zato se mi zdi slika, ki |
svojo mislijo lahko dokaže Boga in v | spoznanju | zaobseže celotno naravo. |
odiseja novoveškega duha... in šele v našem | stoletju | se potrjuje slutnja, da človeškost |
renesančnega pogleda, ki se skriva v | očišču | perspektive, sploh ni tako samoumevna, |
ju gospôda lahko oprime ob močnejšem | zibanju | gondole. |
kot veriga marmornatega skalovja, ob | vznožju | katerega se v čolnu voziš po kanalu |
Ženin v | črnem | , nevesta v belem. |
Ženin v črnem, nevesta v | belem | . |
se takrat davno, v svojem prejšnjem | življenju | , poročil z Barbaro, sem bil še premlad, |
latniki kot v kakšnem poplavljenem | mestu | rasli navpik iz kanala in se sklanjali |
zakaj ste se ustavili pri štirinajstem | stoletju | , mojster? |
prvi naselili begunci, ki so v petem | stoletju | bežali pred Huni... in tudi če so bili |
plazi med hišami, sega prav do arkad na | začelju | renesančne palače, Scuole Grande di San Rocco, |
manjše od obeh velikih dvoran v prvem | nadstropju | , imenovane Sala dell'Albergo, za |
zato, ker je bilo vse to že videno v | poganstvu | ? |
krščen... saj sem izgubil upanje, da bom v | življenju | našel trdno vero v Boga, da bom še |
svetlika bleda nebeška avra na temnem | nebu | ? |
brezmejni žalosti zre svojega sina na | razpelu | , pa tisto lepo mlado dekle, Marija |
lepo mlado dekle, Marija Magdalena po | imenu | , ki je omedlela pod krvavečimi nogami |
Marija. ...toda daleč zadaj, na | obzorju | , se svita, tam je pramen svetlobe... |
ljudi, celo tistih sanjskih postav v | ozadju | ... |
zadnjo noč bedi kot žalosten ptič v | gnezdu | iz bujnega sredozemskega rastlinja, |
bližajočih se vojakov z Judežem na | čelu | ... |
prihaja z neba, kot jutranja zora na | obzorju | ... |
stare in nove zaveze, ki je v svetem | pismu | le nakazana, Tintoretto pa jo je močno |
Saj je v svetem | pismu | s kačo povezan hudič, ne pa dobri Bog! |
na Obešenju, kjer kača sploh ni v | središču | slike, saj na njej prevladuje Gospod |
na trgu, sva govorila o renesančnem | pojmovanju | idealnega mesta. |
robovi palač in trgov, ki se stekajo v | očišču | , je pri Tintorettu evklidska perspektiva |
Zanimivo pa je, da prav na sredi slike, na | križišču | kompozicijskih diagonal, stojita človeka, |
ne menita za veličastni vnebohod na | nebu | nad njima, ampak mirno, nemoteno razpravljata |
sámo, grešnico in svetnico, ki je v | hrepenenju | zemeljske ljubezni našla svojo nebeško |
Magdalena zdaj to vé in v tem | spoznanju | je našla svoj mir. |
V knjigi, ki jo drži v | naročju | , so že od pradavnine zapisane besede |
Marija, vidiš obraz, ki se skriva v tem | drevesu | ? |
polno luno, ki se dviga na vzhodnem | obzorju | . |
Ujemi me v | letu | , če imaš še toliko moči, in poskusi |
občutke, ki so dotlej čakali na svojem | mestu | v vrsti pozabljenih dni, odkoder jih |
vprašanje, na katerega naletimo ob | branju | Newtonovih filozofskih ”sholij“ v njegovem |
Newtonovih filozofskih ”sholij“ v njegovem | glavnem | delu Philosophiae naturalis principia mathematica |
filozofskih ”sholij“ v njegovem glavnem | delu | Philosophiae naturalis principia mathematica |
namreč ne samo na Zemlji, temveč v | vesolju | kot celoti? |
relativnimi prostori posameznih teles v | gibanju | ali mirovanju, opredeli mesto <place> |
prostori posameznih teles v gibanju ali | mirovanju | , opredeli mesto <place> kot ”del |
”...vsa gibanja z mest [ki so že] v | gibanju | , [pa] niso nič drugega kot deli celotnih |
nekakšen ”negiben pol“ vsega, kar se v | vesolju | giblje in vrti. |
Ali v | vesolju | sploh obstaja takšno mesto? |
nekega določenega negibnega mesta v | vesolju | , npr. |
znani štirje klasični elementi; v 19. | stoletju | so za takšno ”podstat“ absolutnega |
sistemov, tj. sistemov, ki so v enakomernem | gibanju | ali mirovanju, je skoraj stoletje pred |
sistemov, ki so v enakomernem gibanju ali | mirovanju | , je skoraj stoletje pred Newtonom poznal |
stoji na ladji, ki pluje po mirnem | morju | ? |
ni podvrženo silam, vztraja v tistem | stanju | enakomernega in premočrtnega gibanja, |
Toda ker površina vode pri | vrtenju | očitno ostaja ukrivljena tudi takrat, |
Kastor & Poluks edini zvezdi v vsem brezmejnem | vesolju | in da se vrtita druga okoli druge, |
sredobežni (centrifugalni) sili, ki ju v | vrtenju | drži narazen - slednje pa je po Newtonu |
Newtonu možno in smiselno v sicer praznem | vesolju | le tedaj, če obstaja absolutni prostorski |
Kastorju in Poluksu v umišljeno praznem | vesolju | sploh vemo, ali med njima deluje kakšna |
pa, če ti zakoni v tako umišljenem | vesolju | ne veljajo, ali vsaj ne veljajo enako |
ne veljajo enako kot v našem realnem | vesolju | ? |
Newtonovega primera vedra z vodo, saj si pri | vedru | nazorno predstavljamo, kako se pri |
nazorno predstavljamo, kako se pri | vrtenju | vodna gladina ukrivi in tega pojava |
reciva, da se v umišljenem praznem | vesolju | namesto dveh zvezd vrti okrog svoje |
Zvezde v | vesolju | pa so očitno sploščene na polih, |
druge zvezde, ki jih v našem dejanskem | vesolju | vidimo po vsem nebu, ne pa v odnosu |
dejanskem vesolju vidimo po vsem | nebu | , ne pa v odnosu do nekega nevidnega, |
filozofiji poznega 19. stoletja, je v | nasprotju | z Newtonom in drugimi zagovorniki absolutnega |
glede na splošno porazdelitev snovi v | vesolju | , ne pa glede na metafizični, izkustvu |
bil Newton prepričan, da bi se pri | vrtenju | vedra vodna površina ukrivila in da |
površina ukrivila in da bi tudi pri | izenačenju | hitrosti vode s hitrostjo vedra ostala |
vodo edini predmet v sicer praznem | vesolju | , saj bi bila površina ukrivljena zaradi |
razporeditve snovi v našem dejanskem | vesolju | - ali, kot se je sam izrazil, v odnosu |
ukrivljenost tu‐in‐zdaj, v vrtečem se | vedru | vode. |
ki hodi po ladji, ki pluje po mirnem | morju | , ki se vrti z Zemljo okrog Sonca itd. |
čas“, zadeva le dogovor o dolžini in | merjenju | časovnih enot, na primer ur, dnevov |
tj. enak za vse opazovalce po vsem | vesolju | - relativnost časa v pravem pomenu |
V | nasprotju | s Kartezijem, podobno kot pozneje Newton |
Kartezijem, podobno kot pozneje Newton v | nasprotju | z Leibnizem, se je Gassendi zavzemal |
se srečala z očmi sredi pogovora o | gibanju | zvezd v umišljenem praznem vesolju, |
gibanju zvezd v umišljenem praznem | vesolju | , ki naj bi ga ex hypothesi naseljevala |
kaj traja ali ne, najsi je [tisto] v | mirovanju | ali gibanju, najsi se giblje hitreje |
ne, najsi je [tisto] v mirovanju ali | gibanju | , najsi se giblje hitreje ali počasneje. |
V | nadaljevanju | Gassendi pravi, da je Sonce naša najboljša |
V | nasprotju | z Newtonovo absolutno (in substancialno) |
obstajajo v ničemer drugem kot v njihovem | zaporedju | “ [167]. |
manj pa je Leibniz moderen v svojem | prepričanju | , da je ”vsakršen prazen prostor imaginaren“ |
Ob | branju | korespondence med Leibnizem in Clarkom |
je zdelo najbolj zanimivo v njunem | dopisovanju | . |
hipotezo, da je čas zgolj relativen ”red v | zaporedju | stvari“ oziroma dogodkov; ker pa je |
Leibniz je presenetljivo moderen pri | pojmovanju | odnosa med časom (ali prostorom) in |
