O'beseda, označena besedila z lemami
vsakem nadstropju je nasproti jaška za | dvigalo | strmel s stene plakat z velikanskim |
je bil videti mrzel še skozi zaprto | okno | . |
tri tisoč prostorov nad zemljo in ustrezno | število | pod njo. |
odšel iz Ministrstva, je žrtvoval svoje | kosilo | v kantini in zavedal se je, da v kuhinji |
pripravil na udarec in jo zvrnil kot | zdravilo | . |
sedel Winston, in ki je bila, ko so | stanovanje | gradili, verjetno namenjena za knjižne |
petindvajsetimi leti taborišča za prisilno | delo | . |
Winston je pritrdil | pero | na držalo in posesal usedlino z njega. |
Winston je pritrdil pero na | držalo | in posesal usedlino z njega. |
Pomočil je | pero | v črnilo in nato za hip omahoval. |
Pomočil je pero v | črnilo | in nato za hip omahoval. |
Tisto | dekle | je že večkrat srečal na hodnikih. |
Verjetno je opravljala kakšno mehanično | delo | na katerem od strojev za pisanje romanov, |
mehanično delo na katerem od strojev za | pisanje | romanov, kajti večkrat jo je videl |
topotanje vojaških škornjev je ustvarjalo | ozadje | beketajočemu Goldsteinovemu glasu. |
nesmisel, kar so bili res - pa se je za | čudo | kljub vsemu temu zdelo, da se njegov |
odpor do Velikega brata spremenil v | oboževanje | in zdelo se mu je, da se Veliki brat |
nekaterih trenutkih je bilo mogoče | sovraštvo | celo zavestno preusmeriti v to ali |
Winstonu uspelo, da je prenesel svoje | sovraštvo | na temnolaso dekle za seboj. |
prenesel svoje sovraštvo na temnolaso | dekle | za seboj. |
jo in ji v trenutku orgazma prerezal | grlo | . |
posamič razlikovati, ki pa vlivajo | zaupanje | že samo s tem, da so izrečene. |
Mala rdečelaska se je vrgla naprej čez | naslanjalo | stola pred seboj. |
izbruhnila v globoko, počasno, ritmično | skandiranje | »V‐B!... V‐B!... V‐B!...,« znova in |
katerega se je zdelo, da je moč slišati | topotanje | bosih nog in udarjanje tamtama. |
moč slišati topotanje bosih nog in | udarjanje | tamtama. |
samo to, da so mu ohranjali njegovo | prepričanje | ali upanje, da so ostali okrog njega |
mu ohranjali njegovo prepričanje ali | upanje | , da so ostali okrog njega sovražniki |
skril za kratek čas, morda celo za | leto | dni, toda prej ali slej so te dobili. |
osramočen se je naslonil nazaj in odložil | pero | . |
odbori, ki so znali zavlačevati celo | vstavljanje | okenskih šip za dve leti. |
Winston je pokleknil in pregledal | koleno | pri cevi. |
Zvezo mladine, je bil pri Vohunih eno | leto | dalj, kot je to določal statut. |
»Razočarana sta, ker ne moreta iti na | obešanje | , za to gre.« |
»Hočem videti | obešanje | !« |
»Hočem videti | obešanje | !« je skandirala deklica in še vedno |
premišljal Winston, mora biti to žensko vse | življenje | groza. |
Še | leto | , dve, pa bosta dan in noč iskala v |
Malodušno je prijel za | pero | , vprašujoč se, ali lahko najde še kaj, |
Odšel je nazaj k mizi, pomočil | pero | in napisal: |
Posledice vsakega dejanja so vključene v | dejanje | samo. |
radoveden, zakaj je pisal med odmorom za | kosilo | , zakaj je uporabljal zastarelo pero, |
kosilo, zakaj je uporabljal zastarelo | pero | , kaj je pisal - in bi nato namignil |
Odšel je v kopalnico in skrbno zribal | črnilo | z grobim, temnorjavim milom, ki je |
ljudje še uživali zasebnost, ljubezen in | prijateljstvo | , in ko so člani družine še stali drug |
Spomin na mater mu je paral | srce | , ker je umrla v ljubezni do njega, |
Telekran je nepretrgoma oddajal | uho | parajoč žvižg, ki je trideset sekund |
Winston je odtrgal | telo | od postelje - gol, kajti člani Širše partije |
prizadeval utreti si pot v zamegljeno | obdobje | svojega ranega otroštva. |
nosil spodobno temno obleko in črno | pokrivalo | iz blaga, potisnjeno nazaj s čisto |
sovražnik je vedno predstavljal absolutno | zlo | , iz česar sledi, da je bil kakršenkoli |
Že samo razumeti | dvomišljenje | pomeni dvomišljenje izvajati. |
Že samo razumeti dvomišljenje pomeni | dvomišljenje | izvajati. |
Le‐ta je bila za | odstranjevanje | odvečnega papirja. |
zadovoljstva je Winston odložil četrto | sporočilo | . |
Današnja izdaja pa je prinašala | poročilo | o stvarni produkciji, iz katerega je |
Kar zadeva tretje | poročilo | se je nanašalo le na čisto preprosto |
mogoče, nezaveden, zmečkal izvirno | poročilo | in vse zapiske, ki si jih je naredil |
popravljeni izvod pa vstavili na ustrezno | mesto | v svežnjih. |
je bilo treba popraviti točnosti na | ljubo | . |
je ocenila proizvodnjo obutve za to | četrtletje | na stopetinštirideset milijonov parov. |
sedeminpetdeset milijonov, da bi s tem omogočil običajno | zatrjevanje | , da je bila kvota presežena. |
lasmi in presenetljivo nadarjenostjo za | žongliranje | z rimami in metrom, ukvarjalo z izdelavo |
in izvrstno opremljenimi študiji za | ponarejanje | fotografij. |
možgani, ki so usklajevali celotno | prizadevanje | in začrtovali politiko, ki je odrejala, |
Sovraštvo pri kraju, se je vrnil na svoje | mesto | , vzel s police slovar Novoreka, odrinil |
Priložnostno so mu zaupali celo | prečiščevanje | vodilnih člankov v Časniku , ki so |
Razvil je | sporočilo | , ki ga je prej odložil. |
časnik 3. 12. 83 | poročilo | dnevzapovedi vb dvoplusnedobro navaja |
drugi strani pa bi, če bi naložili to | delo | komiteju, s tem odkrito priznali, da |
komiteju, s tem odkrito priznali, da gre za | ponarejanje | . |
jim je bilo ostati na prostosti celo | leto | ali dve, preden so jih usmrtili. |
Lahko bi govor spremenil v običajno | ovajanje | izdajalcev in miselnih zločincev. |
zmagoslavnim presežkom Devete triletke | poročilo | preveč zapletel. |
Pri šestih - | leto | prezgodaj - ker so njemu na ljubo omilili |
- leto prezgodaj - ker so njemu na | ljubo | omilili pravila - se je pridružil Vohunom, |
zemljo, se je počasi pomikala vrsta za | kosilo | . |
»Si šel včeraj gledat | obešanje | ujetnikov?« |
vsakega so hitro naložili odmerjeno | kosilo | - pločevinasto skledico rožnato sive |
skozi prenapolnjeno sobo, preložila | kosilo | s pladnjev na kovinsko mizno ploščo, |
grde tekoče zmesi, ki je spominjala na | bruhanje | . |
snovi, ki je bila verjetno nadomestek za | meso | . |
»Navsezadnje, kje pa je | opravičilo | za besedo, ki je samo nasprotje neke |
»Beseda sama že vsebuje | nasprotje | .« |
pa »dvoplusdober,« če želiš še kaj | močnejšega | . |
Kljub temu pa je Syme takoj zaznal | pomanjkanje | navdušenja. |
Novorek edini na svetu, ki ima vsako | leto | manjši besednjak?« |
»Na koncu bomo miselno | zločinstvo | dobesedno onemogočili, ker ne bo besed, |
»Vsako | leto | vse manj in manj besed, obseg zavesti |
»Tu gre samo za | vprašanje | samodiscipline, kontrole realnosti.« |
nezapisanega ne, ki bi prepovedoval | obiskovanje | kavarne Pod kostanjem , vendar pa je |
»Poglej ga, kako dela ob uri za | kosilo | ,« je rekel Parsons in dregnil Winstona. |
Kakor v | potrdilo | tega jim je s telekrana nad glavami |
oznanitev vojaške zmage, ampak le za | sporočilo | z Ministrstva obilja. |
hvaležnost Velikemu bratu za novo, srečno | življenje | , ki nam ga je podarilo njegovo modro |
zavedal pa se je, da so nekakšen povod za | zadovoljstvo | . |
bolj zamotan način, ki je vseboval | dvomišljenje | . |
Leto | za letom in minuto za minuto je vse | |
klicem trobente in nato prepustilo | mesto | godbi na pihala. |
katerem je plaz številk povzročil nejasno | navdušenje | , je vzel pipo iz ust. |
»Ministrstvo obilja je to | leto | dobro opravilo svoje delo,« je rekel, |
»Ministrstvo obilja je to leto dobro opravilo svoje | delo | ,« je rekel, poznavalsko kimajoč z glavo. |
ni bilo lahko reči, kaj ti zagotovi | preživetje | . |
primer) že sam po sebi pomenil kaznivo | dejanje | . |
je bilo, ko sta moja mulca zažgala | krilo | stari branjevki, ker sta jo videla, |
To je bil znak za vrnitev na | delo | . |
prevrnil mizo in zagnal črnilnik skoz | okno | - da bi napravil kakršnokoli divjo, |
Šel sem z njo skozi vrata in čez | dvorišče | v kletno kuhinjo. |
pomenilo pet let v taborišču za prisilno | delo | : ne več, če nisi zagrešil še kakšnega |
Pa vendar bi bil lahko prenašal | življenje | z njo, ko bi ne bilo ene same stvari |
Toda kljub temu bi bil lahko prenesel | življenje | z njo, ko bi se sporazumela, da bosta |
Za | čudo | pa je Katarina to zavrnila. |
Vzel je | pero | in pisal: |
ki si ga je moč zamisliti, dvignila | krilo | . |
pomešan z mislimi na Katarinino belo | telo | , ki ga je hipnotična moč Partije zamrznila |
Toda treba je bilo zapisati | nadaljevanje | . |
dvanajstih letih, šli skoz kratko, cvetoče | obdobje | lepote in spolne sle, se poročili pri |
kockanje so polnili njihovo notranje | obzorje | . |
Večje | zlo | so vedno spregledali. |
Pa saj je znal preostalo | naštevanje | na pamet. |
Edini dokaz za | nasprotno | je bil nemi protest v tvojih lastnih |
Prešinilo ga je, da za sodobno | življenje | nista resnično značilna njegova krutost |
nevtralen in nepolitičen, zadeval je | garanje | po morečih službah, boj za prostor |
boj za prostor v podzemski železnici, | preklinjanje | ponošenih nogavic, beračenje za tableto |
železnici, preklinjanje ponošenih nogavic, | beračenje | za tableto saharina, varčevanje s cigaretnimi |
nogavic, beračenje za tableto saharina, | varčevanje | s cigaretnimi čiki. |
Londona, ogromnega in razrušenega, | mesto | neštetih smetnjakov, pomešano s podobo |
Kakor se je pogosto dogajalo, so za | leto | ali več izginili, tako da se ni vedelo, |
v katerih so analizirali razloge za | odpadništvo | in obljubili, da se bodo poboljšali. |
je poznal njihova imena prej kot pa | ime | Velikega brata. |
surove risbe so pomagale podžigati javno | mnenje | pred in med Revolucijo. |
zapisana v partijskih zgodovinah kot | opozorilo | za prihodnost. |
potrudil, si lahko nadzoroval celo | dihanje | , toda bitja srca ni bilo moč nadzorovati |
Že takrat, ko je doživel svoje | odkritje | , Oceanija ni bila več v vojni z Eastazijo |
Vzel je spet | pero | in pisal: |
prepričan, da v Centru skrbno zapisujejo | število | obiskov. |
stekel k Winstonu in razburjeno kazal v | nebo | . |
bil živ še kdo, ki bi lahko dal pravo | poročilo | o življenjskih razmerah v začetku stoletja, |
»Vse je obstajalo le v njihovo | dobro | .« |
njihovi služabniki porinili s pločnika v | blato | ?« |
Izpil je svoje | pivo | bolj počasi kot prej. |
vstal in hitro smuknil v smrdljivo | stranišče | na drugem koncu sobe. |
je pomislil, na veliko in preprosto | vprašanje | : »Je bilo življenje pred Revolucijo |
»Navadno so jih vdelali v | steklo | .« |
cesto, ampak je gledala na tlakovano | dvorišče | in gozd dimnikov. |
opustiti, a soba je prebudila v njem neko | domotožje | , neki prastar spomin. |
Ves ta čas je nameraval spremeniti | ime | nad izložbo, pa ni nikdar prišlo do |
bil kdaj v svojem življenju slišal | zvonjenje | cerkvenih zvonov. |
da bi bil prej vsaj poblisnil skoz | okno | . |
mu je na vsakem koraku udarjala ob | stegno | in bil je že na pol odločen, da jo |
dvaindvajset in več, ko je prišel v | stanovanje | . |
Lahko bi utišal temnolaso | dekle | , ko bi le dovolj hitro ravnal, toda |
izjemne nevarnosti je izgubil moč za | dejanje | . |
Winston zapustil svoj prostor in odšel na | stranišče | . |
»Samo v | zapestje | sem se malo udarila.« |
opravkov, je bila nujnost, da skrije svoje | vznemirjenje | pred telekranom. |
da bo malo časa sam vsaj ob uri za | kosilo | , toda kakor nalašč se mu je prislinil |
Enkrat je le bežno videl | dekle | , ki je z dvema drugima sedelo pri mizi |
dve uri se mu je posrečilo, da si je | dekle | popolnoma odstranil iz misli. |
priti v stik z dekletom in kako urediti | srečanje | . |
nedvomne vznemirjenosti, ko mu je izročala | sporočilo | . |
Mislil je na njeno golo, mlado | telo | , kot ga je videl v sanjah. |
tistih petih minutah, ko je bral njeno | sporočilo | , toda zdaj, ko je utegnil premišljevati, |
kdaj odhaja z dela, bi lahko uredil | srečanje | nekje na poti proti domu; da bi ji |
Da bi ji poslal | pismo | po pošti, ni prišlo v poštev. |
Vsekakor pa sploh ni vedel za dekletovo | ime | , kaj šele za naslov. |
kam lahko rešil, se je mogel edino v | delo | , pri katerem je včasih za deset minut |
Ostala mu je morda le še minuta za | dejanje | . |
Dekle je pojedlo | kosilo | in odšlo, medtem ko je Winston ostal, |
Potem je zagledal | dekle | , ki je stalo ob vznožju spomenika in |
suval in si utiral pot naravnost v | srce | množice. |
izginili, verjetno v taborišča za prisilno | delo | . |
otrdelo dlan z vrsto otiščancev, gladko | meso | pod zapestjem. |
Zmajala je z glavo, očitno v | opozorilo | , da mora ostati tiho, potem pa razmaknila |
mora ostati tiho, potem pa razmaknila | grmovje | in jima po ozki stezi hitro utirala |
olajšanje, a ko je opazoval čvrsto, vitko | telo | , ki je hodilo pred njim s škrlatnim |
Dekle ga je preskočilo in razmaknilo | grmovje | , v katerem ni bilo videti prehoda. |
»Celo | popoldne | imava.« |
ljubezenska žrtev začeti s tem, da poveš | najhujše | . |
radostno zasmejalo, očitno je vzelo to kot | priznanje | za popolnost svojega pretvarjanja. |
mladinske protispolne zveze in ga vrgla v | grmovje | . |
»Opravljam prostovoljno | delo | za Mladinsko protispolno zvezo, trikrat |
zavedajoč se, da je to spomin na neko | dejanje | , ki bi ga rad uničil, pa ni mogel. |
Winston je pogledal | polje | na oni strani in doživel čuden, počasen |
trenutek glavo, kot bi soncu izkazal | znamenje | pokorščine, in nato se je začel iz |
rob gozda in zlival svojo glasbo v | prazno | ? |
sončno lučjo, ki se je pretakala skozi | listje | . |
Winston je pritisnil na njeno | uho | . |
»Pojdiva nazaj v | skrivališče | .« |
njem vzbudilo pomilujoče in zavetniško | čustvo | . |
je mislil, je moški gledal dekliško | telo | ter videl, da je poželenja vredno, |
»Nasploh je varno isto | skrivališče | uporabiti dvakrat.« |
kot bi oznanjala neko važno splošno | načelo | . |
»Potem pa na svidenje, ljubi, na | svidenje | !« |
poljubila, se hip zatem zrinila skozi | grmovje | in z le malo hrupa izginila v gozdu. |
Še zdaj ni vedel za njeno | ime | ali naslov. |
načina pogovora, ki ga je imenovala » | govorjenje | na obroke.« |
zastavil tako, da se je prijavil za | izdelovanje | municije, kar so prostovoljno delali |
delala, kakor je uganil, pri strojih za | pisanje | romanov na Oddelku za književnost. |
direktive, ki jo je izdal Komite za | planiranje | , pa do končne obdelave Prepisovalne |
(zanesljivo znamenje dobrega glasu) za | delo | v Pornoseku, pododdelku Oddelka za |
je proizvajal ceneno pornografijo za | razširjanje | med rajo. |
Tam je ostala eno | leto | in pomagala pripravljati brošure v |
»Pa tudi dobro | delo | ,« je rekla Julija. |
»Sicer bi izvedeli za moje | ime | , ko bi bil priznal.« |
Partijo kot nekaj nespremenljivega, kakor | nebo | , ter se niso upirali njeni oblasti, |
svojega zakonskega življenja, a za | čudo | se je pokazalo, da vse pomembne stvari |
mogoče preoblikovati v vojno mrzlico in | oboževanje | voditeljev. |
»Kadar imaš z nekom ljubezensko | razmerje | , rabiš energijo, in po tistem se čutiš |
Kajti kako bi bilo mogoče strah, | sovraštvo | in blazno vero, ki jo Partija potrebuje |
bila obtolčena pločevinasta peč na | olje | , posoda in dve skodelici, kar je oskrbel |
dva vhoda, eden od njiju skozi zadnje | dvorišče | , ki drži na uličico. |
štorkljala sem in tja med škafom in vrvjo za | perilo | ter razobešala vrsto kvadratnih belih |
besede, sanje je zbudila,ki so ukradli mi | srce | . Popevka je zadnjih nekaj tednov |
Lahko je slišal ženino | petje | pa drsanje njenih čevljev po tlaku, |
Lahko je slišal ženino petje pa | drsanje | njenih čevljev po tlaku, kričanje otrok |
pa drsanje njenih čevljev po tlaku, | kričanje | otrok na ulici in nekje daleč slabotni |
Toda skušnjava, da bi imela | skrivališče | , ki bi bilo res samo njuno, nekje pod |
cerkveni stolp, je bilo nemogoče urediti | srečanje | . |
naprtil, so vsakomur naložile še izredno | delo | . |
se jima je posrečilo dobiti prosto | popoldne | na isti dan. |
kupoval potrebne in nepotrebne stvari za | gospodinjstvo | . |
Nosila je torbo za | orodje | iz grobega rjavega platna, tako, kakršno |
čez leta solze in nasmehi mi mučijo | srce | . Očitno je znala vso bedasto |
žarek zahajajočega sonca je padal čez | vznožje | postelje in razsvetljeval ognjišče, |
čez vznožje postelje in razsvetljeval | ognjišče | , kjer je v posodi divje vrela voda. |
Ko je sedel na | vzglavje | , se je počutil nekoliko osramočenega. |
močan in vznemirljiv, da sta zaprla | okno | , da bi ga kdo zunaj ne zaznal in postal |
Na njegovo | začudenje | je dopolnila verze: |
»Potem bom še tebi očistila | rdečilo | z obraza.« |
Prišlo je jutro, ko ga ni bilo na | delo | . |
- nič ni bilo prečrtano - a za eno | ime | je bil krajši. |
glasbo, ampak je bolj spominjal na | udarjanje | bobna. |
strehah in obešala čez cesto žice za | razobešanje | praporov, kar je bilo nevarno delo. |
Vročina in ročno delo sta mu celo dala | opravičilo | , da se je zvečer zatekel h kratkim |
kota si pogledal plakat, strojnično | žrelo | , povečano zaradi perspektivične skrajšave, |
Obesili so ga na vsako prosto | mesto | na vsaki steni, da je po številu celo |
Druga bomba je padla na prazno | zemljišče | , ki je služilo za igrišče in nekaj |
prazno zemljišče, ki je služilo za | igrišče | in nekaj ducatov otrok je raztrgalo |
Zdaj, ko sta imela varno | skrivališče | , se mu niti ni več zdelo muka, da se |
Govoriti z njim je bilo, kot bi poslušal | cingljanje | izrabljene glasbene skrinjice. |
ko tistikrat, ko je Winston strmel v | srce | krogle z občutkom, da bi bilo mogoče |
naučila govoriti z naglasom raje, dobila | delo | v tovarni in neodkrito preživela življenje |
delo v tovarni in neodkrito preživela | življenje | v zakotni ulici. |
dneva v dan, iz tedna v teden, tkati | življenje | , ki nima prihodnosti, se jima je zdelo |
mladine, ki so od jutra do noči obkrožali | sodišče | in v presledkih vzklikali »Smrt izdajalcem!« |
Letnica, ko so iznašli | letalo | , je bila veliko pred njenim rojstvom, |
ki neprebavljeno pride skoz ptičje | telo | . |
Zdelo se mu je, da je vse | življenje | čakal na to. |
dveh žepih in nato izvlekel majhen, v | usnje | vezan notes in zlat tintni svinčnik. |
mogoče je bilo, da so jo poslali le v | taborišče | za prisilno delo. |
poslali le v taborišče za prisilno | delo | . |
ali pa so jo morda poslali v prisilno | taborišče | skupaj z materjo, ali pa so jo preprosto |
ji bilo prišlo na misel, da je neko | dejanje | , ki je brez učinka, zato tudi že brez |
čokolade, je mati stisnila otroka v | naročje | . |
inertno silo, ki bo nekega dne vzklila v | življenje | in regenerirala svet. |
bova živela mogoče še pol leta ali | leto | ; to je nemogoče vedeti.« |
priznam, te bodo ustrelili, in če odbijem | priznanje | , te bodo ravno tako ustrelili.« |
»Če misliš na | priznanje | ,« je rekla, »bova to storila, čisto |
sebi narekovalni stroj in narekoval | sporočilo | v mešanem žargonu Ministrstev: |
Ustavil se je, se obrnil in pritisnil na | stikalo | v steni. |
O'Brien je prijel buteljko za | grlo | in napolnil kozarce s temno rdečo tekočino. |
»Ste pripravljeni dati | življenje | ?« |
»Navaditi se bosta morala na | življenje | brez uspehov in brez upanja.« |
nič drugega, kot malo po malem širiti | področje | zdrave pameti.« |
»Lahko samo razširjamo svoje | znanje | navzven, od posameznika do posameznika, |
»Domnevam, da imata kakšno | skrivališče | ?« |
»Važno je pogosto menjati | skrivališče | .« |
»Ali nosite s seboj na | delo | aktovko?« |
»Naslednjega dne boste šli na | delo | brez aktovke.« |
Charringtonovi trgovini, držeč eno | oko | odprto za patrole, vendar pa nerazumsko |
pa nerazumsko prepričan, da na tako | popoldne | ni nevarnosti, da bi se kdo vmešaval. |
demonstracije končane, je odšel naravnost na | Ministrstvo | resnice, čeprav je bila ura že skoraj |
štiriindvajsetih, s triurnim odtegljajem za | spanje | . |
prizadeval, da bi vsakokrat, ko je prekinil | delo | za enega kratkih predahov za spanje, |
prekinil delo za enega kratkih predahov za | spanje | , pustil mizo pospravljeno, pa je vsakič, |
čedne kupe in tako dobil prostor za | delo | . |
je bilo dovolj, da je zamenjal eno | ime | z drugim, toda vsako podrobnejše poročilo |
Odprl je | okno | , prižgal umazano malo peč na olje in |
je okno, prižgal umazano malo peč na | olje | in pristavil lonec vode za kavo. |
se stabilizator vedno znova povrne v | ravnotežje | , ne glede na to, kako daleč ga potisnemo |
brati, predvsem zato, da bi precenil | dejstvo | , da res bere, v udobju in varnosti. |
drugega, ki nimajo materialnega vzroka za | bojevanje | in jih ne ločuje nikakršna bistvena |
fizičnem smislu vojna zajema zelo majhno | število | ljudi, večinoma dobro podkovane specialiste, |
vzrok za prejšnje vojne, medtem ko | tekmovanje | za surovine ni več zadeva življenja |
približno enako in ozemlje, ki pomeni | osrčje | vsake od superdržav, ostaja zmeraj |
ekvatorja ni resnično potrebno za svetovno | gospodarstvo | . |
enak - biti v boljšem položaju za novo | vojskovanje | . |
hladilnikom in imel avtomobil ali celo | letalo | , bi najočitnejša in morda najpomembnejša |
pošiljaš v stratosfero ali potapljaš na | dno | morja tisto blago, ki bi ga sicer uporabil |
stratosfero ali potapljaš na dno morja tisto | blago | , ki bi ga sicer uporabil tako, da bi |
proizvodnja orožja še vedno primeren način za | zapravljanje | delovne sile, ne da bi proizvajali |
trdnjava, na primer, je zaprla vase | delo | , s katerim bi bilo mogoče izdelati |
lastniku kos konjskega mesa pomeni | bogastvo | , ki ga ločuje od revščine. |
da je videti naravno in neogibno za | preživetje | , če ima vso oblast v rokah majhna kasta. |
miselnost, ki je potrebna za vojno | stanje | . |
njeni proizvodi nekako uporabijo za | zmanjševanje | človeške svobode. |
ter preizkuša mamila, ki onemogočajo | prikrivanje | resnice, terapijo s šokom, hipnozo |
terapijo s šokom, hipnozo in telesno | mučenje | ; ali pa je kemik, fizik ali biolog, |
posebnega predmeta, ki so pomembne za | jemanje | življenja. |
eksplozive, bolj in bolj nepredirno oklepno | jeklo | ; drugi iščejo nove in še bolj smrtne |
protitelescem; drugi si prizadevajo narediti | vozilo | , ki bi si izvrtalo pot pod zemljo, |
vse tri sile že imajo v atomski bombi | orožje | , ki je veliko močnejše od tistih, ki |
premična bojna ladja je prepustila | mesto | skoraj nepotopljivi plavajoči trdnjavi. |
pride do poskusa vdora na sovražno | ozemlje | . |
To pojasnjuje | dejstvo | , da so na nekaterih mestih meje med |
Nemčija, bi bilo potrebno bodisi iztrebiti | prebivalstvo | , kar je fizično zelo težka naloga, |