drugačen pri padajočem listu kot pri | zrnu | peska (seveda, kot se je pozneje izkazalo, |
za poljubni telesi in kjerkoli v | vesolju | , ne samo na Zemlji. |
vprašanja ni imel kake lastne teorije; v | splošnem | je sprejemal Kartezijevo ”teorijo vrtincev“, |
naj bi s svojo nenehno prisotnostjo v | vesolju | omogočal in zagotavljal, da gravitacija |
znajti, ko te profesor preseneti pri | sanjarjenju | in te pokliče k tabli. |
Leibniz nasprotnih nazorov ne samo na | področju | fizike in metafizike, ampak tudi na |
fizike in metafizike, ampak tudi na | področju | teologije - in vendar sta verjela v |
(Credo ut intelligam), ampak se je na ” | razsodišču | razuma“ vsaj do neke mere odločalo |
panteistično, česar ni želel, zato je na tem | mestu | dodal opombo pod črto, da to misel |
prepričala, saj v petem in zadnjem | pismu | Clarku še vedno kritično piše: |
Da, in v | nasprotju | z enantiomorfi so simetrični homomorfi |
Kant je pozneje, v svojem kritičnem | obdobju | , sicer zamenjal substancialnost prostora |
V osemnajstem | stoletju | nič bolj kot dandanes, četudi morda |
Kant je v svojem predkritičnem | obdobju | menil, da bi Bog vsekakor lahko ustvaril |
mislil tudi Kant v svojem ”predkritičnem | obdobju | “. |
metričnih transformacijah, na primer pri | raztezanju | geometrijskih likov, sukanju teles |
pri raztezanju geometrijskih likov, | sukanju | teles in podobno. |
tridimenzionalni evklidski prostor, šele v 19. | stoletju | so odkrili neevklidske in večdimenzionalne |
razlage je ponazoritev enantiomorfizma (v | nasprotju | s homomorfizmom) v dveh prostorskih |
”predkritični“ teoriji prostora ni motil v | prepričanju | , da prostor ”kot tak“ obstaja, tj. |
ampak se je motil v svojem preuranjenem | mnenju | , da evklidska geometrija opisuje edino |
svoje košate obrvi, mladenič otrpne v | pričakovanju | . |
kot ljudje na zemlji, in sicer o vsem | mogočem | , denimo o domačih zadevah in državnih |
nravstvenih vprašanjih in o duhovnem | življenju | . |
tudi kakor s tujci; in kadar sem bil v | stanju | , v kakršnem so bili oni, se mi je zdelo |
Našel sem jo na | dnu | omare, morda jo je Celestina nekoč |
Spodaj, ob njunem | vznožju | , trdnjavica s pridvižnim mostičem varuje |
narisani svetleči postavi v nebeškem | mestu | zvestega srca... |
čas, čeravno se vse pri njih dogaja v | zaporedju | , natanko tako kot na svetu, nič drugače. |
temveč znotraj nje, saj na nekem | mestu | izrecno pravi: |
vodil v nebo in na druge svetove v | vesolju | ; dogajalo se je to namreč le mojemu |
medtem ko mi je telo ostalo na istem | mestu | . |
”...približevanja so v | bistvu | podobnosti med stanji notranjosti, |
Nekaj časa še stoji ob odprtem | oknu | , globoko vdihuje svež nočni zrak, nato |
Janez pa sanja sredi noči, že proti | jutru | : z Angelom plešeta v temni praznini, |
srebrnine, zdaj se gube na njegovem | starem | čelu spreminjajo v mesečeva gorovja, |
srebrnine, zdaj se gube na njegovem starem | čelu | spreminjajo v mesečeva gorovja, zdaj |
istosti nerazločljivega, potem v praznem | vesolju | , v katerem se vrtita dvojčka, ni mogoče |
popolnoma nerazločljivi - in po Leibnizevem | načelu | , če ga prav razumem, to pomeni, da |
teče, ampak kvečjemu kroži, vrti se na | mestu | , in če privzamemo še Leibnizevo relacijsko |
ampak le misli samega sebe v večnem | trajanju | ... |
in zavestjo - ali dušo, če rečemo po | starem | - sem sicer nameraval začeti prihodnjič, |
grem v Ljubljano, zato nisem več na | tekočem | z vsem, kar pri nas izide na področju |
tekočem z vsem, kar pri nas izide na | področju | filozofije... |
novoplatonizma v tretjem krščanskem | stoletju | . |
se duša razlikuje predvsem v svojem | predajanju | času, medtem ko je um brezčasen in |
podoba večnega uma v duši, ki se v | nasprotju | z Umom giblje. |
Čas je življenje duše v | gibanju | prehajanja od enega načina življenja |
in zlo voljo duše, njeno hotenje po | stvarjenju | sveta in pripravljenost, da se iz večnosti |
temveč si želi razvoja in udejanjenja v | stvarstvu | , obenem pa se spominja, da je njeno |
Enega tolma duše, njena želja po | časenju | v svetu - greh? |
bila zapustila zaradi svoje želje po | mnoštvu | , po stvarstvu, po bivanju... |
zapustila zaradi svoje želje po mnoštvu, po | stvarstvu | , po bivanju... |
želje po mnoštvu, po stvarstvu, po | bivanju | ... |
čas in prostor sveta ter se potem v | spoznanju | spet vračati nazaj k Enemu? |
mistiki, so tolikokrat govorili o krožnem | potovanju | duše, toda zakaj se najprej niso vprašali, |
Confessiones za temeljno klasično delo na | področju | filozofije časa. |
V | nadaljevanju | se izkaže, da je pri tem glavni problem |
filozofija časa od Aristotelovega nauka o ” | številu | gibanja“ in Newtonovih mehaničnih pojmovanj? |
v primerjavi z Aristotelovo tiči v | vprašanju | , kako naj ta notranji, duševni čas |
kot na ”ravno pot“ (via recta) v | nasprotju | z ”blodnim krogom“ poganstva, kakor |
Ob Avguštinovem | pojmovanju | časa kot trojne razsežnosti duše mi |
tudi najini, se zares srečata v tistem | življenju | , ki presega čas - v ”pravljični igri“, |
pogovor, toda preden razmisliva o tem | vprašanju | , si malce osveživa spomin - pa ne le |
časa pomeni, da resnično obstajata v | izkustvu | , vendar obenem zgolj kot transcendentalna |
odmislili vse, kar pri tem [tj. pri čutnem | izkustvu | ] misli razum s svojimi pojmi, in nam |
izkustva, ki sta naši zavesti dani v čistem | zrenju | - tj., samo prostor in čas ostaneta, |
črte hkratni, deli časa pa vselej v | sosledju | .“ [prav tam, B 50 (93)] |
Kantova samoumevnost pri apriornem | pripisovanju | nekih povsem določenih predikatov času |
In ob tem | vprašanju | se ne ustavimo šele v Kantovi transcendentalni |
prikazati, tj. zgraditi vse svoje pojme v | zrenju | in čista matematika v čistem zrenju. |
zrenju in čista matematika v čistem | zrenju | . [...] |
prostora, aritmetika ustvarja svoje pojme o | številu | s postopnim dodajanjem enic v času...“ |
vse svoje pojme zgraditi najprej v | zrenju | , ostaja odprto vprašanje, ali je to |
To distinkcijo v | nadaljevanju | še poudari, ko zapiše: |
razmerje predstav v našem notranjem | stanju | .“ |
eksistencializmu - zanimivo pa je, da se v | naravoslovju | , zlasti v fiziki, vzporedno dogaja |
O tem | razhajanju | med časoma v znanosti in filozofiji |
mnenje je sicer, da véliki Hegel na | področju | filozofije narave ni ravno blestel, |
njunim pogovorom sprehajajo po vrtu in | nebu | , potem pa se znova spuščajo h knjigam |
svetlejših roženic... in v tem bližnjem | srečanju | dveh človeških pogledov čas za hip |
na začetku našega stoletja v svojem | delu | Ustvarjalna evolucija potegnil ostro |
četudi je deloma ustrezna - danes v | splošnem | zveni kot preuranjena in preostra: |
”velikim pokom“, pa tudi na vlogo časa pri | raziskovanju | spoznavnih procesov v kognitivni znanosti, |
pokuša od nje čimbolj distancirati v | imenu | ”življenja“, ki je svobodno, usmerjeno |
V marsičem... najprej v samem | izhodišču | : |
Pri Husserlovem | pojmovanju | stvari oziroma predmetnosti imajo pomembno |