zelo težka naloga, bodisi asimilirati | prebivalstvo | približno sto milijonov ljudi, ki so, |
Neoboljševizem in v Eastaziji ima kitajsko | ime | , ki ga običajno prevajamo kot Čaščenje |
ga učijo, naj ju črti kot barbarsko | nasilje | nad moralo in zdravo pametjo. |
gospodarstvo, ki dela za vojsko in za | vojskovanje | . |
Svoje | življenje | posvečajo zavojevanju sveta, vendar |
kadar pa je kdo načrtoval puško ali | letalo | , je moralo biti štiri. |
življenja - treba je jesti in piti, imeti | zavetje | in obleko, ogniti se temu, da pogoltneš |
pogoltneš strup ali stopiš skozi podstrešno | okno | , in podobno. |
podložnike pred smrtjo od lakote, hraniti | prebivalstvo | v takem številu, ki je dovolj veliko, |
podrejenim in cilj vojne ni osvojiti | ozemlje | ali to preprečiti, temveč ohraniti |
Vrgla je svojo rjavo torbo za | orodje | na tla in se mu vrgla v objem. |
skoraj nemudoma pokleknila poleg peči na | olje | , da bi pripravila kavo. |
hladen, da je bilo vredno potegniti nase | pregrinjalo | . |
se stabilizator vedno znova povrne v | ravnotežje | , ne glede na to, kako daleč ga potisnemo |
Cilj Srednjih je zamenjati | mesto | z Visokimi. |
Nizke nazaj na njihovo staro hlapčevsko | mesto | in sami postanejo Visoki. |
potem so tudi mogli vplivati na to | gibanje | tako, da so ga spremenili. |
to do neke mere vplivalo na njihovo | ravnanje | . |
1930 začel prevladovati trši pogled na | življenje | , so postopke, ki so bili že dolgo opuščeni, |
mučenje, da bi osumljencem izvabili | priznanje | , uporaba talcev in deportacija celotnega |
Iznajdba tiska pa je olajšala | ravnanje | z javnim mnenjem in film in radio sta |
Premoženje | in privilegije je najpreprosteje braniti, | |
posledice, ker ni poti, po kateri bi bilo | nezadovoljstvo | moč izraziti. |
iznajdba stalnega vojskovanja (glej 3. | poglavje | ), s katerim tudi koristno dvigaš javno |
(glej 3. poglavje), s katerim tudi | koristno | dvigaš javno moralo na potrebno višino. |
Se pravi, da gre za vzgojno | vprašanje | . |
dosežek, vsako zmago, vsako znanstveno | odkritje | , vse znanje, vso modrost, vso srečo |
zmago, vsako znanstveno odkritje, vse | znanje | , vso modrost, vso srečo in vse vrline |
žariščna točka za ljubezen, strah in | čaščenje | , čustva, ki jih je laže čutiti do posameznika |
sebi bodo iz roda v rod, iz stoletja v | stoletje | še naprej delali, se razmnoževali in |
Kakšno | mnenje | ima raja ali kakšnega mnenja nima, |
ali kakšnega mnenja nima, velja za | nepomembno | . |
Partije zahtevajo ne le, da ima pravo | prepričanje | , ampak tudi njegovi nagoni morajo biti |
popolna pravovernost zahteva tako popolno | nadzorstvo | nad lastnim duhovnim dogajanjem, kot |
belo, in pozabiti, da si kdaj verjel v | nasprotno | . |
To zahteva neprestano | spreminjanje | preteklosti, kar omogoča miselni sistem, |
tako potrebna za trdnost režima, kot | zatiranje | in vohunjenje, ki ga izvaja Ministrstvo |
za trdnost režima, kot zatiranje in | vohunjenje | , ki ga izvaja Ministrstvo ljubezni. |
resnično verjeti vanje, pozabiti vsako | dejstvo | , ki je postalo neprimerno, pa ga nato, |
preprosto to, da bodo opravljali isto | delo | kot prej za nove gospodarje, ki bodo |
Ožje partije pa je najti pravo vojno | navdušenje | . |
Tako Partija zavrača in sramoti vsako | načelo | , za katero se je prvotno potegovalo |
jih imenovali, za zmerom obdrže svoje | mesto | - potem mora biti prevladujoče duhovno |
Vendar si je treba postaviti | vprašanje | , za katero se do tega trenutka skoraj |
povzročilo to velikansko, skrbno zasnovano | prizadevanje | , da bi zamrznili zgodovino v nekem |
prevzemu oblasti in kasneje ustvaril | dvomišljenje | , Miselno policijo, neprestano vojskovanje |
dvomišljenje , Miselno policijo, neprestano | vojskovanje | in vse druge priveske tega stanja. |
bil vedel, samo sistematiziralo je | znanje | , ki ga je že imel. |
zahajajočega sonca je poševno sijal skoz | okno | in padal čez blazino. |
besede, sanje je zbudila,ki so ukradli mi | srce | . Videti je bilo, da je slaboumna |
čez leta solze in nasmehi mi mučijo | srce | . Ko si je zapel pas na kombinezonu, |
zaiti za hiše, nič več ni sijalo na | dvorišče | . |
duha, imela je samo močne roke, toplo | srce | in rodoviten trebuh. |
Doživela je svoj kratki razcvet, morda | leto | dni lepote divje rože in potem se je |
pomešano s pogledom na bledo, brezoblačno | nebo | , ki se je razprostiralo nad dimniki |
ptice, ter bodo prenašali s telesa na | telo | življenjsko silo, ki je Partija nima |
ohranjaš pri življenju duha, tako kot oni | telo | , in predajaš naprej skrivni nauk, da |
Boriti se za | življenje | , priti iz hiše, preden bo prepozno |
dotikala, a zdelo se mu je, da čuti | drhtenje | Julijinega telesa. |
Lahko je ustavil | šklepetanje | zob, a nad koleni ni imel oblasti. |
kotaleč ropot, kot bi vrgli škaf čez | dvorišče | in nato zmešnjava jeznih glasov, ki |
Vrh lestve so potisnili skozi | okno | , da je zadel ob okvir. |
Nekdo je splezal skoz | okno | . |
ker je imel roke sklenjene za glavo, | telo | in obraz pa nezavarovana, je bil skoraj |
Moški je pokazal vrh jezika, oslinil | mesto | , kjer bi morale biti ustnice in odšel |
hladno svetlobo in slišati je bilo nizko | brnenje | , o katerem je menil, da ima nekaj opraviti |
ali polica, komaj dovolj široka za | sedenje | , je tekla okrog sten, s presledkom |
je govorilo o taboriščih za prisilno | delo | , kamor je večina zapornikov pričakovala, |
skušala brcniti, jo zvrnili v Winstonovo | naročje | in mu skoraj zlomili stegnenici. |
ramen in ga stisnila k sebi, sopeč mu | pivo | in bruhanje v obraz. |
ga stisnila k sebi, sopeč mu pivo in | bruhanje | v obraz. |
dvajsetih letih taborišča za prisilno | delo | . |
Vse se je vrnilo v njegovo bolno | telo | , ki se je trepetaje zdrznilo ob najmanjši |
Včasih je skušal zračunati | število | porcelanskih ploščic na stenah celice. |
Položil si je roko na | čelo | in si jo za hip pritisnil na senca, |
pikolovca, ki je odkril nepomembno | dejstvo | , mu je sijala skoz umazano in razmršeno |
na pol pričakoval, da bo nekje našel | okno | . |
njegovega glasu je takoj izdajal popolno | priznavanje | krivde in nekakšne neverne groze, da |
Parsons je uporabljal | stranišče | glasno in obilno. |
Mož brez brade je planil na svoje | mesto | . |
Ob Winstonovi strani je bilo čutiti | sopenje | in nemir. |
lahko postavi kako drugo žrtev na svoje | mesto | . |
Možev glas se je zvišal v | vreščanje | . |
Spustil se je v | tuljenje | brez besed kot žival. |
imel več sape za nič drugega kot za | oklepanje | . |
Lahko pade kamorkoli - na | teme | , na vrh ušesa, gornji del roke, komolec |
tleh, brez sramu kot žival, zvijajoč | telo | v to ali ono stran v brezupnem prizadevanju |
tolikanj zapustili, da je začel kričati za | usmiljenje | , še preden se je pretepanje začelo, |
Partije, da bi zbudila željo odpraviti | zlo | , ki ga je storil. |
Priznal je umor znamenitih partijcev, | razširjanje | uporniških brošur, poneverjanje javnih |
partijcev, razširjanje uporniških brošur, | poneverjanje | javnih fondov, prodajanje vojnih tajnosti, |
brošur, poneverjanje javnih fondov, | prodajanje | vojnih tajnosti, sabotaže vseh vrst. |
Skozi vse | zasliševanje | je imel občutek, čeprav ga ni nikoli |
kdaj naj spi, kdaj naj mu vbrizgajo | mamilo | v roko. |
budnosti - mu je neki glas zamrmral v | uho | : »Ne skrbi, Winston, v moji oskrbi |
roke, mu je val bolečine preplavil | telo | . |
ko so opravili najpopolnejše mogoče | priznanje | - niso bili krivi zločinov, katerih |
hotel ukloniti, kar je cena za duševno | zdravje | .« |
»Zahteva pa od tebe | samouničenje | , napor volje.« |
prsti so izpolnjevali njegovo zorno | polje | . |
Vezi, ki so potiskale njegovo | telo | navzdol, so se zrahljale. |
Winstonove oči, potipal pulz, položil | uho | na prsni koš, potrkal tu pa tam; potem |
Bolečina je spet pritekla v Winstonovo | telo | . |
»Ne samo zato, da bi ti izvlekli | priznanje | , pa tudi ne, da bi te kaznovali.« |
»Namenila se je izkoreniniti | krivoverstvo | , pa se je končalo tako, da ga je ovekovečila.« |
»Rusi so preganjali | krivoverstvo | bolj kruto, kot je to počela inkvizicija.« |
premišljeno poskrbeli, da so uničili njihovo | dostojanstvo | .« |
»Vse | zlo | in iluzije izžgemo iz njega, privedemo |
vedno krivoveren, razlagajoč svoje | krivoverstvo | in opajajoč se z njim .« |
žrtev ruskih čistk je lahko nosila | uporništvo | zaklenjeno v svoji lobanji, medtem |
» | Povelje | totalitaristov je bilo Moraš.« |
hodila sem ter tja, v njegovo zorno | polje | in zunaj njegovega dosega. |
»Katerokoli | vprašanje | hočem?« |
»Vso njeno upornost, | sleparstvo | , norost, umazanost duha - vse smo |
»Zavzemam neko | mesto | v prostoru.« |
let starosti, ali je odgovor na to | vprašanje | da ali ne.« |
Skoraj v hipu je utonil v globoko | spanje | . |
Včasih sta prišla skozi vse | zasedanje | , ne da bi bil uporabil številčnico. |
»Skrivno | kopičenje | znanja - postopna razširitev prosvetljenosti |
slabotnih, posvečena ločina, ki dela | zlo | , da bi se lahko iz tega rodilo dobro, |
pretehtal, pa kaj potem: namen posvečuje | sredstvo | . |
Mučna bolečina mu je prestrelila | telo | . |
»Zdaj ti bom povedal odgovor na | vprašanje | .« |
toliko posrečilo, da si je boleče zvil | telo | . |
»Si pozabil na | dvomišljenje | ?« |
»Da mu povzroči | trpljenje | ,« je rekel. |
»Da mu povzroči | trpljenje | .« |
poznal drugih čustev kot strah, besnost, | zmagoslavje | in poniževanje samega sebe.« |
kot strah, besnost, zmagoslavje in | poniževanje | samega sebe.« |
»Mi nadzorujemo | življenje | , Winston, na vseh njegovih stopnjah.« |
kradel, ponarejal, moril, spodbujal | jemanje | mamil in prostitucijo, razširjal spolne |
se obrni in se spet poglej v tisto | ogledalo | .« |
»Vi ste me spravili v to | stanje | .« |
uničiti, je znova zalilo Winstonovo | srce | . |
njune črnoborzijanske obede, njuno | prešuštvovanje | , njuna nejasna zarotništva proti Partiji |
kaj misli, ne da bi bil potreboval | pojasnilo | . |
bila blazina in žimnica ter pručka za | sedenje | . |
Dali so mu celo toplo vodo za | umivanje | . |
Dali so mu novo | perilo | in čist kombinezon. |
Zdaj bi bilo mogoče preštevati | minevanje | časa, ko bi bil čutil potrebo po tem, |
obrokov - je opravil tudi to junaško | dejanje | . |
Postajal je kar ponosen na svoje | telo | in začel je gojiti neprestano vero, |
Šlo je le za | vprašanje | , kako se naučiti misliti, kot mislijo |
Potrebne so bile velike zmožnosti za | sklepanje | in improvizacijo. |
leta v samici; lahko ga pošljejo v | taborišče | za prisilno delo; lahko ga za nekaj |
ga pošljejo v taborišče za prisilno | delo | ; lahko ga za nekaj časa izpustijo, |
nekoč - se je potopil v čudno, blaženo | sanjarjenje | . |
pomladansko rušo pod nogami in milo | sonce | na obrazu. |
Bilo je, kot bi prodrla skozi | tkivo | njegove kože. |
In ves čas mora svoje | sovraštvo | držati zaklenjeno v notranjosti, kakor |
pravokotna žičnata kletka z ročajem za | prenašanje | na vrhu. |
nekaj, kar je bilo videti kot maska za | sabljanje | , z navzven vzboklo stranjo. |
zrl v daljavo, kot bi se obračal na | poslušalstvo | nekje za Winstonovim hrbtom. |
Pazljivo jo je postavil na zeleno | sukno | . |
Postaviti mora drugega človeka, | telo | drugega človeka, med sebe in podgane. |
Sončni žarek je sijal skozi | okno | in rumeno padal na prašne mizne plošče. |