Predmet se v | zaznavanju | (Wahrnehmung) ”konstituira“ kot tisto |
kako daleč se evidenca razprostira po ” | polju | “ izkustva. |
In drugič, Husserl na nekem | mestu | v svojih predavanjih o času našteva |
je brez dvoma naredil velik korak v | razumevanju | fenomenološkega časa... da, predvsem |
Predavanja k fenomenologiji notranjega zavedanja časa, ki so njegovo glavno delo na tem | področju | . |
čeprav je verjetno počasen pri | pospravljanju | ravno zato, ker premišljuje o nečem |
popolnoma, ko preneha dražljaj [npr. zvok ob | nihanju | strune] oziroma z njim povzročeno živčno |
Husserl torej pravi, da v ” | številu | gibanja“ še ni časa v pristnem pomenu, |
oziroma opaziš, da se v tvojem vidnem | polju | premika nekaj, kar je verjetno ptič |
zavesti, ki imajo zbirno vlogo pri | povezovanju | vtisov v časovne predmete: 1. retenco |
kot se je že zgodilo v preteklem | izkustvu | . |
V | nadaljevanju | predavanj Husserl obširno razlaga, |
vprašanjih, a tudi ona pravi, da zaenkrat o | delovanju | možganov še premalo vemo... vendar upa, |
katere verjamemo, da so resnično tam, na | nebu | ! |
kakršno velja tudi dandanes - toda pri | branju | Husserlovih del se pogosto težko znebimo |
za filozofsko ”introspekcijo“, ki po | načelu | ”eidetske redukcije“ odmišlja od fenomenov |
Proust je v svojem | pisanju | iskal izgubljeni čas v tistem času, |
to slika, čeprav igra čas tudi pri | slikanju | in gledanju slike pomembno vlogo. |
čeprav igra čas tudi pri slikanju in | gledanju | slike pomembno vlogo. |
posrednem, tj. obnovitvenem ali priklicnem | spominjanju | je odsenčenje drugačno kot pri retenci |
drugačno kot pri retenci kot neposrednem | ohranjanju | neke zaznave ali misli v zavesti, pri |
prostoru, ostajajoč v našem vidnem | polju | . |
konkretno doživljajska, zato na primer o | trajanju | tona pravi: |
zavestno <bewußte> ali v ponovnem | spominjanju | ’enako‘ poustvarjeno <’gleichsam‘ |
premaknjena <unverrückt>, vendar beži v | oddaljevanju | zavesti <Bewußtseinsfernen>, kajti |
naslednjem paragrafu predavanj o notranjem | zavedanju | časa Husserl še jasneje izrazi misel |
Vendar pa Husserl pri svojem | ugotavljanju | zamejenosti oziroma končnosti fenomenološkega |
Kajti samemu | bistvu | časovnega doživljanja pritiče, da je |
to doživljanje vselej že zavest o | preteklem | . |
predmet [obravnave]) zavest o ravnokar | preteklem | in ne zgolj zavest o točki zdaja <Jetztpunkt> |
majhnem intervalu є“ - tudi pri časovnem | trajanju | govorimo o ”grobem“ zdaju kot poljubno |
zavesti; v časovnem oziru imata pri | predmetenju | pomembno vlogo retenca in reprodukcija |
mize prenosno slušalko in z njo ob | ušesu | stopi k oknu. |
Kaj ni to v | nasprotju | z zdravo pametjo? |
Ne, ni v | nasprotju | s pametjo, ampak je le nenavadno za |
pa je konstantna svetlobna hitrost v | nasprotju | s klasično Newtonovo fiziko, čeprav |
Ladji potujeta po | vesolju | z enakomerno in zelo veliko medsebojno |
laserskim pulzom in njegovim odbojem na | zrcalu | ! |
tudi srce bije počasneje pri hitrem | gibanju | vesoljske ladje, bi se torej vesoljci |
Einsteinovi relativnostni teoriji, o | raztezanju | časa... |
Tudi jaz bi rad kaj zvedel o | raztezanju | časa. |
okviru, recimo v S, v takšnem časovnem | zaporedju | , da je A pred B, v drugem referenčnem |
Verjetno imaš prav, Anželo... čeprav pri | vprašanju | sočasnosti dogodkov v univerzumu obstaja |
Zato je po mojem | mnenju | odveč bojazen, da relativnostna teorija |
zdaj dalje, že četrt ure stojimo tu na | mestu | . |
inercialni sistem, v katerem potujem po | vesolju | ? |
V košatem | drevesu | nedaleč stran tiči lovska preža, Janez |
simetrični, kajti če sta dvojčka prvotno (ob | rojstvu | ) skupaj, se mora vsaj eden od njiju |
za potovanje na sosednjo galaksijo v | ozvezdju | Andromede na primer dvojček S', je |
svetlobni žarki po našem | vesolju | , ki ni prazno, ne potujejo po ravnih |
prostoru... natančneje, v ukrivljenem | četverju | prostora‐časa. |
v Newtonovem pomenu, so pa v svojem | gibanju | ravno tako kot vsi drugi delci določeni |
”stalnica“ se navidezno premakne na | nebu | glede na svoje običajno ozadje), kar |
svetloba zares ukrivi v gravitacijskem | polju | ; dandanes je pojav ”gravitacijskega |
koristnega za razvoj našega znanja o | vesolju | . |
Zemljina geodetka pri njenem prostem | kroženju | v ukrivljenem prostoru, katerega ukrivljenost |
Pri | iskanju | odgovora na to vprašanje si astronomi |
svetilnikov“, ki jim pomagajo pri orientaciji v | vesolju | . |
teče malce počasneje kot na primer v | letalu | , ki leti deset kilometrov visoko, ali |
Videti ves svet v | zrnu | peska... večnost v eni sami uri...“ |
Sveti Mihael v | brezčasju | traja: kakor da v svoji globoki tišini |
Mladenič se onesvesti v mojstrovem | naročju | , a le za nekaj trenutkov, hvala bogu, |
Janez z roko drsi po | zidovju | . |
lesketajo med vejevjem in po starem | zidovju | plešejo s tisočero drobnimi, pretresljivo |
večinoma suho in oživi samo po daljšem | deževju | , ob njem so ruševine starih mlinov... |
ki je pri Newtonu kljub znamenitemu | vedru | ostal zgolj metafizična hipoteza, fizikalno |
Pojem polja je postal odločilen v 19. | stoletju | , ko se je z Maxwellovimi enačbami izkazalo, |
poljudni knjižici o relativnosti, v | besedilu | z naslovom Relativnost in problem prostora |
Einsteinova misel v nekem starejšem | besedilu | pod naslovom Neadekvatnost klasičnih modelov etra |
filozof Ruđer Bošković, ki je že v 18. | stoletju | imel atome za ”centre aktivne moči“, |
ujedi, ki se spreletavata visoko na | nebu | ; iz žepa izvleče kukalo in ju opazuje. |
- samo svetloba, razpršena po vsem | nebu | . |
Verjetno - ampak težava pri kantovskem | branju | Einsteina je v tem, da se novokantovci |
apriorni elementi v relativističnem | pojmovanju | strukture prostora‐časa, tako kot je |
stoletju | postalo sčasoma splošno sprejeto, danes | |
pravzaprav bolj kot o Einsteinovem | četverju | razpravlja o pojmovanju časa v kvantni |
Einsteinovem četverju razpravlja o | pojmovanju | časa v kvantni fiziki, o razvejanosti |
McTaggart je sledil Aristotelu v | prepričanju | , da je obstoj časa bistveno vezan na |
izmuzniti, ker naj bi se pri sukcesivnem | pripisovanju | časovnih določil ujeli v krožnost oziroma |
V | ozadju | sodobnih zamisli ”brezčasnega časa“ |
spominu, prihodnost pa sedanjost v | pričakovanju | - medtem ko je prostor, globalno gledano, |
čeprav so dejansko, v našem neposrednem | izkustvu | , tudi bolj ali manj usmerjene; izkustveno |
bistvena razlika: prostor je v našem | izkustvu | usmerjen zgolj ekstrinzično, kar |
vertikalno prostorsko usmerjenost na | površju | Zemlje - v slednjem primeru nam je |
(kajti gravitacija je po Einsteinovem ” | načelu | ekvivalentnosti“ samo drugo ime za |
možno potovati, če ostajaš na istem | mestu | v prostoru, tako kot Wellsova kočija |
velikanskega vrtinca, tako rekoč v ” | očesu | ciklona“, ki miruje... potem vključiš |
hitrejše rotacije, ki po Einsteinovem ” | načelu | ekvivalentnosti“ nadomešča gravitacijo: |
Toda takšnega vrtinca v | vesolju | ni - ali pač? |