Ni šlo le za | vprašanje | izgube Centralne Afrike; prvikrat v |
»Opozarjamo vas, da počakate na važno | obvestilo | ob petnajstih trideset.« |
Položil je belega tekača na svoje | mesto | , a za hip se ni mogel posvetiti resnemu |
Lahko bi se domenil za ponovno | srečanje | z njo, ko bi bil kateri od njiju to |
zakrita z lasmi, se ji je vlekla čez | čelo | in sence; a to ni bila tista sprememba. |
eksploziji raketne bombe pomagal izvleči | truplo | iz nekih ruševin in ga je osupnila |
jima je lepil tenka kombinezona ob | telo | . |
Morda njeno zrejeno in otrdelo | telo | od zadaj ni bilo več razpoznavno. |
Celo | popoldne | so bili spet skupaj srečni, kot v njegovem |
Novoreka ni bil samo ta, da oskrbi | sredstvo | za izražanje svetovnega nazora in mentalnih |
bil samo ta, da oskrbi sredstvo za | izražanje | svetovnega nazora in mentalnih navad, |
namene ali za politično ali filozofsko | razpravljanje | . |
Njeno | mesto | je zasedel glagol razumiti, speljan |
veročutiti, zajemajočega slepo, navdušeno | pristajanje | , ki si ga je danes težko predstavljati; |
člana Partije so zahtevali podobno | obzorje | kot od starega Hebrejca, ki je vedel, |
Partije vedel, kaj sestavlja pravo | vedenje | in v hudo nejasnih in splošnih obrisih |
Njegovo seksualno | življenje | , na primer, sta uravnavali dve besedi |
Zajemal je | nečistovanje | , prešuštvo, homoseksualnost in druge |
Zajemal je nečistovanje, | prešuštvo | , homoseksualnost in druge perverznosti |
perverznosti ter nadalje tudi spolno | razmerje | , ki je samo sebi namen. |
veseljakamp (taborišče za prisilno | delo | ) in Minimir (ministrstvo miru, to je |
vojne) so pomenile skoraj natančno | nasprotje | tega, kar se je zdelo, da pomenijo. |
besede kazale odkrito in zaničevalno | razumevanje | prave narave oceanijske družbe. |
rajakrma, kar pomeni ničvredno zabavo in | ponarejanje | vesti, ki jih je Partija posredovala |
značaj kakršnekoli vrste, našlo svoje | mesto | v B slovarju. |
za nameček skoraj pretirana skrb za | lajšanje | izgovorjave pri vsaki besedi. |
cenzurirani, in vse dokler je človek ohranil | znanje | Staroreka, jih je lahko bral. |
kakršnakoli oblika vladavine škodljiva za | uresničevanje | teh ciljev, pravico jo spremeniti |
Po opravljenem delu naj bi izvirno | pisanje | , z vsem drugim, kar je ostalo od literature |
opraviti predhodna dela, potrebna za | prevajanje | , so torej rok za dokončno uveljavitev |
uveljavitev Novoreka postavili šele v | leto | 2050. |
ogledala, sva se odpravila nazaj v | mesto | . |
zdi se mi, da ste namenjeni domov, v | mesto | .« |
»In povrhu mislijo prirediti še nočno | slavje | , ki se ga bo splačalo videti. |
močeh, da bi lahko brez napora šel v | mesto | , ti ne bi bilo treba prihajati k nam, |
In tako bi rad tudi tebe vprašal za | mnenje | - kajti ti si tam, kjer pesniki govorijo |
smrti‘ -, ali imaš starost za življensko | breme | ali ne.« |
odkrito, pri Zevsu, ti bom povedal svoje | mnenje | , dragi Sokrat. |
je podedoval približno tako veliko | premoženje | , kakor je zdaj moje, in ga za večkrat |
znajo hvaliti ničesar drugega kakor | bogastvo | .« |
pošteno ogreva | srce | in ga spremlja |
ki je popolnoma pri zdravi pameti, | orožje | , in če ta potem zblazni in ga zahteva |
jasno: zdravila, hrano in pijačo za | telo | .« |
Za | zdravje | je vsekakor, dragi Polemarh, zdravnik |
»Gotovo za | pridobivanje | poljedelskih sadežev?« |
»Seveda za | izdelovanje | čevljev?« |
In s tem trdiva ravno | nasprotno | od tega kar pravi Simonid.« |
dobrote, sovražnikom pa prizadevati | zlo | - še to : pravično je prijatelju, če |
sovražniku pa, če je slab, prizadevati | zlo | .« |
dobrota ne prizadeva škode, temveč njeno | nasprotje | ?« |
Če že res hočeš vedeti za | bistvo | pravičnih, potem ne postavljaj samo |
odgovarjaj tudi sam in povej enkrat svoje | mnenje | o pravičnem. |
ugodno, temveč povej točno in jasno svoje | mnenje | , kajti takšnega čenčanja ne sprejemam!« |
Bodi prepričan: Če bi iskala | zlato | , ne bi pri iskanju nikoli prostovoljno |
pomembnih bi bila, da imate z nama | usmiljenje | , ne pa, da naju zmerjata!« |
prej storil, kakor odgovoril na kako | vprašanje | .« |
da ti na tako | vprašanje | ne bi nihče odgovoril! |
mnenju - manj odkrito povedal svoje | stališče | - pa najsi mu to prepovemo ali ne?« |
»če bi vsem tem odgovorom na | vprašanje | , kaj je pravičnost, pridal še svojega, |
mislil samo to, kar ima mogočnik za | koristno | ; in to mora podložnik izvesti; v tem |
Zategadelj imamo vendar svoje moderno | zdravstvo | , ker je pač telo pomanjkljivo in ne |
mora iskati korist za svoje strokovno | območje | . |
dokler natanko in popolnoma varuje svoje | bistvo | . |
trditev o pravičnem izprevrgla v svoje | nasprotje | , je Trazimah, namesto da bi odgovoril, |
prevzeti, temveč vsi zahtevajo zato | plačilo | , ker uradovanje ne prinaša koristi |
druge, tako daje na primer medicina | zdravje | , krmarska spretnost varnost na morju |
medicino pridobitništvo, če nekdo dobi za | zdravljenje | plačilo?« |
pridobitništvo, če nekdo dobi za zdravljenje | plačilo | ?« |
dobro premislimo: prinaša medicina | zdravje | , pridobitništvo zaslužek, stavbarstvo |
vse druge spretnosti svoje strokovno | območje | in svojo porabno vrednost. |
zdraviti tuje nesreče, temveč zahteva | plačilo | ; kajti kdor hoče svojo spretnost dobro |
vsakega, ki naj prevzame to ali ono uradno | mesto | , plačilo: denar, čast - ali kazen, |
imenovali plačance, če bi za svoje | delo | prejemali plačilo, kakor tudi nočejo |
plačance, če bi za svoje delo prejemali | plačilo | , kakor tudi nočejo veljati za tatove, |
obotavljajo prevzeti določeno službeno | mesto | . |
Trazimah odmeril nepravičniku za njegovo | življenje | ?« |
pripraviti do tega, da spremeni svoje | mnenje | ?« |
bi ti bil lahko, upoštevajoč splošno | mnenje | , marsikaj navedel v odgovor. |
kakor domnevam - izražaš svoje pravo | mnenje | . |
»Kar zadeva strokovno | znanje | in diletantstvo nasploh: ali hoče strokovnjak |
»To delam tebi na | ljubo | .« |
Tako tudi zdaj povej meni na | ljubo | : ali lahko uspejo država, vojska, roparji, |
ustvarja vendar, dragi Trazimah, prepire, | sovraštvo | in medsebojna trenja, pravičnost pa |
svobodnih in sužnjih medsebojne spore in | sovraštvo | in jih onesposobila za skupno delo?« |
sovraštvo in jih onesposobila za skupno | delo | ?« |
notranjega razpora zmožnost za dosledno | ravnanje | , nato pa ga spre s samim seboj in z |
Najprej ga onesposobi za vsako | dejanje | , ker živi v sporu in neslogi s samim |
nepravičniki, če se združijo, opravijo veliko | dejanje | , toda v tem se temeljito motimo. |
krivični, potem bi bili za sleherno | dejanje | nesposobni - da je to tako (če posežemo |
kakor z vinorazom, ki je namenjen za to | delo | ?« |
mislim, tudi bolje razumeš moje prejšnje | vprašanje | , ali ne obstaja posebna naloga neke |
»Ne gre za | poimenovanje | njihove sposobnosti! |
pravičnosti, odrekel le‐temu in planil na | vprašanje | , ali je pravičnost neznanje in nekaj |
ki sledi, ne prinašata drugega kakor | zadovoljstvo | in dobro voljo.« |
če se naselita v duši, ne glede na | plačilo | in posledice. |
Trazimahove misli in najprej pojasnil splošno | mnenje | o bistvu in nastanku pravičnosti; nato |
opraviti, vidijo v njej samo nujno | zlo | in nič dobrega; in nazadnje bom ugotovil, |
Tisti, ki so oboje okusili, | prizadevanje | in prenašanje krivic, in si tega ne |
ki so oboje okusili, prizadevanje in | prenašanje | krivic, in si tega ne morejo izbrati, |
pogodbe; kar zakon zapoveduje, imajo za | zakonito | in pravično. |
zakon zapoveduje, imajo za zakonito in | pravično | . |
zlom - trpeti krivice brez možnosti za | maščevanje | . |
torej, Sokrat, vsakdanje gledanje na | bistvo | in izvir pravičnosti. |
zbrali, da bi kralju podali mesečno | poročilo | o čredah, je prišel tja tudi Giges |
bogovi in ljudje nepravičniku za boljše | življenje | kakor pravičniku. |
imenitnejša darila bogov; vodita jih namreč v | podzemlje | , posajata jih za mizo, kjer sodelujejo |
predniki; če pa hoče prizadeti nasprotniku | zlo | , lahko z majhnimi stroški zadajo hude |
darovati, lahko pričakuje najhujše | trpljenje | . |
Sokrat, kako lahko vse to in podobno | govorjenje | o kreposti in hudobnosti ter o tem, |
človek in kako mora ravnati, da si bo | življenje | čim bolje ukrojil! |
Kot umetno | pročelje | si moram naslikati ob sebi varljivo |
ne obstajajo ali da se ne menijo za | človeštvo | : potem se nam ni treba bati za naše |
se nam ni treba bati za naše skrivno | življenje | . |
napačne, in vidi v pravičnosti največje | dobro | , čuti do nepravičnikov samo veliko |
nepravičnostjo skriva v sebi največje | zlo | , s pravičnostjo največje dobro. |
največje zlo, s pravičnostjo največje | dobro | . |
pravičnosti in nepravičnosti in pri tem njuno | bistvo | spremenili v nasprotje, na zelo preprost |
in pri tem njuno bistvo spremenili v | nasprotje | , na zelo preprost način, kakor se mi |
obrazložil zato, da slišim od tebe | nasprotno | . |
da lahko ena velja sama po sebi za | dobro | , druga za zlo. |
velja sama po sebi za dobro, druga za | zlo | . |
njunega resničnega slovesa in na njegovo | mesto | ne postaviš njunega varljivega (navideznega) |
Drugim prepusti, da hvalijo slavo in | plačilo | ! |
njiju hvalijo ali grajajo slavo in | plačilo | , bi to še nekako prenesel; pri tebi |
izrecno ne zahtevaš, ker si se pač vse | življenje | samo temu enemu posvečal. |
»Toda v čem vidiš, dragi Sokrat, srečno | odkritje | za razpravljanje o pravičnosti?« |
vidiš, dragi Sokrat, srečno odkritje za | razpravljanje | o pravičnosti?« |
obstajala ta država, ko bi se omejila le na | najnujnejše | , iz štirih ali petih mož?« |
zdaj vsak posameznik opravljati svoje | delo | za vse skupaj? |
jasno: če nekdo zamudi pravi čas za neko | delo | , delo propade.« |
živinorejce, da imajo kmetje vole za | oranje | in hkrati s stavbeniki za prevoz, tkalci |
zato pa imajo zadostno telesno moč za | delo | . |
Očitno tako, da pridelujejo | žito | in vino, da izdelujejo čevlje in obleko |
Očitno tako, da pridelujejo žito in | vino | , da izdelujejo čevlje in obleko ter |
mirte in se z otroki gostijo, pijejo | vino | ter z venci na glavi in združeni v |
in kostanj, zraven pa zmerno pijejo | vino | . |
marveč imeti ležalnike, mize in drugo | pohištvo | , izbrane prikuhe, miro in kadila, prijateljice |
prikuhe, miro in kadila, prijateljice in | pecivo | , vse v kar največji raznolikosti. |
slikarstvo, in ljudje si nabavljajo vezenine, | zlato | in slonovo kost ter druge podobne reči. |
domače živali, da si lahko vsakdo izbere | meso | po svoji volji. |
njegova dolžnost je marveč, da vse | življenje | opravlja kar najbolje to svoje delo, |
življenje opravlja kar najbolje to svoje | delo | , upoštevajoč pri tem ugodnosti, ki |
lahko nekdo samo pograbi ščit, drugo | orožje | in vojno opremo, da postane mojster |
potrebujejo za to nalogo tudi posebno | nagnenje | ?« |
plemenit pes čuvaj v svoji sposobnosti za | čuvanje | od plemenitega mladeniča?« |
najsi gre za psa, konja ali kako drugo | bitje | ? |
taka nasprotja, čeprav sva imela to za | nemogoče | .« |
To je za | telo | gimnastika, za dušo muzična umetnost.« |
nasploh izmišljene, vendar imajo resnično | jedro | . |
stvari najpomembnejši, zlasti če gre za | mlado | in nežno bitje. |
najpomembnejši, zlasti če gre za mlado in nežno | bitje | . |
prikazal Uranova dejanja in Kronovo | maščevanje | nad njim. |
stol, o Hefaistu, ki ga je oče vrgel v | morje | , ko je sin hotel pomagati tepeni materi, |
»Poraja to, kar ni škodljivo, | zlo | ?« |
samo tega, kar je vrlo in pošteno, za | slabo | ni odgovorno?« |
mnogo manj dobrega kakor slabega; za | dobro | nam ni treba iskati nobenega drugega |
nobenega drugega začetnika kakor njega, za | zlo | pa vse druge, samo ne njega.« |
Če kdo hoče opevati | trpljenje | Niobe, od koder so vzeti ti verzi, |
sme nihče v državi, če naj velja za | dobro | , izreči niti je ne sme nihče slišati, |
odgovoren (kriv) za vse, temveč samo za | dobro | .« |
Tako | telo | zelo malo spremenijo hrana, pijača |
okoliščinah prostovoljno spremeniti na | slabše | ?« |
nespametnosti ali neznanja pripravljajo kakšno | zlo | ? |
mojo srečo in mi z njo napolnil | srce | . |
starše ter cenili s tovariši sklenjeno | prijateljstvo | .« |
»Potem bomo izločili tudi tožbe in | stokanje | slavnih junakov?« |
najčešče sam sebi zadostuje za srečno | življenje | in drugih, v nasprotju z množico, sploh |
strašno izgubiti sina, brata, denar ali | podobno | ?« |
Res, smili se Hektor mi v | srce | . |
še če je navaden človek, imel tako | ravnanje | za nečastno ali si očital, ker se je |
ljudje pa jo lahko uporabljajo kot | zdravilo | , potem jo je očitno treba prepustiti |
Da pa jim je morda sicer v | veselje | , se ni treba čuditi. |
množine mesá, točaj pa zajema iz vrča, | vino | raznaša okrog in gostom naliva kozarce, |
Tu se udari po prsih in kara | srce | si nevoljen: Zdrži še malo, |
je le za denar pripravljen izročiti | truplo | , sicer pa ne.« |
»se pomišljam izreči svoje | mnenje | , da ni spoštljivo tako govoriti o Ahilu |
Patroklu dam lase, heroju, na pot v | podzemlje | , čeprav ni verjetno, da je |
zgodbi, kako Ahil vlači Hektorjevo | truplo | okoli Patroklovega groba in pobije |
prepovedati, poskrbeti pa je treba za | pripovedovanje | in opevanje temu nasprotnih stvari. |
poskrbeti pa je treba za pripovedovanje in | opevanje | temu nasprotnih stvari. |
soglasja šele tedaj, ko bomo dognali | bistvo | pravičnosti in iz njega izhajajočo |
Homer in drugi pesniki pripoved kot | posnemanje | , torej kot neposredno podajanje?« |
kot posnemanje, torej kot neposredno | podajanje | ?« |
takoj odide in se ne vrne več, ker ga v | prihodnje | ne bodo varovali ne duhovniški trakovi |
stvaritvah v celoti uporabljajo neposredno | podajanje | ali samo deloma in kdaj samo deloma, |
zdaj, ali naj naše čuvarje usmerimo v | posnemanje | ali ne! |
Ali pa ne sodi to v naše prejšnje | razpravljanje | , po katerem lahko nekdo z uspehom opravlja |
»Ali ne velja to tudi za | posnemanje | ? |
njihovemu poklicu: pogumne, razumne, | spoštovanje | zbujajoče, svobodne može in podobno; |
spoštovanje zbujajoče, svobodne može in | podobno | ; hlapčevskih del ne smejo opravljati |
tudi ne smejo usposobiti za njihovo | posnemanje | ; isto velja tudi za druga nečastna |
tuleče bike, šumeče reke in besneče | morje | , grom in podobno?« |
šumeče reke in besneče morje, grom in | podobno | ?« |
še zato, ker mu manjka spretnosti za | podajanje | takih stvari, povrhu pa se mu upira, |
se mu upira, da bi se poglabljal v | slabše | , ker to sovraži iz dna svoje duše - |
9. »Odločil se bom potemtakem za | podajanje | , kakršno smo pravkar poskusili pojasniti |
vseboval oboje: posredno in neposredno | podajanje | , s tem da bo zadnje predstavljalo le |
vse posnema in ničesar nima za sebe | nevredno | ; zato poskuša z veliko vnemo in pred |
- kar smo malo prej omenili - grom, | vršenje | vetra, udarjanje toče, škripanje osi |
prej omenili - grom, vršenje vetra, | udarjanje | toče, škripanje osi in koles, zvok |
grom, vršenje vetra, udarjanje toče, | škripanje | osi in koles, zvok trobent in piščali |
»Če bi bilo po mojem, samo nemešano | podajanje | spodobnega.« |
»Ko bi prišel v naše | mesto | mož, ki bi zaradi svoje mnogostranske |
stiski ter prostovoljno opravlja svoje | delo | , kadar se na koga obrača, na boga z |
nekaterih od njih je hvalil in grajal | tempo | stopice prav tako kakor celotni ritem |
vzgojenim samo ob podobah, ki prikazujejo | slabo | , neopazno ne vcepi v dušo veliko zlo |
in ji od mladih nog zbujala čut za | posnemanje | lepe besede, za ljubezen do nje in |
nevolje nad njimi - z veseljem hvali | lepo | , sprejme to v svojo dušo in se s tem |
tako postane lep in blag, nujno vse | grdo | graja in sovraži že od zgodnje mladosti |
njej morajo biti skrbno vzgajani vse | življenje | že od mladih nog. |
Sposobno | telo | ne more, mislim, nikoli s svojimi zmožnostmi |
svojo močjo kar najbolje izpopolni | telo | . |
»Potem potrebujejo za | vojskovanje | določeni bojevniki izbranejših vaj; |
atleti: če si hočejo ohraniti zdravo | telo | , se morajo odpovedati začimbam.« |
dekleta, da si ohranijo zdravo in močno | telo | ?« |
ustvarja razsodnost, v gimnastiki telesno | zdravje | .« |
»če nekdo vse | življenje | prebije kot tožitelj ali toženec in |
življenja, ki smo ga ravno opisali, zatrpa | telo | kot močvirje s sokovi in vetrovi in |
smo ga ravno opisali, zatrpa telo kot | močvirje | s sokovi in vetrovi in sili v učene |
ranjenemu Evripilu piti pramnejsko | vino | , v katero je bila nasula ječmenovo |
»S tem da si je podaljšal | umiranje | . |
je bil vendar lepo poplačan za svoje | znanje | .« |
zategadelj nihče ne utegne, da bi se vse | življenje | zdravil in pri tem polagoma hiral. |
»potem prosi zdravnika za | zdravilo | , ki ga takoj izpije, da se reši bolezni, |
z dristilom ali s tem, da mu boleče | mesto | izreže ali izžge. |
Če pa mu zdravnik prepiše daljše | zdravljenje | , na primer, da mora nositi polsten |
primer, da mora nositi polsten klobuk ali | podobno | , potem mu bo hitro dejal, da se ne |
življenja, ko bi moral zmeraj samo paziti na | zdravje | , pri tem pa zanemarjati svoje siceršnje |
tem pa zanemarjati svoje siceršnje | delo | . |
Fokilidovega izreka: kdor nima skrbi za | življenje | , naj se posveča kreposti!« |
življenja vredno, ali pa prevelika skrb za | zdravje | sicer ovira tesarja in druge rokodelce |
kakor vse drugo, ta pretirana skrb za | telo | , ki se ne omejuje samo na gimnastiko; |
omejuje samo na gimnastiko; saj otežuje | gospodinjstvo | , vojskovanje in upravljanje.« |
gimnastiko; saj otežuje gospodinjstvo, | vojskovanje | in upravljanje.« |
otežuje gospodinjstvo, vojskovanje in | upravljanje | .« |
»Kar pa je najpomembnejše: zavira tudi | učenje | , premišljevanje in razglabljanje o |
najpomembnejše: zavira tudi učenje, | premišljevanje | in razglabljanje o samem sebi; zmeraj |
zavira tudi učenje, premišljevanje in | razglabljanje | o samem sebi; zmeraj se boji glavobola |
omotičnih napadov in krivi za to duševno | delo | : kjer koli vlada ta skrb, zavira prizadevanje |
delo: kjer koli vlada ta skrb, zavira | prizadevanje | za vrline in njihovo preizkušnjo; kajti |
natanko spoznal, je prilagodil svoje | zdravljenje | ljudem, katerih telo je bilo po naravi |
zagotoviti ljudem dolgo, toda klavrno | življenje | in jim omogočiti celo spočenjati potomce, |
naročila, ker so zdravila zadostovala za | ozdravljenje | mož, ki so bili - preden so bili ranjeni |
temveč star, šele pozno mora spoznati | bistvo | krivic, ki jih ne more v duši, kot |
s prvim oblikoval dušo in z drugim | telo | , kakor to mnogi domnevajo.« |
duševnem stanju je človek, ki se vse | življenje | ukvarja samo z gimnastiko, muzično |
mehke in otožne harmonije, in če vse | življenje | prebije tožeč in omamljen od pesmi, |
del svoje duše, kolikor ga ima, kot | železo | in ga preoblikuje - trdega in neuporabnega |
duhovnost v njem, ne ločeno za dušo in | telo | , ali kvečjemu le mimogrede, temveč |
19. »To bi bila načela za | izobraževanje | in vzgojo. |
Vsekakor | vprašanje | , kdo od njih naj vlada in kdo naj posluša?« |
pač tisti, ki se najbolj razumejo na | poljedelstvo | ?« |
takšne može, ki po naših opažanjih vse | življenje | z največjo vnemo in vztrajnostjo zasledujejo |
primorani so tisti, ki spremenijo svoje | mnenje | zaradi bolečin in trpljenja.« |
ti imenoval tiste, ki menjajo svoje | mnenje | , ker jih preslepi kakšna strast ali |
take može, ki najbolje varujejo svoje | prepričanje | , po katerem morajo služiti največji |
katerih lahko najprej pozabijo na svoje | prepričanje | ali se dado prevarati; kdor ga ne pozabi |
zabave, da jih bolj preskusimo kakor | zlato | v ognju in ugotovimo: kdo od njih se |
da prvi ne morejo storiti državi nič | slabega | , drugi pa sploh nočejo. |
sočutja, temveč mu morajo dodeliti | mesto | , ki pripada njegovi naravi, se pravi, |
otrok iz teh dveh stanov nosi v sebi | zlato | ali srebro, potem ga je treba spoštovati |
teh dveh stanov nosi v sebi zlato ali | srebro | , potem ga je treba spoštovati in ga |
Ko bodo tu, si naj poiščejo najlepše | taborišče | v državi, od koder bodo lahko ljudi |
cenitve odmerjajo drugi državljani kot | plačilo | za varstvo, ne preveč ne premalo in |
odmerjajo drugi državljani kot plačilo za | varstvo | , ne preveč ne premalo in za vsako leto |
varstvo, ne preveč ne premalo in za vsako | leto | posebej. |
tudi pregrešno pridobljeno človeško | zlato | primešavati božjemu zlatu in ga tako |
zalezovani, bi se prebijali skozi vse | življenje | v mnogo večjem strahu pred notranjim |
»je treba čuvarjem | bivanje | in življenje tako urediti. |
»je treba čuvarjem bivanje in | življenje | tako urediti. |
in imajo, kakor si pravkar poudaril, | zlato | in srebro, skratka vse to, kar sodi |
kakor si pravkar poudaril, zlato in | srebro | , skratka vse to, kar sodi k domnevni |
»Da dobimo odgovor na | vprašanje | , moramo samo nadaljevati isto pot. |
dobili odgovor na dolgo obravnavano | vprašanje | . |
V nadaljnjem si bomo ogledali njeno | nasprotje | . |
v škrlatna oblačila, navesili nanje | zlato | in jim dopustili, da bi zemljo obdelovali, |
stran s tem, da bi ga uporabljali za | delo | le, kadar bi se jim zljubilo; tako |
potrebuje za svoj poklic, potem svoje | delo | slabše opravlja ter sinove in druge |
Prvo namreč rodi | razkošje | , lenobo in upore, revščina pa poleg |
upore, revščina pa poleg uporov še | hlapčevstvo | in slabe storitve.« |
jo ustanavljamo mi, vredna da nosi | ime | ’država‘!« |
eni sami državi, si zgubljen; če pa | imetje | , moč in državljane ene države pokloniš |
»Kakšno | merilo | misliš s tem?« |
dotikamo, namreč možitev žena, zakon, | spočenjanje | otrok, kar vse naj bi bilo - po pregovoru |
boljši od prejšnjih, zlasti še glede na | razmnoževanje | , kakor je to tudi pri drugih živih |
širi dalje in začne zastrupljati javno | življenje | ; nato se loti zakonov in ustave, z |
drugimi) in jih krepi ter zbuja v novo | življenje | tudi v državi to, kar je bilo prej |
ozdraveli, če jim kdo nasvetuje novo | zdravilo | .« |
mogoče, da mož, ki se ne razume na | merjenje | , in mu drugi, čeprav tudi nevešči, |
»Kaj potemtakem preostaja za naše | zakonodajstvo | ?« |
In pri tem naletimo na nekaj | nenavadnega | .« |
Na | upravljanje | pa se razume tisti, ki ima znanje, |
upravljanje pa se razume tisti, ki ima | znanje | , in ne tisti, ki je brez njega.« |
»In tudi tedaj ne, če se razume na | pridobivanje | poljščin? |
državljani pravkar ustanovljene države tudi | znanje | , ki ne rabi posamičnim delom države, |