gödlovskega - vrtinca v nam znanem | vesolju | res ni, so pa nemara drugačni... črne |
kdaj kak časoplovec uporabil na svojem | potovanju | . |
zadnje čase jih je nastalo nekaj tudi na | področju | kvantne fizike... |
poleg velikanskih tehnoloških težav pri | vzpostavljanju | tako izjemnih pogojev, na primer neznansko |
preteklosti storil kaj takega, kar je v | protislovju | s sedanjostjo. |
Paradoks seveda vznikne ob | vprašanju | , kako se je potemtakem časoplovec sploh |
Bogve kaj smo v našem | razmišljanju | spregledali! |
Vidiš, morda smo v dosedanjem | razmišljanju | spregledali ravno to... metaforično rečeno, |
samo enkrat, in če časoplovca v tem | letu | ni bilo, namreč takrat, leta 1944, |
Kako naj bi bilo zdaj, ko smo že v 21. | stoletju | , lahko komurkoli, magari časoplovcu, |
pravimi velikankami na rastlinskem | nebu | . |
Po starem | zidovju | mojstrove domačije se razrašča bršljan, |
oljčica, utesnjena v loncu se greje na | soncu | , kajti na Krasu, kjer je poleti pogosto |
zgodnjem majniku, ko je na jutranjem | nebu | visel še zadnji krajec prejšnjega luninega |
niso resnična, namreč tam zgoraj, v | vesolju | , ampak so samo naše projekcije, načini |
O, marsikaj, v | glavnem | same dobre stvari... bik je na primer |
Gotovo je rojen v kakšnem močnem | znamenju | ... |
Morda veste, mojster, v katerem | znamenju | je bil rojen? |
da se je rodil spomladi leta 1548 v | mestu | Nola blizu Neaplja, pod Vezuvom... in |
vendar je ni maral, češ da temelji na | verovanju | v vsemogočno usodo - Giordano pa je |
mnogi pomembni preboji v znanstvenem | spoznavanju | sveta začeli z razumom v nasprotju |
spoznavanju sveta začeli z razumom v | nasprotju | s čuti. |
Naša težava pri | zanašanju | na razum, kadar pride v nasprotje s |
so čuti še kako pomembni ne samo pri | iskanju | resnice, ampak tudi za naše preživetje, |
Po Einsteinu imamo pri | oblikovanju | kozmoloških modelov na razpolago neevklidske |
še vedno nesporno vladala (tako na | nebu | kot na zemlji) Aristotelova in Ptolemejeva |
kraljestvo, to prepričanje pa se je v | obdobju | renesanse začelo krhati z novimi astronomskimi |
Ne vem... tako čudni ste, v | mestu | ne poznam takšnih ljudi. |
Tudi jaz sem včasih živel v | mestu | . |
Je tale kmetič, Anželo po | imenu | , ki sedi tu nasproti mene, res rekel, |
zaznavajočem predmetu kot nekakšnem | zrcalu | , v razumu po načinu utemeljevanja in |
Empireju, ki naj bi ga po krščanskem | izročilu | poganjali angeli... |
čez ta obok, ne bi bila na nobenem | mestu | in ne bi bila nikjer, torej sploh ne |
res, da stvari, ki niso ”na nobenem | mestu | “, sploh ne obstajajo, na primer števila, |
obstaja, če obstaja, samo ”na nekem | mestu | “, ker je razsežna stvar. |
akcidenčno in da ima vlogo mesta po | naključju | , to je, po svojih delih [...]. |
sulici, ne o roki, toda v Brunovem 16. | stoletju | so poznali že topove in puške, zato |
kdo stoji v prostoru: / naj zavzame v | vesoljstvu | že točko katero si bodi, / pušča celotno |
Torej: v | vesoljstvu | ne more nikjer obstajati meja, / venomer |
sklep, moramo to hipotezo zavrniti in po | načelu | tertium non datur (”tretje ni dano“) |
”zunanjem prostoru“ - vendar je to v | protislovju | s hipotezo, da je vesoljski prostor |
naprej“, vendar je površina krogle - v | nasprotju | z evklidsko ravnino - končna: za |
opazovalec znajde, vidi (v istem razvojnem | obdobju | vesolja) okrog sebe enako strukturo |
”V | vesolju | gotovo širina ni večja od dolžine in |
istovetne, ker imajo isto mejo; toda v | vesolju | so dolžina, širina in globina istovetne, |
nekateri Kolumbovi mornarji so se na prvem | potovanju | v Novi svet bali, da bodo padli čez |
slutnje Nikolaja Kuzanskega o možnem | sovpadanju | končnosti in brezmejnosti v vesolju |
sovpadanju končnosti in brezmejnosti v | vesolju | ter je celo zapisal, kot smo prej prebrali, |
V | nasprotju | s tem pa bi mu prav ta primerjava lahko |
obenem cilj vseh njegovih razmišljanj o | vesolju | . |
rumena krilca še močneje svetijo v | soncu | . |
čeprav ne vidim, kako lahko pri niču in | praznem | govorimo, da je kaj drugačno od česa |
dokazal, neskončen, iz tega sledi, da je v | vesolju | neskončno mnogo zvezd, galaksij... in |
galaksij... in sploh vsega, kar pač je v | vesolju | ? |
V | ozadju | Brunove misli o dóbrosti polnega prostora |
Tudi v novoveškem evropskem | slikarstvu | , vse do začetka 20. stoletja, je značilen |
vsebovanega v najpreprostejšem in edinem | prapočelu | [Bogu], ne bi rajši pojasnjevali z |
vidnem svetu, ”spodobi“, da vlada v | središču | vesolja. |
Pri Brunu pa niti Sonce ni več v | središču | , kajti sámo neskončno ”božansko obličje“ |
”božansko obličje“ - vsaj kolikor se kaže v | vesolju | - je ”razsrediščeno“, enako prisotno |
dokler Elpin vztraja pri aristotelskem | pojmovanju | popolnosti, po katerem je popolnost |
pomenu pa tudi za krščanstvo, ki je v | obdobju | sholastike prevzelo mnoge Aristotelove |
(nekatere si je tudi prikrojilo) - v | nasprotju | z Elpinom pa Filotej zagovarja novi, |
”revolucionarni“ Brunov nauk o neskončnem | vesolju | , ki naj bi razodevalo neskončno božjo |
Saj se vloge ne merijo zgolj po | številu | izrečenih besed... |
tribarvna, smukata se ob njegovih nogah in v | pričakovanju | obstaneta na pragu, ko stopi v hišo. |
jih kot drobne lučke vidimo na nočnem | nebu | , se vesolje v človekovih predstavah |
obok, ampak gnano po vseobčem in širnem | prostranstvu | z notranjim počelom, lastno dušo in |
bil ne slabši ne boljši, če bi bilo v | vesolju | še mirijade drugih svetov. |
zgodi, ko gledamo ladje na odprtem | morju | ...“ [prav tam, 203]. |
najlepši v maju... prav zdaj, ko na sinjem | nebu | visi prvi krajec. |
Občudujem ga v njegovem | zavzemanju | za resnico, v njegovi odločenosti, |
stoletju | in izračunali, da je do drugih sonc | |
da je smisel mogoče najti samo v | končnem | ? |
Dandanes pa smo pri | spoznavanju | skrivnosti vesolja in pri iskanju smisla |
spoznavanju skrivnosti vesolja in pri | iskanju | smisla neskončnega ali vsaj brezmejnega |
brezmejnega prostora vendarle nekoliko na | boljšem | od renesančnih učenjakov, in sicer |
”replike“ bližnjih v raztezajočem se | vesolju | [cf. |
spekulativno misel o globalnem vesoljnem | zrcaljenju | , ki se je porodila spričo pojava, znanega |
se kdaj izkazalo, da gre pri našem | videnju | neba res za nekakšno vesoljno zrcaljenje, |
Bruno in tako prišel do misli, da v | vesolju | verjetno nismo sami... |
otroci astronomko vprašajo, ali smo v | vesolju | sami, ona pravi, da tega sicer še ne |
vendar ob še enem ”če“: če pri našem | sklepanju | o skrivnih stvarnikovih namenih smemo |
naših spoznanj metodološko temelji na | načelu | , da ”entitet ni treba pomnoževati bolj, |
”V viharju življenja, v | bučanju | sveta, / povsod navzoč, / sem in tja |
valovim, / še v smrt padajoč / že v | rojstvu | kipim, / v trenutkih žarečih / na statvah |
Človek živi v | upanju | , da mu česa takega nikoli ne bo treba |
Pri | branju | njegovih besedil si nisem znal odgovoriti |
Na | nebu | se prižigajo daljne zvezde. |
Po mojem | mnenju | pa Bruno res ni bil kristjan, kar pa |