štirih lastnosti in hkrati tudi njeno | mesto | v državi.« |
drugačnem postopku, pa veš; mislim na | barvanje | s škrlatno ali drugo barvo brez take |
soda in vsak pesek; dalje na bolečino, | poželenje | in strah, ki so močnejši od vseh pralnih |
To moč in to brezpogojno | vztrajanje | pri pravilni zakoniti predstavi o predmetih, |
vladajoči in podložni enako odgovarjajo na | vprašanje | , kdo naj vlada, v kateri so si potemtakem |
enovit človek, ki kot tak opravlja svoje | delo | in se ne meša v vse mogoče posle.« |
skuša tesar opravljati čevljarjevo | delo | in narobe, če zamenjata orodje in položaj |
čevljarjevo delo in narobe, če zamenjata | orodje | in položaj ali če skuša eden opravljati |
položaj ali če skuša eden opravljati | delo | obeh in če tudi drugi zamenjajo svoje |
tudi drugi zamenjajo svoje poklicno | delo | - kaj misliš: bi to državi zelo škodovalo?« |
Če se to ne zgodi, moramo začeti na | novo | raziskovati. |
smo, dragi, trčili na čisto preprosto | vprašanje | o duši: ali ima v sebi vse tri oblike |
»Toda bodi prepričan, Glavkon, da na to | vprašanje | , kakor se mi zdi, ne bomo mogli popolnoma |
krajih; spet drugim je pripisati čut za | pridobivanje | - imajo ga predvsem Feničani in Egipčani.« |
»Poskusimo na | vprašanje | , ali to opravljamo s celotno dušo ali |
»Nadalje: lakoto in žejo, in sploh naslade, | hotenje | in želje vsekakor prištevaš k pravkar |
želi pridobiti, kakor da odgovarja na | vprašanje | , vsa prevzeta od želje po tem predmetu.« |
nastopu določenih okoliščin spremeni v | poželenje | po bliže določenem objektu.« |
»Glede na | manjšega | .« |
»In mnogo večji glede na | manjšega | ?« |
»In sicer zato, ker gre pri njem za | znanje | , ki je različno od drugih?« |
Na | široko | je odprl oči, stekel k truplom in vzkliknil: |
drugemu storil krivico, in mora zato za | povračilo | trpeti lakoto, mraz in druge nevšečnosti, |
volje prenaša lakoto in žejo in drugo | pomanjkanje | . |
Za | plemenito | se ne neha prej bojevati, dokler ne |
Tu se udari po prsih in kara | srce | si nevoljen. |
resnici naučita in si pridobita svoje | znanje | , potem lahko vladata nad tretjim delom, |
»Tudi tadva dela dušo in | telo | najbolj varujeta pred zunanjimi sovražniki: |
da si na primer ta človek prilasti | zlato | in srebro, ki ju dobi v varstvo, in |
primer ta človek prilasti zlato in | srebro | , ki ju dobi v varstvo, in to stori |
prilasti zlato in srebro, ki ju dobi v | varstvo | , in to stori celo prej kakor drugi |
je v celoti izpolnilo naše domnevno | pričakovanje | , namreč da bomo z ustanovitvijo države |
njihovo notranjo dejavnost, na njihovo | bistvo | . |
ureja dušo, ustvarja med njo in sabo | prijateljstvo | ter uglaša v harmoničnem razmerju drugega |
Pri tem občuti in ima za | pravično | in lepo tisto dejanje, ki ohranja in |
Pri tem občuti in ima za pravično in | lepo | tisto dejanje, ki ohranja in pospešuje |
občuti in ima za pravično in lepo tisto | dejanje | , ki ohranja in pospešuje takšno duševno |
ohranja in pospešuje takšno duševno | stanje | ; modrost mu je spoznanje, ki takšno |
spoznanje, ki takšno dejanje vodi, za | nepravično | mu velja vse, ki to duševno stanje |
ruši, in kot nevednost označuje tisto | mnenje | , ki napeljuje k nepravičnemu dejanju.« |
kakor je zdravo in bolno vezano na | telo | .« |
»To, kar je zdravo, ustvarja | zdravje | , to kar je bolno, povzroča bolezen.« |
»Ustvarjati | zdravje | se pravi: vzpostavljati v telesu naravno |
pravi: vzpostavljati v telesu naravno | razmerje | med vladajočim in pokoravajočim se |
»Tako je treba odgovoriti samo še na | vprašanje | , kaj je koristnejše: pošteno ravnati, |
In potem, ko smo temeljito raziskali | bistvo | teh lastnosti!« |
dolžnost in poskušaš preiti pomembno | poglavje | v naši razpravi. |
Vzemi to mirno na | znanje | !« |
ti ljudje prišli sem, da bi topili | zlato | , in ne, da bi poslušali razpravljanje?« |
topili zlato, in ne, da bi poslušali | razpravljanje | ?« |
»Mera za | poslušanje | takih razprav, dragi Sokrat,« |
»je pri pametnih ljudeh vse | življenje | . |
bom pripovedoval, ne boste imeli za | izvedljivo | , in drugič, če se bo pokazalo za vseskozi |
drugič, če se bo pokazalo za vseskozi | izvedljivo | , ne boste imeli tega za zaželeno. |
izvedljivo, ne boste imeli tega za | zaželeno | . |
»Toda s tem dosegaš ravno | nasprotno | . |
svojem razmerju do žen in otrok priti v | navzkrižje | z nalogami, ki smo jim jih že v začetku |
poskusimo s tem uskladiti tudi njihovo | rojstvo | in prvo vzgojo. |
»Ali je mogoče neko | bitje | uporabljati za isti namen kakor neko |
pokazalo se je, da je norec, kdor ima za | smešno | nekaj drugega kakor to, kar je slabo, |
nasprotne razloge, ki naj utemeljijo najino | stališče | .« |
Očitno smo tudi mi zašli v | protislovje | , ne da bi hoteli.« |
različnost in enakost sposobnosti za | opravljanje | dejavnosti. |
sposobnosti za to ali ono poklicno | delo | , potem je treba seveda vsakemu določiti |
treba seveda vsakemu določiti tisto | delo | , ki mu ustreza. |
pokaže dela in javne poklice, za katerih | opravljanje | naravi moškega in ženske nista enaki, |
»Prav tako ima lahko neka ženska | nagnjenje | za gimnastiko in za vojskovanje, druga |
ženska nagnjenje za gimnastiko in za | vojskovanje | , druga pa ni bojevita in ni prijateljica |
ženske po naravi enako usposobljeni za | čuvanje | države, samo da je pri ženskah ta sposobnost |
ženske je torej treba odbrati za skupno | življenje | z ustreznimi možmi in za skupno čuvanje |
življenje z ustreznimi možmi in za skupno | čuvanje | države. |
golim ženam, ki jim gre pri vajah le za | najboljše | , trga nezreli sadež smeha in po vsem |
Privošči mi | veselje | , kakor si ga znajo pripraviti ljudje |
se polenil in zato mislim odložiti | vprašanje | o izvedljivosti na poznejši čas. |
stvareh, ki smo jim jih prepustili v | odločanje | .« |
gotovo, pri Zevsu, paziš tudi na njihovo | oplojevanje | in razmnoževanje?« |
paziš tudi na njihovo oplojevanje in | razmnoževanje | ?« |
»Ali uporabljaš vse enako za | razmnoževanje | ali pa si želiš potomstva samo od najboljših?« |
moramo prirejati posebne slavnosti za | sestajanje | ženinov z nevestami; poskrbeti moramo |
treba uporabljati pametno premišljeno | žrebanje | , tako da manj vredni moški pri nezaželeni |
odličij tudi več priložnosti za spolno | občevanje | z ženami, da tudi pod to pretvezo dobimo |
pošiljajo matere v zavod, dokler imajo | mleko | , pri čemer skrbno pazijo, da nobena |
Nočno nego otrok in drugo | delo | opravljajo strežnice in pestunje.« |
žreb tako odloči in Pitija da svoje | soglasje | .« |
vprašamo, kaj nam lahko velja za največje | dobro | pri graditvi države, kaj mora biti |
skladu s tem, kar imamo za največje | dobro | , in v navzkrižju z največjim zlom.« |
izginejo določene stvari, občutijo isto | veselje | in isto žalost.« |
In - kar zadeva tvoje | vprašanje | - s takim človekom se da država, ki |
»In kako imenuje | ljudstvo | ne glede na to v drugih državah vladarje?« |
»In kako imenujejo oni | ljudstvo | ?« |
pa se raztezajo tudi na vse njihovo | ravnanje | , ki naj ustreza tem imenom; tako mora |
gre zanje, vsak državljan izkazovati | spoštovanje | , skrb in pokorščino, ki jih zakon predpisuje |
državo primerjali s telesom, ki čuti | veselje | in bolečino vsakega svojega dela.« |
»Kot vzrok za to največje | dobro | se je pokazala skupnost žena in otrok |
drugi državljani dajejo kot nagrado za | čuvanje | hrano, ki jo morajo zauživati, ker |
boljših čuvarjev in jim preprečujejo | razkosavanje | države, s tem da vsak drugo stvar imenuje |
mogoče, delijo med seboj žalost in | veselje | . |
zvezi z vzgojo otrok in s stroški za | vzdrževanje | hiše, ko se ljudje zadolžujejo, tajijo |
ga potem dajejo ženam in sužnjem za | vzdrževanje | hiše; vse te stvari, dragi prijatelj, |
svojimi otroki vse, kar je potrebno za | življenje | . |
ostane pri tem, da otrokom omogočimo | sodelovanje | v vojni. |
Vendar je treba ukreniti vse | potrebno | za njihovo varnost. |
opazujejo svoje prihodnje poklicno | delo | in se v nevarnosti skupaj z nadzorniki, |
ki zapusti svoj oddelek ali odvrže | orožje | ali iz strahopetnosti stori kaj podobnega, |
zavrniti; tako se bo - bodisi da čuti | nagnjenje | do fantov ali deklet - še z večjo vnemo |
»Njihove grobove bomo v | prihodnje | negovali in častili kot grobove višjih |
»Povej svoje | mnenje | . |
Njihovo | sovraštvo | imenujemo razprtijo.« |
boš nikoli prišel, kakor se zdi, na | vprašanje | , ki si ga odložil, da bi prej pretresel |
prej pretresel druge stvari; gre za | vprašanje | , ali in kako je naša država uresničljiva. |
ženske, razporejene v bojno vrsto ali v | ozadje | , pač zato, da bi vlile sovražniku strah |
nepričakovano si kot vihar planil na moje | razpravljanje | ,« |
boš gotovo oprostil in razumel moje | obotavljanje | in strah, da se lotim tako kočljivega |
Toda ali bomo potem, ko smo odkrili | bistvo | pravičnosti, zahtevali, da se pravičen |
smo samo za zgled poskušali dognati | bistvo | pravičnosti same po sebi in lastnosti |
po drugi strani pa smo ugotavljali | bistvo | nepravičnosti in lastnosti vseskozi |
si bili tako glede na njiju in njuno | razmerje | do sreče in nesreče tudi sami prisiljeni |
Če pa naj tebi na | ljubo | vendar pokažem, kako in v katerem smislu |
uresničiti, potem potrebujem od tebe ponovno | soglasje | za isto stvar.« |
najbolj približuje naši podobi, za | dokazano | to, kar zahtevaš: možnost njene uresničitve. |
To je tudi vzrok za moje dolgo | obotavljanje | : videl sem namreč, kako kočljive in |
možje odvrgli obleke, zgrabili za prvo | orožje | , z vso silo planili nate in se brezobzirno |
kot primer za zaljubljence in njihovo | ravnanje | , se strinjam s tem zaradi nadaljnega |
to ali ono pretvezo se jim zdi vsako | vino | imenitno.« |
»In isto velja za | pravično | in nepravično, za dobro in slabo, skratka, |
»In isto velja za pravično in | nepravično | , za dobro in slabo, skratka, za vse |
velja za pravično in nepravično, za | dobro | in slabo, skratka, za vse pojme: vsak |
pravično in nepravično, za dobro in | slabo | , skratka, za vse pojme: vsak zase je |
ni sposoben, da bi videl in vzljubil | bistvo | lepega.« |
pomisli tole: sanje nam veljajo za | stanje | , v katerem nimamo - speči ali budni |
dejavnost tega moža imenujemo po pravici | spoznanje | , ker nekaj spoznava, duhovno dejavnost |
spoznava, duhovno dejavnost prvega pa | domnevanje | , ker samo nekaj domneva.« |
»Poznamo pa tudi tako imenovano | domnevanje | .« |
»Potemtakem domnevanje ne sodi v isto | območje | kakor znanje, temveč, glede na svojo |
»Znanje se torej nanaša na | obstoječe | , s tem da spoznava njegovo bistvo. |
obstoječe, s tem da spoznava njegovo | bistvo | . |
imajo isti namen in učinek, dam isto | ime | , tiste pa, ki imajo druge namene in |
»Povej mi, ali imaš | spoznanje | za sposobnost ali pa ga uvrščaš kam |
»Dalje: ali naj uvrstimo | domnevanje | med sposobnosti ali raje v kakšno drugo |
obstaja, njegov namen pa je, da spozna | bistvo | tega, kar obstaja.« |
Domnevajoči mora svoje | mnenje | vsekakor na nekaj usmeriti. |
domnevanje zunaj teh skrajnosti ter presega | spoznanje | v jasnosti in nespoznanje v nejasnosti?« |
ter presega spoznanje v jasnosti in | nespoznanje | v nejasnosti?« |