analogno, kakor je duša obenem ”v“ | telesu | in ”onstran“ telesa, naj bi bil Bog |
spomnil: ravno o tem piše Mendoza v | poglavju | z naslovom Brunov Bog, prevedenem |
imanence, torej da je Bog ”v“ svetu oziroma | vesolju | , četudi ni povsem izenačen z njim - |
Mar ni to v | nasprotju | z logiko? |
Bog je in obenem ni v | nasprotju | z logiko... |
Nasprotja sovpadejo v Bogu - ali v | Enem | , neizrekljivo ”največjem“, ki ga Kuzanski |
v Bogu - ali v Enem, neizrekljivo ” | največjem | “, ki ga Kuzanski imenuje maximum absolutum- |
njegovem delu neskončno in totalno: v | nasprotju | z vesoljsko neskončnostjo, ki je totalno |
sploh lahko imenujemo deli), ki jih v | vesolju | lahko predpostavljamo.“ |
”Vidite skratka, kako so vse stvari v | vesolju | in kako je vesolje v vseh stvareh; |
Res - govorila bova o Spinozovem | pojmovanju | Boga ali narave. |
Popoldne ste omenili, da je Bruno pri | dokazovanju | neskončnosti vesolja navajal tudi teološke |
podobe, ki bi morala v neutesnjenem | zrcalu | in s svojim neskončnim, neizmernim |
Mar tudi v | nasprotju | z logičnimi zakoni, ki jih je sam postavil |
sveta, morda jih postavlja šele ob | stvarjenju | . |
V | nadaljevanju | pa Bruno izrazi pomislek, da bi ga |
filozofije, kot na primer (po Mendozovem | mnenju | ) Frances Yates, ki naj bi Bruna prek |
Ko Mendoza razpravlja o | vprašanju | Brunovega panteizma, zapiše: |
”Bog je neskončen v | neskončnem | , vsepovsod in v vseh stvareh, ne nad |
panteizma popolno utelešenje Boga v naravi, | vesolju | ... |
Boga, za Bruna pa pravite, da po svojem | prepričanju | ni bil kristjan? |
”Bruno z oznanjanjem božje imanence v | vesolju | privedel pravoverno dogmo utelešenja |
Kristusovo obličje izgubi v naravi, | vesolju | ... kaj potlej od krščanstva še ostane? |
misel, da se Kristus utelesi v vsem | vesolju | , ustreza Brunovemu kozmološkemu razsrediščenju |
Ali Plotin ne govori o | preseganju | tistega ”tu“ v onem ”tam“ kot o najvišji |
Kakor tam zgoraj na | nebu | ni nebesnih sfer, tako tudi ni nobenega |
razumevanje duše se je precej spremenilo ob | branju | Plotinovih Ennead. |
Brunovo filozofijo, še posebej pri | pojmovanju | vesoljne duše. |
znotraj vsake stvari v tem "gibajočem se" | vesolju | , polju našega izkustva.“ [Michel, 109] |
stvari v tem "gibajočem se" vesolju, | polju | našega izkustva.“ [Michel, 109] |
in gibanja, skupen vsem bitjem v tem | vesolju | , vsem stvarem, celo tistim, ki jih |
še posebej na njegovo prispodobo o | morju | in mreži: telo, čutni svet je v duši, |
svet je v duši, kakor je mreža v | morju | - kajti morje mrežo zaobsega in nikoli |
dolgo spregovoril o razumu, duhu, duši, | življenju | , ki prodira v vse, je v vsem in vzgibava |
”subjekta“, vendar ni ujeto v tvojem | bitju | , niti v nobenem drugem, ampak vsa živa |
v Vzroku, počelu in enem pravi o | počelu | oziroma ”dejavnem vzroku“ vesolja naslednje: |
in prostor, kamor jo vodi želja po | bivanju | (tolma), medtem ko pri Brunu vlogi |
V | nadaljevanju | Teofil razlaga: |
niti mrtvo telo, ki ga znamo po nekem | zaporedju | in s posnemanjem poustvariti na površini |
Po splošnem | mnenju | ne živijo vse stvari. |
svojem zgodnjem, nedokončanem latinskem | delu | z ezoteričnim naslovom Lampas triginta |
prispodobo sončnega lesketa v razbitem | zrcalu | : |
lahko motrili to edino sonce v tem | zrcalu | . |
Enem, ampak vselej o emanacijah Enega v | vesolju | : o umu, duši, življenju... |
emanacijah Enega v vesolju: o umu, duši, | življenju | ... |
Da, in tudi v tem molku o ” | najvišjem | “ je Bruno soroden Plotinu in drugim |
Duša, ki se v | motrenju | vesolja duhovno ”vzpenja“, naleti na |
V svojem poznem | delu | De minimo, ki je izšlo malo preden |
Jeruzalemu, v tistem z visokim zidom obdanem | mestu | , ki ga izvoljenim dušam obljublja Razodetje... |
upošteval pri svojem novem in pogumnem | tolmačenju | te ”Knjige vseh knjig“? |
kaj Spinoza piše v prvem in drugem | poglavju | Teološko‐politične razprave o preroštvu |
poglavju Teološko‐politične razprave o | preroštvu | in prerokih v Bibliji... aha, tu govori |
Na tem | mestu | pa moram poudariti, da tistih naukov, |
prerok... pri čemer gre Jaspers še dlje v ” | počlovečenju | “ in s tem tudi v ”relativizaciji“ Kristusa, |
izključna zahteva, da je treba verovati po | načelu | vse ali nič, tj. |
pomembnih ”čudežev“, v pravovernem | krščanstvu | ni dopusten in se smatra za pomanjkanje |
v budizmu ali, vsaj deloma, tudi v | judovstvu | in islamu) pa to ni tako, ampak je |
Zato Spinoza v četrtem | poglavju | Teološko‐politične razprave pod naslovom |
Spinozo je najvišja blaženost v umskem | spoznanju | Boga - vendar je treba nemudoma dodati, |
nagrajena v nebesih, slaba pa kaznovana v | peklu | . |
Saj tu dalje, v petem | poglavju | ... no, le poglejva tja... še malce naprej, |
še več: če človek vztraja pri javnem | demonstriranju | ceremonij, ki so izključujoče bodisi |
kot pravičen, usmiljen, & c., zgolj v | dopuščanju | ljudskega razumevanja in v tem je ravno |
Najžlahtnejša misel v Spinozovem teološkem | razpravljanju | je njegovo prepričanje, da je prava |
V dvanajstem | poglavju | Teološko‐politične razprave, kjer |
dvoumnosti naučimo, da je njen glavni nauk v | naslednjem | : |
V trinajstem | poglavju | dokazuje, da Sveto pismo v svojem bistvu |
poglavju dokazuje, da Sveto pismo v svojem | bistvu | uči ”samo zelo preproste nauke“, namreč |
V sedmem | poglavju | z naslovom ”O tolmačenju Svetega pisma“ |
Phainomena 27-28, 1999], v | poglavju | , ki je z metodološkega vidika najpomembnejše |
Toda pri ” | metaforiziranju | “ in / ali ”naravnem“ razlaganju Biblije |
”metaforiziranju“ in / ali ”naravnem“ | razlaganju | Biblije obstaja neka meja (Spinoza |
pojasnitev čudeža, da je sonce obstalo na | nebu | , medtem ko se je Jozue bojeval z Amorejci |
molkom glede pričevanja o njegovem | vstajenju | jasno namiguje, da se Jezusovo telo |
življenje - ta namig pa izrecno potrdi v | pismu | Oldenburgu (Epistolae, 75). |
imaginarnim (oziroma simbolnim); na nekem | mestu | v šestem poglavju Teološko‐politične razprave, |
simbolnim); na nekem mestu v šestem | poglavju | Teološko‐politične razprave, kjer |
ne pa v teoretičnih razglabljanjih o | bistvu | stvari; slednje je domena filozofije |
preroška videnja vzbujajo pri preprostem | ljudstvu | pobožnost in poslušnost do Boga in |
narava ni zakonita, ampak v svojem | bistvu | kaotična ali vsaj nepopolna, in da |
”popravljati“ s čudeži - kar pa je v temeljnem | nasprotju | s celoto Spinozove filozofije, in ne |
rečeno, če bi kdo trdil, da Bog deluje v | nasprotju | z zakoni narave, bi bil s to trditvijo |
Boga iščejo v | posameznem | in naključnem namesto v splošnem in |
Boga iščejo v posameznem in | naključnem | namesto v splošnem in nujnem. |
posameznem in naključnem namesto v | splošnem | in nujnem. |
in naključnem namesto v splošnem in | nujnem | . |
ga človek lahko dojema samo po dveh, | mišljenju | in razsežnosti. |
In ko govorimo o človeškem | razumevanju | neskončne Božje biti, ne smemo pozabiti, |
spoznanje Boga in Božje volje naraščalo v | sorazmerju | z našim spoznavanjem in jasnim razumevanjem |