ti imajo, pravimo, o vsem tem samo | mnenje | ; spoznanja o stvareh, katerim velja |
Ti imajo o njih | spoznanje | in ne mnenja, ali ne?« |
mnogo stvari, če bomo hoteli dognati | nasprotje | med pravičnikovim in neprevičnikovim |
o lepem, pravičnem in dobrem in že | obstoječe | obvarovali in ohranili?« |
čuvarje - ali tiste druge, ki poznajo | pravo | bistvo vsake stvari, ne da bi v izkušnjah |
- ali tiste druge, ki poznajo pravo | bistvo | vsake stvari, ne da bi v izkušnjah |
duhovne znanosti, potem jim gre samo za | uživanje | duše, medtem ko telesne užitke puščajo |
koncu nujno sovražiti sebe in vse svoje | delo | .« |
je moč potemtakem grajati življensko | delo | , ki ga ne more nihče zadovoljivo opravljati, |
ljudem v primerni starosti bi ti zaupal | vodstvo | države, ali ne?« |
»Ne vem, vendar bi rad slišal tvoje | mnenje | .« |
»Na | vprašanje | , ki mi ga postavljaš, bo najlažje odgovoriti |
zdaj, ko si me zapletel v to težavno | razpravljanje | . |
silijo v lastnika ladje, naj jim zaupa | krmilo | . |
pobijejo ti druge in jih pomečejo v | morje | , vrlega lastnika pa obvladajo s kakim |
napotiti k vratom tistega, ki se razume na | vodstvo | ; zato vladar, če res kaj velja, ne |
velja, ne bo prosil podložnikov za | dovoljenje | , da jim vlada. |
izogne, ki potem sicer ne velja za | izprijeno | , pač pa za neuporabno. |
sicer ne velja za izprijeno, pač pa za | neuporabno | . |
v primernih tleh, potem se izrodi v | nasprotje | , če ji kdo izmed bogov ne pride na |
Ali morda deliš | mnenje | široke množice, da samo sofisti kvarijo |
Mladenič dobi iste poglede na | lepo | in grdo kakor vsi drugi, poteguje se |
Mladenič dobi iste poglede na lepo in | grdo | kakor vsi drugi, poteguje se za iste |
nasprotju s posamičnimi lepimi stvarmi ter | bistvo | kake stvari v nasprotju z mnogoterimi |
bi bili v strahu, da zgubijo njegovo | prijateljstvo | in pomoč? |
preganjati in ga poskušali postaviti pred | sodišče | ?« |
iščejo kaznjenci, pobegli iz jetnišnice, | zatočišče | v templju. |
zdaj pa se sveže okopan obleče v novo | oblačilo | , se nališpa kot ženin in se hoče poročiti |
dobro vzgojene narave, ki morajo iti v | izgnanstvo | in kljub temu ostanejo zvesti filozofiji, |
bolehnost, ki mu onemogoča politično | delovanje | , ga trdno veže nanjo. |
preudarno premisli, se skromno umakne v | ozadje | in se omeji na svoje poklicno delo. |
ozadje in se omeji na svoje poklicno | delo | . |
Kakor izgubi | seme | , posejano v tujo zemljo, svojo naravo |
ohraniti svojih moči, temveč menja svoje | bistvo | . |
preostalo, ni nikakor lahko kar na | kratko | odpraviti.« |
zadostujejo za politično in vojaško | delovanje | , potem morajo - brez obveznosti, če |
ali jim vsaj koristimo za prihodnje | življenje | , ko se bodo znova rodili in se udeleževali |
ki jim gre samo za zunanji videz in | prerekanje | tako pred sodiščem kakor v zasebnem |
Množica bo spremenila svoje | mnenje | , če boš prijateljsko, brez sovražnosti |
če ji boš pojasnil njihovo naravo in | življenje | , kakor smo to pravkar storili. |
obrekujejo resnične filozofe, zbujajo | sovraštvo | do njih in v govorih obravnavajo vse |
utegne gledati, dragi Adeimant, na | dejanje | in nehanje ljudi, ne utegne se z njimi |
gledati, dragi Adeimant, na dejanje in | nehanje | ljudi, ne utegne se z njimi prepirati |
Toda kako si zamišljaš to | načrtovanje | ?« |
pokaže čistega kakor v ognju prekaljeno | zlato | , tega je treba postaviti za vladarja |
razdelili v tri dele in iz njih povzeli | bistvo | pravičnosti, preudarnosti, hrabrosti |
bi zaslužil, da poslušam nadaljnje | razpravljanje | .« |
stvari potrebna daljša pot, da pa je moč | razpravljanje | navezati tudi samo na naše prejšnje |
naslado za dobro, boljši ljudje pa imajo | spoznanje | za dobro.« |
ljudje ne morejo pojasniti, kakšno | spoznanje | mislijo, dokler na koncu niso prisiljeni |
dokler na koncu niso prisiljeni reči: | spoznanje | dobrega.« |
oni drugi, ki jim velja naslada za | dobro | , prav tako oddaljeni od resnice? |
samo z videzom, temveč vsakdo hoče | dobro | tudi v resnici imeti in se za videz |
in brez moči, da bi doumela njegovo | bistvo | in ga bila tako gotova, kakor je gotova |
dragi Sokrat, kaj imaš ti za dobro: | spoznanje | , naslado ali nekaj čisto drugega?« |
moramo biti pripravljeni, da povemo | mnenje | , ki ga o neki stvari imamo.« |
veš, da so mnenja, ki se ne opirajo na | znanje | , brez vrednosti. |
Kajti tisti ki | pravo | zadene brez resničnega znanja, se v |
prijatelj, pustimo za zdaj ob strani | vprašanje | o bistvu dobrega, ker ne morem obrazložiti |
Prelil se je od sonca v | oko | .« |
razum in predmete mišljenja, to je | sonce | v vidnem svetu za vid in vidne stvari.« |
resnica in spoznanje lepi, utegneš | pravo | zadeti, če priznaš idejo dobrega za |
nista pa sonce, tako moramo imeti tudi | spoznanje | in resnico za podobni dobremu, ne pa |
dobremu, ne pa - to velja za obe - za samo | dobro | . |
»Neverjetna je ta lepota, ki nam poklanja | spoznanje | in resnico, pri tem pa zvišenejša od |
»ker si me prisilil, da povem svoje | mnenje | o teh stvareh.« |
»Seveda, če vse | življenje | ne morejo ganiti glav.« |
njimi, ko bi se osvobodili, odvrgli | okovje | in bi se otresli nevednosti. |
bi ga zdaj spomnili na njegovo prvo | bivališče | , na njegovo takratno znanje in na sojetnike |
prvo bivališče, na njegovo takratno | znanje | in na sojetnike - kaj misliš, ali se |
miselni svet, potem prav razumeš moje | mnenje | , ki ga želiš slišati o tem. |
prihaja iz stanja nevednosti v svetlejše | življenje | in jo blišč slepi. |
namreč trdijo, da lahko vcepijo duši | znanje | , če ga nima; to je tako, kakor če bi |
človeka sposobnost in organ za duhovno | sprejemanje | . |
na to, kar obstaja, in naposled tudi | najsvetlejše | v obstoječem svetu. |
sledi tale verjetni nujni sklep: za | vodstvo | države niso primerni ljudje, ki so |
ustanavljamo, da prisilimo po naravi | najboljše | , da se posvetijo znanosti, ki smo jo |
jim delamo krivico in jih silimo v | slabše | življenje, kakor bi ga lahko imeli.« |
delamo krivico in jih silimo v slabše | življenje | , kakor bi ga lahko imeli.« |
V | opravičilo | lahko navedemo tole. |
In tako ste se usposobili za | delo | tu in tam. |
Če pa se v | vodstvo | države vštulijo berači in pohlepneži |
premoženju, v upanju, da si bodo tu nagrabili | bogastvo | , potem ne more biti uresničena dobra |
in hkrati tudi druge časti in boljše | življenje | , kakor je življenje državnikov?« |
Saj nadzoruje rast in | nazadovanje | telesa.« |
»Poskušal ti bom razložiti svoje | mnenje | . |
ti pa potem potrdi ali zavrzi moje | mnenje | , da vidiva čim jasneje, ali so moje |
»Razloži mi svoje | mnenje | !« |
imenujem spodbujajoče, ker zaznava vsebuje | nasprotje | , ne glede na to, ali gre za zaznavo |
jasnosti je moral tudi razum dojeti | veliko | in majhno, ni pa tega dojel kot nekaj |
je moral tudi razum dojeti veliko in | majhno | , ni pa tega dojel kot nekaj drugo v |
vid hkrati z njo dojame tudi njeno | nasprotje | , tako da se enica pojavlja kot enica |
vidimo kot enoto in hkrati kot neskončno | mnoštvo | .« |
kakor da opravljajo neko praktično | delo | zaradi praktičnega cilja, govorijo |
dušo k resnici in zbuja filozofsko | mišljenje | , ki dviga našega, zdaj po nepotrebnem |
očiščujejo človeku njegovo duhovno | oko | in mu ga obujajo k življenju, če mu |
pravilno ocenila vso stvar in prevzela | vodstvo | , bi se ti uklonili in z vestnim povezanim |
postavili astronomijo šele na četrto | mesto | . |
gleda navzgor in jo s tem vodi odtod v | inostranstvo | .« |
resničnih podob; ti dve hkrati spravljata v | gibanje | ves (resnični) svet, ki ga je moč dojeti |
geometriji, bi jih imel za odlično | delo | , vendar bi se mu zdelo smešno, da bi |
študiral in skušal na njih doumeti | pravo | bistvo enakosti, dvojnosti ali drugih |
študiral in skušal na njih doumeti pravo | bistvo | enakosti, dvojnosti ali drugih simetričnih |
zgodilo pravemu astronomu, če bo opazoval | gibanje | ozvezdij? |
da je mojstrski stvarnik izoblikoval | nebo | in vse, kar na njem vidimo, tako lepo, |
»Kakor so na vidno | gibanje | zvezd vperjene naše oči, tako so na |
tako so na njihovo slišno, harmonično | gibanje | naravnana naša ušesa. |
najmanjši interval, ki rabi kot enota za | merjenje | . |
»Vsekakor je koristna za | raziskovanje | lepega, dobrega, za druge namene pa |
živa bitja, zvezde in nazadnje samo | sonce | . |
soncu in tu začneta nesposobnost za | gledanje | živih bitij, rastlin in sonca, zato |
manjka pripravljenosti in dobre volje za | razpravljanje | . |
»če trdimo, da je moč zajeti | bistvo | stvari v posamičnem primeru samo po |
zadevajo samo mnenja ali poželenja ljudi, | nastajanje | in sestavo stvari ali skrb za to, kar |
znanosti, bi zaslužilo pravzaprav drugo | ime | . |
Že prej smo rekli, da sodijo v | območje | razuma. |
Mnenje zadeva | nastajanje | , mišljenje pa bit. |
Glavkon, da ne zaidemo še globlje v | razpravljanje | , kakor smo že.« |
»In isto velja tudi, kadar gre za | dobro | samo po sebi. |
pojmov, zanj ni mogoče trditi, da pozna | dobro | samo po sebi ali sploh kako dobro, |
spoznanja, temveč po poti mnenja, da svoje | življenje | prebija v snu in sanjah in da bo prišel |
bo prišel v Had in zapadel v popolno | spanje | , preden se bo tu na zemlji zbudil. |
tolikšen študij in tolikšno duševno | naprezanje | ?« |
nadvse pomembno duševno in telesno | šolanje | izbirali samo ljudi zdravih udov in |
drugimi lastnostmi, bomo dosegli ravno | nasprotno | in filozofijo izpostavili še večjemu |
se učni postopek ne sme izroditi v | nasilje | .« |
moraš, potem ko prekoračijo trideseto | leto | , ločiti od izbrancev in jih predlagati |
Ali morda želiš, da ti povem svoje | mnenje | ?« |
življenski cilji, ki nam pripravljajo | veselje | , se prilizujejo naši duši in jo vabijo |
raznovrstnimi nasprotnimi dokazi vsilil | mnenje | , da je lepo hkrati lepo in grdo in |
lepo in grdo in da isto velja tudi za | pravično | , dobro in za vse, kar je do zdaj najbolj |
in da isto velja tudi za pravično, | dobro | in za vse, kar je do zdaj najbolj cenil |
tvojem mnenju ta človek še nadalje gojil | spoštovanje | in pokorščino do teh vrednot?« |
okusijo, igrajo, uporabljajo jo za nenehno | ugovarjanje | , posnemajo spodbijanja starejših in |
Ko dosežejo petdeseto | leto | starosti, je treba tiste, ki so vzdržali |
postaviti spomenike in jih z daritvami po | božje | častiti, če je s tem sporazumna Pitija, |
velja za največje in najpotrebnejše | dobro | . |
deželo, vzamejo njihove otroke v svoje | varstvo | , a jih ne vzgajajo tako, kakor je to |
Ti si jima odgovoril na njuno | vprašanje | in tako prišel v razpravi sem, kjer |
položaj in mi poskusi na ponovljeno | vprašanje | odgovoriti tako, kakor si imel takrat |
in končali razpravo z odgovorom na | vprašanje | , kako je pri tem in onem s srečo in |
pojedine ter skrbi za telesno vzgojo in za | urejanje | vojakov.« |
»Toda boji se prepustiti | vladanje | filozofom, ker med njimi ni več poštenih |
»Na skrivnem cenijo nadvse | zlato | in srebro; v hišah imajo posebne prostore |
»Na skrivnem cenijo nadvse zlato in | srebro | ; v hišah imajo posebne prostore in |
shranjujejo, okrog hiš pa si postavljajo | obzidje | in jih tako spremenijo v prava gnezda; |
Te temeljne poteze jasno nakazujejo | razmerje | do pravičnosti in nepravičnosti. |