Ali Spinoza pri svojem kritičnem | branju | Biblije navaja kakšne konkretne primere |
Bruno išče po | besedilu | . |
V | poglavju | ”O čudežih“ pravi: |
o njej, in glej, ona se prikaže na | nebu | ... |
kapljičnih biserov, spet sijejo v barvnem | razkošju | : krvavo rdeče, deviško bele, ognjeno |
se spet vračajo k tvojemu ali mojemu | zrcalu | , med njimi so tudi takšni, ki se odbijajo |
ali ostajajo vedno enake, na istem | mestu | ? |
druge počasneje - vendar je v vsem | spreminjanju | znotraj diamantnega univerzuma natanko |
največjem njenemu pogledu še dostopnem | merilu | v vseh smereh enak (izotropen), čeprav |
raznolik; zato sklepa po ”diamantnem | načelu | “, da je NATURADEUS povsod enovit (homogen), |
drugače rečeno, temelji na induktivnem | načelu | izkustvene posplošitve, ne pa na deduktivni |
zagovarjal skupaj s Kartezijem in v | nasprotju | s poznejšim Leibnizem - pri čemer se |
nižjega, nekakšen demiurg, ki je pri | stvarjenju | odvisen od zunanjih ”vzorcev“ in bi, |
In če je v Bogu kot najpopolnejšem | bitju | prisotna najvišja ”stvarnost“, recimo |
Bennett odgovarja (čeprav po mojem | mnenju | ne povsem prepričljivo), da zato, ker |
obstajala samo substanca v neskončnem | mnoštvu | modusov kot notranje enotnih miselno‐razsežnih |
identiteti“ naj bi bila po Bennettovem | mnenju | vloga atributov zgolj spoznavna, ne |
da bi bili modusi besede, napisane v | besedilu | , do katerega je um <intellect> slep, |
snovi (”razsežnosti“) in v svetlobi (” | mišljenju | “). |
kot Njegov modus, čeprav je v svojem | védenju | omejen, brž ko ”kaj vé, eo ipso vé, |
ni premišljevanje o smrti, ampak o | življenju | .“ [4p67 (312)] |
pogleda skoz okno in z mislimi počiva v | zelenju | vrta. |
Ptiči vreščijo v | vejevju | , drobni drsalci razijo zrcalo tolmuna, |
Mojstrova gospa drži v | naročju | manjše slikarsko platno in z akrilnimi |
mi zdi, vendar prepričljiv v svojem | navdušenju | do narave, neskončnosti... |
zanimanjem posluša, medtem ko suče čopič po | platnu | . |
Delež posameznih avtorjev pri tem | besedilu | ni natanko znan, vendar historiografi |
niti zgodovina ne more biti v svojem | sklepanju | polna duha - brez estetskega čuta. |
tudi Schelling v svojih poznih delih v | glavnem | opustil tisti mladostni, romantično |
filozofije“ zapisal trditev, da je ”v | absolutnem | , kot nujna posledica ideje, vsebovan |
tako ne marate govoriti o človeškem | poslanstvu | , ki se vas je prav tako skoz in skoz |
Kakor smo tudi mi še tu, v | bivanju | ... |
Gladina vode drhti v čipkasto kaotičnem | valovanju | , ki se počasi umirja. |
Toda v | obdobju | pred njima je Schelling zgradil vsaj |
naravo in duhom v končnem umetniškem | delu | . |
blaženost vsakega človeka je v umskem | zrenju | prvotne lepote.“ |
jasneje začrtani kot v naravi; roža je na | platnu | tudi bolj sama, bolj opazna kot edinstveno |
ki sámo sebe spoznava v lepoti, v | sovpadanju | končnega z neskončnim. |
je, da je ugled renesančnega Bruna v | obdobju | romantike močno zrastel, predvsem seveda |
ni ločen od narave in ki jo sicer v | življenju | izkušamo kot usodo, [namreč] spoznavanje |
usodo, [namreč] spoznavanje v nadčutnem | zrenju | , je posvečenje za najvišjo blaženost, |
O Schellingovem | pojmovanju | imanentnega stvarnika zanimivo piše |
tisto romantično opojnost hrepenenja po | neskončnem | , brezdanjem. |
opojnost hrepenenja po neskončnem, | brezdanjem | . |
volja“, ki pa je, kot piše Schelling v | nadaljevanju | , postavljena v večno nasprotje z ono |
pesništvo ali v mistiko... in ravno v tem | prizadevanju | doseči rob izrekljivega je genialnost |
iskal v mitološki zavesti, religioznem | razodetju | in mističnem izkustvu. |
religioznem razodetju in mističnem | izkustvu | . |
čopiče, zdaj vzame jopico, jo pogrne po | mahovju | zraven Bruna in Janeza, se usede nanjo |
godi fantova pohvala; zlekne se po | mahovju | in opazuje krošnje dreves nad seboj, |
nekaj bo ali ne bo - je lahko po svojem | bistvu | samo volja: kajti le goli, čisti |
naravi - in obenem v Bogu, v tistem ” | najvišjem | “, če zares velja identiteta Deus sive |
prepričan, da je človek ”soudeležen“ v | stvarjenju | sveta, da na nek način vé za svobodno |
kjer Schelling govori o človeškem ” | sovédenju | “ stvarjenja. |
neko sovédenje <Mitwissenschaft> o | stvarjenju | . |
tudi v vsakdanjem, zdravorazumskem | prepričanju | , da ”za“ jezikom obstaja od njega neodvisna |
tistem, ki ga je odkril tudi Bowie pri | iskanju | odgovora na paradoks neizrekljivosti |
Tedaj nekaj završi v | vejevju | in trojico, zbrano ob tolmunu, preleti |
Toda Simplicij spet ugovarja, da je v | vprašanju | ”od kod“ skrito tudi vprašanje ”zakaj“: |
Schelling se je ob | pisanju | Vekov sveta ustavil ob misli, da |
nemiru življenja, v najsilovitejšem | gibanju | vseh sil in skozi vse še vedno učinkuje |
Morda si lahko pri | razumevanju | Schellingovega pojmovanja pravolje |
Tudi Schelling v tem | vprašanju | vidi največjo uganko. |
sebe, našla sebe in uživala: težnja po | ozaveščenju | , ki pa se v njej sami vendarle ne |
najbolj notranjem in najbolj skritem [ | bistvu | ] hlepi in se nenehno dviga, napreduje |
večje in večje, čeprav ostaja v svojem ” | bistvu | “ še vedno tulipan, tudi ko mu iz stebla |
Pri Schellingovem | pojmovanju | mitologije gotovo obstajajo podobnosti |
toda razlika med njima je tudi na tem | področju | podobna razliki v filozofiji narave: |
ko se Schelling sprašuje, v kakšnem | razmerju | je življenje do večnosti: |
”...sedaj je čas, da se vprašamo, v kakšnem | razmerju | je vse to vzpenjajoče se življenje |
hrepenenja večnosti po sami sebi in v tem | iskanju | - čeprav nenajdenju - sebe, iz te težnje |
sami sebi in v tem iskanju - čeprav | nenajdenju | - sebe, iz te težnje se je porodila |
Sveto pismo: Prg 8, 22]; ob | branju | Vekov se mi je zdelo, da je Schelling, |
Spominjam se, da Schelling na nekem | mestu | pravi, da Modrost ”kliče k nevidnemu“ |
drži, da je božja Modrost ”zapuščena“ v | vidnem | , zato hrepeni po nevidnem... in kaj Schelling |
”zapuščena“ v vidnem, zato hrepeni po | nevidnem | ... in kaj Schelling še pravi o božji |
Nedvomno tista v biti in | bivajočem | samem počivajoča volja, zaradi katere |
In zakaj Schelling tu govori o | bivajočem | in biti, o njunem odnosu? |
Andrew Bowie, vidijo v Schellingovem | razlikovanju | med bivajočim in bitjo zasnutek ”ontološke |
prebujanjem narave, v njenem napredujočem | sámospoznanju | , v vzponu k duhu; torej Schellingova |
razprostira vse do goreče zarje na | obzorju | , pridem do vodnjaka, zgrajenega iz |
ampak se mora šele prebuditi v svojem | stvarstvu | , v naravi? |
Schelling je bil v svojem ”klasičnem“ | obdobju | prepričan, da ravno umetnost doseže |
to ne pomeni, da Schelling govori o | razodetju | šele v svojih poznih delih: razlika |
cvetovi in plodovi, vsak drugačen, ne po | bistvu | , temveč po stopnji, eno je vesolje, |
”Dve sili vladata v | vesolju | : svetloba in težnost.“ [Weil, 17] |
vsebovano v enem in istem, edinstvenem | dejanju | , ki je oboje, najbolj prostovoljno |
njenem toku je le neznaten trenutek v | trajanju | vekov: |
Marija spi v navidez ravnodušnem | sobivanju | z Brunom in Janezom, v prividu neločenosti, |
ki zastira samoto zavesti in kaos v | nezavednem | . - |
To je sveto v | svetem | . |
vejevje in se lesketajo na gozdnem | jezercu | . |
Toda v | ozadju | ostaja ”definicijsko“ vprašanje: kaj |
Pri vsakdanjem | pojmovanju | svobode se nam zdi, da subjektu, ki |
Toda meni se je ob | branju | Danzove študije zastavilo predvsem |
ustvarjen kontingentno, tako rekoč ”po | naključju | “? |
Kajti tu je v samem | jedru | Schellingove metafizike prisoten iracionalizem |
grafoskopu ostri sliko, dokler se na | platnu | ne prikaže jasen posnetek neke spiralne |
kot celoto, vendar je v dvajsetem | stoletju | , spodbujena z razvojem fizike in astronomije, |
bi bila menda pred nedavnim [tj. v | obdobju | novoveškega znanstvenega pozitivizma] |
Ob tako pojmovanem | vesolju | si je možno zamisliti tudi druga |
veliko govoril, čeprav je treba pri | razvijanju | filozofske kozmologije vseskozi v mislih |
vesolja - analogno kakor je horizont na | morju | optična meja našega vsakokratnega pogleda |
slej tudi ”ujame“ v raztezajočem se | vesolju | . |
hitrostjo, večjo od svetlobne (kar ni v | nasprotju | z Einsteinovo relativnostno teorijo, |
”fenomen“, ki ga lahko še ”vidimo“ v | vesolju | z našimi teleskopi (namreč vključno |
opazovanja prasevanja ne bodo nič na | boljšem | kot mi, kvečjemu na slabšem, saj bo |
nič na boljšem kot mi, kvečjemu na | slabšem | , saj bo z nadaljnjim raztezanjem vesolja |
horizonta ter s pomočjo dognanj na | področju | fizike visokoenergetskih delcev, pridobljenih |
onstran horizonta, tj. v zelo zgodnjem | vesolju | , ki ni neposredno dostopno fotonskim |
vseh fizikalnih sil, ki delujejo v | vesolju | . |
že ves novi vek: za vse opazovalce v | vesolju | , ne glede, kje oz. od kod opazujejo |
Opazovalec je vselej v | središču | svojega horizonta, medtem ko je tam, |
enako nebo, ne glede na to, kje se v | vesolju | nahajajo. |
vesoljskih struktur odločilnih) odklonov v | razmerju | ena proti deset tisoč. |
verjetno kot ne, da naša lokacija v | vesolju | ni ”nič posebnega“ (tej trditvi kozmologi |
Nismo v | središču | sveta“). |
implicitna posplošitev, ki smo jo v | nasprotju | s pravili induktivne logike izvedli |
da jih sploh ni, nikjer v brezmejnem | vesolju | ? |
predpostaviti načelno enakost vseh lokacij v | vesolju | , tj. sprejeti nedokazljivo ”kozmološko |
je, na primer, da prebivamo celo v | končnem | ali ’otoškem‘ vesolju, katerega rob |
prebivamo celo v končnem ali ’otoškem‘ | vesolju | , katerega rob bi lahko nekoč uzrli.“ |
V dosedanjem | razmišljanju | o filozofskih razsežnostih kozmologije |
gravitacijo, ki bi sicer v takšnem statičnem | vesolju | privlekla prej ali slej vsa telesa |
Einsteinovem statičnem, ”riemannovskem“ | vesolju | za ”znova odkriti finitizem“, in čeprav |
spekulativno metafizični ravni razmišljal o | vesolju | brez središča in roba že Nikolaj Kuzanski |
središča in roba že Nikolaj Kuzanski v 15. | stoletju | , ki v tem smislu velja za daljnega |
(lambda) ”največja zmota“ v njegovem | življenju | , in je skupaj z danskim astronomom |
povprečno gostoto mase in / ali energije v | vesolju | : lambda naj bi izražala ”energijo |
vrednost, videti že skoraj idilična (več o | merjenju | kozmološke konstante in ukrivljenosti |
nekateri kozmologi so optimistični v | prepričanju | , da smo zdaj tako rekoč tik pred ciljem, |
- to je treba poudariti - v skoraj | stoletju | po svojem nastanku še nikoli ni bila |
modelov doslej še ni uspelo najti na | nebu | nobenega takšnega ”zrcalnega para“ |
galaksij, niti simetričnih območij na ” | ozadju | “ prasevanja. |
izražala začetek vesolja, nastala po | naključju | , sprva je bila izrečena z ironičnim |
eksplozijo, ki poči na nekem določenem | mestu | in se potem širi s svojim udarnim valom |
količinskih razmerjih med elementi v | vesolju | , predvsem med vodikom in helijem kot |
oblikoval v desetletjih po Hubblovem | odkritju | oddaljevanja galaksij, je bila v osemdesetih |
ki pa ni vselej najbolj ustrezna) v | razmerju | neznanskega faktorja najmanj 1 : 1028 |
in ob predpostavljenem kozmološkem | načelu | obenem kot homogene oziroma ”usklajene“ |
filozofija ali teologija govorita o | stvarenju | iz niča v tradicionalnem (recimo tomističnem) |
govoriti; ko pa fiziki kozmologi govorijo o | stvarjenju | ali nastanku vesolja iz niča, s tem |
konceptualni nesporazumi nastajajo pri | vprašanju | ”začetka časa“: začetek časa si običajno |
relativističnih modelih prostora‐časa (tj. o | vesolju | , ki naj bi se raztezalo ad infinitum |
opozoriti na neko kočljivo težavo pri | predstavljanju | <Anschauung, zrenje>, ki nastopa |
V Einstein‐De Sitterjevem | vesolju | je prostor v vsaki časovni točki |
delu predavanja sem govoril o našem | vesolju | , zdaj pa pridejo na vrsto druga vesolja, |
tem modelom se je vesolje v dvajsetem | stoletju | spet uredilo v kozmos (ko je v prejšnjih |
najbolj očitnih dobrih ubranosti v | vesolju | . |
argumentov za dobro ubranost tudi na | področju | fizike delcev, ki ni odvisna od kozmologije; |
V | ozadju | tovrstnih kvantnih ubranosti niso nobeni |
Bog je moral biti zelo skrben pri | odločanju | , katero fiziko je izbral.“ [Leslie, |
opazovalci, rodili v zavedajočem se | telesu | in se takole spraševali - ali pa se |
izraženem v že omenjenem ”kopernikanskem | načelu | “, ki pravi, da naš položaj (lokacija) |
pravi, da naš položaj (lokacija) v | vesolju | ni v nobenem pogledu izjemen: ne samo, |
pogledu izjemen: ne samo, da nismo v | središču | sveta, kot so menili stari, ampak naj |
pomenu, namreč da smo v vsem širnem | vesolju | privilegirani po zmožnosti, da smo |
lahko pričakujemo, da bomo opazovali [v | vesolju | ], omejeno s pogoji, ki so nujni za |
dejstvo, da je naš položaj <location> v | vesolju | nujno privilegiran v tem smislu, |
nerazumevanja) modalitete nujnosti, izražene v | načelu | z glagolom mora, pa tudi zaradi pomenske |
položaju oziroma naši lokaciji v | vesolju | - tako prostorski kot časovni lokaciji, |
”horizonta fotonov“ od opazovalca v | središču | sfere) je odvisna od relativističnega |
Kot je bilo že rečeno, to ni v | nasprotju | z Einsteinovo (posebno) teorijo relativnosti, |
”Nihče naj ne bo presenečen ob | spoznanju | , da je Vesolje <the Universe> tako |
V nekem [ | vesolju | ], ki bi bilo znatno manjše, mi ne bi |
Toda pri antropičnem | načelu | , predvsem pri šibkem, a tudi pri močnem, |
najprej pomisliš, (?) da je v | jezercu | morda bila ena sama riba, namreč ravno |
možnost razlage (ß), namreč da v motnem | jezercu | plava ”nebroj“ različno dolgih rib |
v poštev misel, da je bila v motnem | jezercu | ena sama riba, ki je povsem po naključju |
jezercu ena sama riba, ki je povsem po | naključju | ustrezala tvoji ribiški palici. |
pride v poštev misel, da je v motnem | jezercu | sicer mnogo rib in da so vse enako |
Analogno pri kozmološkem antropičnem | načelu | pojasnjujejo nam nedostopni drugi |
čisto ustrezna: čeprav ribič v motnem | jezercu | ne vidi drugih rib, pa iz svojih prejšnjih |
simetrij med osnovnimi silami pri ” | napihovanju | “ vesolij (Linde), do mnoštva vzporednih |
falsificirati, vendar pri tem nismo nič na | slabšem | kot pri kozmološkem načelu, ki je po |
nič na slabšem kot pri kozmološkem | načelu | , ki je po splošnem konsenzu temeljno |
optimizirajočem‘> | načelu | . |
varianti nanaša na ”našo lokacijo v | vesolju | “, v močni pa na ”naše vesolje“ [v celoti]; |
Toda pri Carterjevem antropičnem | načelu | ne gre za vzročni odnos, saj načelo |
ustrezne pogoje za lastno bivanje v | vesolju | , temveč gre zgolj za relacijo posledice |
V vsakdanjem | življenju | imajo razlogi, ki so časovno postavljeni |
”privilegirani“, saj smo se znašli v takšnem | vesolju | (med ”nebrojem“ možnih), katerega fizikalni |
Pri antropičnem | načelu | je najtežje sprejemljiva predpostavka, |
”možna svetova“ - medtem ko je pri | variiranju | , na primer začetne hitrosti raztezanja |
podobnosti (a tudi različnosti) pri | pojmovanju | realnosti drugih svetov/vesolij . |
modalne semantike, sta se postopoma, v | grobem | rečeno, uveljavili dve nasprotni stališči: |
pripominja, da so ”metafizične spekulacije o | mnoštvu | svetov tako stare kot kozmologija“ |
prav tu je čer, na kateri po mojem | mnenju | nasede antropično načelo kot poskus |
prva temelji na dostopnem, realnem | izkustvu | , druga pa je kot hiša iz kart zgrajena |
od ”hipoteze stvarnika“, se z njim v | glavnem | strinjam, čeprav za veljavnost antropičnega |
Daviesa, avtorja vrste znanih del o | vesolju | kot kozmosu; na njegovo knjigo Božji um(The Mind of God, |
Po mojem | mnenju | je resnični čudež narave v umni in |
razumem, ne sprejemate hipoteze o realnem | mnoštvu | vesolij in z njo zavračate tudi antropično |
filozofsko‐teološka smer, ki so jo v dvajsetem | stoletju | nekateri misleci - na primer Alfred |
razmerja med količinami, ki si jih v | predavanju | omenjal, svoje vrednosti znotraj zelo |
v času Giordana Bruna njegov nauk o | mnoštvu | svetov ravno tako nesprejemljiv za |
odmislimo razvoj astronomije, ki je na | nebu | odkrivala vse večje in večje svetove? |
namreč predvsem v Brunovem filozofskem | prepričanju | , da mnoštvo svetov tvori en sam vseobsežen |
Bruno v sončnem | dopoldnevu | čaka na Janeza v kavarnici Le petit café |
Včeraj na | predavanju | je bilo precej mladine, torej še nisem |
Včeraj zvečer je po | predavanju | kar izginil, danes zjutraj me je po |
prosil, da bi rad govoril z menoj na | samem | ... |
mladih, obeh spolov, ki se martinčkajo na | soncu | , veseleč se prihajajočega poletja. |
Bruno... zadnjič, ko smo bili pri tistem | jezercu | , sem pomislil... (okleva)... |
popravi, dopiše kako pripombo... sicer pa ob | branju | zadovoljno prikimava. |
V | spoznanju | neminljivosti, ki se človeku poraja |
neminljivosti, ki se človeku poraja ob | pisanju | , je nekakšna izkustvena potrditev tiste |
Po | nebu | , tam nekje od barjanske strani, pripluje |
Tisti, ki ste še v | preddverju | dvorane, ste vabljeni med nas. |
obveznosti danes ne bodo sodelovali pri | delu | državnega zbora. |
Republike Slovenije storiti na tem | področju | , kajti prepuščanje prehrambene industrije |
možnosti oziroma zaostriti možnosti pri | prevzemanju | podjetij. |
Ključni cilj pri | prevzemanju | je, da zaščitimo male delničarje in |
Ti pa so na | področju | konkurenčnosti. |
Ta zakon po | novem | vključuje v pogoje prevzemanja po tem |
Tako da v | bistvu | vpeljujemo nekatere bolj sofisticirane |
ki naj bi jih država lahko imela ob | prevzemanju | . |
novosti, večjo transparentnost pri | poslovanju | na trgu kapitala, preprečevanju insajderstva |
transparentnost pri poslovanju na trgu kapitala, | preprečevanju | insajderstva in nastajanja monopolov |
V | glavnem | so dobili miloščino iz socialnih transferjev |
rezultate so dosegli ob obstoječem | številu | zaposlenih in relativno skromnih plačah |
delovne sile, bolj liberalnih predpisov o | varstvu | pri delu, dela otrok in tako dalje, |
liberalnih predpisov o varstvu pri | delu | , dela otrok in tako dalje, zaradi manjših |
Po našem | mnenju | so lastniki tovarne, ki je 30 let dosegala |
zaposlovanja, ki so pripravljeni na | ministrstvu | za delo rešili, situacijo začasno. |
Tako lahko računamo, da bo v Muri v | letu | 2004 praktično 4.800 delovnih mest, |
delavcev, socialnih partnerjev v samem | podjetju | , kot tudi uprave. |
Med drugim je dejal naslednje: "V | letu | 1998 sta nas v banki obiskala ministra |
Mimogrede, ta sklep o | znižanju | plač je bil sklep vlade, ne sklep Podobnika. |
ste kot minister, ki je sodeloval pri | sprejemanju | tega sklepa, predlagali oziroma svetovali |
Resnica je ta, da smo v | letu | 1998 vsem direktorjem v javnem sektorju |
Junija lani je na tem | mestu | prejšnji predsednik vlade dr. Janez |
proračun ali rebalans proračuna po | letu | 2000, vključno z zadnjim rebalansom, |
Po enem | tolmačenju | je treba izplačati razliko do minimalne |
ministrstvo za finance, tedaj sem bil še na | ministrstvu | za finance - ministrstvo za delo in |
Če ni v | ozadju | volja, predvsem ta in v tem, da se |
spremembah in dopolnitvah zakona o visokem | šolstvu | . |
SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VISOKEM | ŠOLSTVU | . |
Lučko Lorber, državno sekretarko na | ministrstvu | za šolstvo, znanost in šport in gospo |
Kolenko Novak, državno podsekretarko na | ministrstvu | za šolstvo, znanost in šport. |
spremembah in dopolnitvah zakona o visokem | šolstvu | z namenom, da bi dogradila rešitve, |
razmerjih prinesel za delovna razmerja na | področju | visokega šolstva. |
parlament to spremembo, ki je tudi v | jedru | vseh siceršnjih sprememb tega zakona, |
ker ena od direktiv Evropske unije na | področju | babištva nalaga več praktičnega usposabljanja, |
členu adekvatno siceršnji ureditvi na | področju | srednjih šol urejamo še področje prevozov. |
podobno kot zakon o organizaciji in | financiranju | vzgoje in izobraževanja, omogoča tudi |
izobraževanja, omogoča tudi sklepanje pogodb o | delu | . |
spremembah in dopolnitvah zakona o visokem | šolstvu | , ki prinaša uskladitev z določbami |
razmerjih in zakona o organizaciji in | financiranju | vzgoje in izobraževanja. |
izvedena med študijem in v absolventskem | letu | tako, da se bo opravljala poleg predavanj, |
rešitev, kot jo zakon o organizaciji in | financiranju | vzgoje in izobraževanja določa za učence, |
zadovoljive rešitve za sklenitev pogodb o | delu | . |
Ob | obravnavanju | ureditev subvencioniranja prevozov |
podobno kot pri zakonu o organizaciji in | financiranju | vzgoje in izobraževanja socialni kriterij |
spremembah in dopolnitvah zakona o visokem | šolstvu | in predlagal državnemu zboru, da dopolnjen |
Omenjeni cilji so bili poudarjeni tudi pri | sprejemanju | Nacionalnega programa za visoko šolstvo. |
visokošolski učitelji zadostno stimulirani pri | opravljanju | dodatnega dela, ki ga bodo glede na |
spremembe in dopolnitve zakona o visokem | šolstvu | . |
na treh segmentih zakona o visokem | šolstvu | . |
Zato je na kadrovskem | področju | potrebno, podobno, kot smo junija sprejeli |