Le‐ta zagotavlja za vse | življenje | pravo krepost vsakomur, ki si ga pridobi.« |
se omejujejo samo na svoje poklicno | delo | , zmerjajo z bedaki, častijo in hvalijo |
posluša očetove besede, doživlja njegovo | početje | iz najožje bližine in ga primerja z |
najprej priložnosti, da pokažejo svoje | bogastvo | , in da to lahko storijo, spreminjajo |
na drugega, primerjajo drug z drugim | bogastvo | in so drug drugemu nevoščljivi.« |
»Razen za | vodstvo | države. |
da državljan lahko proda vse svoje | premoženje | , drug pa ga kupi; da po prodaji lahko |
bi nasedel na čer, vidi, kako izgubi | bogastvo | in pride na nič, kako se - kot poveljnik |
sodiščem in kako ga obsodijo na smrt, | izgnanstvo | ali izgubo državljanskih pravic in |
državljanskih pravic in kako pride ob vse | premoženje | .« |
prestola svoje duše, ves v strahu, | častiljubje | in dejavno voljo. |
revščine notranje zlomljen, se vrže na | pridobivanje | denarja, postane skop, muči se z malenkostmi |
se z malenkostmi in si tako nabira | premoženje | . |
dejavno voljo postavi desno in levo ob | znožje | prestola ter si ju zasužnji. |
drugega občudovati in hvaliti kakor | bogastvo | in bogate ljudi in mora vse svoje častihlepje |
bogastvo in bogate ljudi in mora vse svoje | častihlepje | usmeriti v pridobivanje denarja in |
mora vse svoje častihlepje usmeriti v | pridobivanje | denarja in stvari, ki pripomorejo do |
drugih poslih, kjer mu gre za dobro | ime | , ki ga kot poštenjak navzven uživa, |
utiša le s silo in v strahu za svoje | premoženje | , ki ga ima.« |
dragi prijatelj, da ljudje trošijo | tuje | premoženje, potem zvečine kažejo pri |
dragi prijatelj, da ljudje trošijo tuje | premoženje | , potem zvečine kažejo pri tem trotovska |
»njen nastanek in njeno | bistvo | , nato pa se moramo seznaniti z njej |
nenasitna žeja po tem, kar velja večini za | dobro | , namreč po kar največjem bogastvu?« |
vladajočih v oligarhiji opira na njihovo | premoženje | , nočejo mladih ljudi z zakonom odvračati |
si v svoji razbrzdanosti uničujejo | premoženje | ; sami pa potem kupujejo njihova posestva |
slabotni in neodporni, težko prenašajo | veselje | in žalost. |
kakor celo brez tega lahko pride v | navzkrižje | s samim s seboj, tako se lahko zgodi |
hoče, potem si seveda tudi vsakdo ureja | življenje | tako, kakor mu najbolj prija.« |
zakon ne dopušča, da zasedeš določeno | mesto | v državni upravi ali sodstvu, lahko |
ljudje, ki so obsojeni na smrt ali | izgnanstvo | , ostanejo tam, se v javnosti svobodno |
Tudi se ne ozira na | načelo | , ki smo ga mi posebej poudarili pri |
»Kakor oče tudi on s silo zatira svoje | poželenje | po zapravljanju, ki ga zategadelj prištevamo |
»Poželenje po hrani, kolikor nam zagotavlja | zdravje | in dobro telesno počutje, torej poželenje |
zagotavlja zdravje in dobro telesno | počutje | , torej poželenje po kruhu in jedi je |
nepogrešljiva, kolikor pospešuje naše dobro | počutje | .« |
pravijo omejenost, poženejo v sramotno | izgnanstvo | . |
pri izdatkih, ki ju imajo za kmečko | skopuštvo | , morata tudi čez mejo, pri čemer jima |
strastem, ki so vdrle vanj, marveč živi | življenje | , ki so mu vsi užitki enako dragoceni. |
In tako prepusti vsakokrat | vodstvo | nad sabo tistemu poželenju, ki se mu |
»Brezhibno si opisal | življenje | moža, ki zastopa enake pravice za vse.« |
»V oligarhiji je veljalo za največje | dobro | bogastvo in na njem je bila tudi zasnova, |
po tistem, kar ji velja za največje | dobro | ?« |
pretiravanje se praviloma sprevrže v svoje | nasprotje | ; to velja tako za vreme kakor za rastline |
v svoje nasprotje; to velja tako za | vreme | kakor za rastline in živali in ne nazadnje |
kakor posamezniku sprevrže v pretirano | hlapčevstvo | .« |
demokratiji stopajo celo še bolj v | ospredje | .« |
»Če se vsi potegujejo za | bogastvo | , je naravno, da se tisti, ki so najbolj |
voditelji ljudstva bogatim iztrgajo njihovo | imetje | in ga razdelijo med ljudstvo, pri čemer |
njihovo imetje in ga razdelijo med | ljudstvo | , pri čemer pa obdrže največji del zase.« |
»Ljudje, katerim odvzemajo | premoženje | , se morajo seveda braniti. |
»In drugi jim očitajo, da izkoriščajo | ljudstvo | in da so oligarhično usmerjeni, četudi |
Tega si postavi na | čelo | , mu streže in prepušča vso oblast.« |
pije njihovo kri; državljane pošilja v | pregnanstvo | in jih daje ubijati, pri tem pa govori |
premožnim ne posreči, da bi odvrnili | ljudstvo | od njega, njega pa pognali v pregnanstvo |
ljudstvo od njega, njega pa pognali v | pregnanstvo | ali smrt, potem skrivaj prežijo nanj |
nanj in ga skušajo s silo spraviti ob | življenje | .« |
mu jo dajo, ker se bojijo za njegovo | življenje | , zase pa si obetajo najboljše.« |
njegovo življenje, zase pa si obetajo | najboljše | .« |
črta dolgove, razdeljuje zemljo med | ljudstvo | in svoje privržence ter se kaže nasproti |
»Da, ravno | nasprotno | od tega, kar delajo zdravniki s telesom,« |
uporabljal, in če ti ne zadostujejo, pa | premoženje | ubitih nasprotnikov; tako mu ne bo |
»Vsekakor, toda prej bi mu odvzel | orožje | .« |
denarja, preziral pa vse na zabavo in | razkošje | naravnane gone. |
kolikor le morejo, ter temu trotu vsadijo | želo | hrepenenja. |
Eros in vlada njihovi duši, prirejajo | slavje | , vesele obhode in pojedine ter se zabavajo |
od dolgov, načeti pa mora tudi svoje | premoženje | .« |
zgodilo, ko porabi očetovo in materino | premoženje | , v njem pa je zbran mogočen roj strasti? |
potem le‐ti, naslanjajoč se na svoje | število | in na neumnost ljudstva, postavijo |
Na pomoč mu pridejo na | novo | pridobljeni prijatelji in tem izroči |
pravijo Krečani -, svojo domovino, v | varstvo | in suženjstvo. |
Krečani -, svojo domovino, v varstvo in | suženjstvo | . |
In s tem doseže | poželenje | takega moža svoj cilj.« |
»Povzemimo zdaj na | kratko | lastnosti tega človeka: to je človek, |
življenja, temveč zna prodreti v njegovo | jedro | . |
streho in spremljal njegovo domače | življenje | , ki je videl njegovo vedenje do svojcev |
domače življenje, ki je videl njegovo | vedenje | do svojcev in ga potemtakem lahko spoznal |
Saj gre za nadvse pomembno | vprašanje | , za srečno in za nesrečno življenje.« |
vprašanje, za srečno in za nesrečno | življenje | .« |
Menim, da moramo svoje | razglabljanje | začeti s temle izhodiščem.« |
»Ali ni, dragi Glavkon, njegovo | življenje | skrajno bedno? |
mukah; tako mora biti z njim, če njegovo | življenje | ustreza državi, ki ji vlada. |
vsakomur jasno, da je naša sposobnost za | učenje | vseskozi naravnana na spoznanje čiste |
sposobnost za učenje vseskozi naravnana na | spoznanje | čiste resnice, za denar in slavo pa |
Človek, ki je naravnan na | bogastvo | , poreče, da užitek, ki izvira iz slave |
Ali postane na | pridobivanje | bogastva naravnani človek, če hoče |
naravnani človek, če hoče spoznati | bistvo | resnice, izkušenejši v nasladi, ki |
pri razsojanju uporabljati logično | sklepanje | .« |
denar in dobiček najboljši sredstvi za | razsojanje | , potem bi vsekakor morala biti najbližja |
Kajti ko filozof hvali svoje | življenje | , dela to kot dober poznavalec.« |
»Katero | življenje | in katero vrsto naslade pa postavlja |
pa postavlja ta poznavalec na drugo | mesto | ?« |
»In na zadnje | mesto | postavlja naslado ljubitelja dobička?« |
prepričani o tem, da pomeni naslada | prenehanje | bolečine in bolečina prenehanje naslade.« |
naslada prenehanje bolečine in bolečina | prenehanje | naslade.« |
k tej vrsti: vsi pomenijo nekakšno | prenehanje | bolečine.« |
da zbude nespametnim ljudem blazno | poželenje | in se ti spustijo v boj zanje kakor |
ne dogaja podobno s človekom, ki vse | življenje | služi samo volji in pogumu? |
»Zamisli si torej najprej | bitje | z mnogimi postavami in neštetimi glavami |
»Kot drugo | bitje | si izoblikuj leva in kot tretje človeka. |
tri tako, da se bodo zdela zraščena v | eno | .« |
prepričan, da ima pred sabo samo eno | bitje | , človeka.« |
»Tisti pa, ki ima pravičnost za | koristno | , zahteva dejanja in besede, po katerih |
naj misli pri tem na naslado, dobro | ime | ali na korist. |
Če proda sina ali hčer v | suženjstvo | divjim in malopridnim ljudem, potem |
tem podkupiti za mnogo bolj sramotno | dejanje | , kakor je bilo dejanje Erifile, ki |
bilo dejanje Erifile, ki je za moževo | življenje | dobila zlato ogrlico?« |
ki pomagajo njegovi duši doseči tako | stanje | , medtem ko mu druge znanosti niso mar.« |
življenskega cilja, kadar ne gleda samo na | zdravje | in si ne prizadeva, da postane močan, |
zapeljejo, da bi brezkončno povečeval svoje | premoženje | in si s tem nakopal brezmejno nesrečo.« |
Po tem se ravna in glede na to | premoženje | povečuje ali troši, kolikor pač more.« |
misli, da mu lahko omajajo duševno | stanje | , zavrača tako v zasebnem kakor v javnem |
Ko to govorim, mislim predvsem na | določilo | o pesništvu.« |
predvsem na to, da zavračamo posnemajoče | pesništvo | . |
Najlažje, če vzameš | ogledalo | in ga nosiš povsod s seboj. |
Hitro lahko ustvariš | sonce | in zvezde, zemljo, samega sebe in vsa |
»Naj zdaj na tem primeru pojasnimo | bistvo | posnemovalca?« |
jih vprašati: ali se res razumejo na | zdravilstvo | ali pa samo posnemajo zdravniško izražanje; |
zdravilstvo ali pa samo posnemajo zdravniško | izražanje | ; ali je kak starejši pesnik koga ozdravil, |
posnemovalec, temveč zasedaš drugo | mesto | in si s tem sposoben spoznati, ob kakšnem |
navada pri možeh s smislom za praktično | delo | - številne premišljene izume za obrt |
ter se pri tem ne bi omejeval le na | posnemanje | , temveč skušal prodreti do spoznanja, |
naslika, ne da bi se kaj razumel na | čevljarstvo | , čevljarja tako dobro, da ga imajo |
ljudje, ki se tudi nič ne razumejo na | čevljarstvo | in sodijo samo po barvah in oblikah.« |
uporabo, druga za izdelavo in tretja za | posnemanje | .« |
piščali, katere piščali so dobre za | sviranje | , in mu da navodila za njihovo izdelavo; |
Drugih stvari | pesništvo | ne prikazuje?« |
Kdor opravlja kako | delo | , je prav tako v sporu in nesoglasju |
»Mislim na | premišljevanje | o tem, kar se je zgodilo; računati |
otroci, če padejo, držati za boleče | mesto | in neutolažljivo vpiti, temveč moramo |
zdraviti poškodovano ali razbolelo | mesto | in z zdravnikovo pomočjo pregnati jok |
zdravnikovo pomočjo pregnati jok in | tarnanje | .« |
nas daje snov za bogato in raznolično | posnemanje | . |
ne prikazuje; tudi mu ni za njihovo | pritrjevanje | , če hoče doseči sloves pri široki množici; |
ko bi kdo pomagal slabim ljudem na | površje | in jim predal oblast, poštene pa potisnil |
isto stvar zdaj za veliko, zdaj za | majhno | . |
7. »Toda najhujšega očitka zoper | pesništvo | še nismo izrekli! |
»In isto velja tudi za | komično | . |
posnemajoče pesništvo tudi na ljubezensko | življenje | , na jezo in na vsa poželenja, na čustva |
da moramo pri njem iskati nasvete za | življenje | in po njegovem nauku urejati vzgojo, |
8. »To bodi torej povedano v | opravičilo | , da smo pesništvo, dokler je takšno, |
torej povedano v opravičilo, da smo | pesništvo | , dokler je takšno, izgnali iz svoje |
tisoč podobnih - so dokazi za staro | nasprotstvo | . |
pregnanstva takoj, ko najdemo za to | opravičilo | v kaki lirski ali pripovedni pesmi?« |
tudi koristna za državo in človeško | življenje | . |
primer, je slabo stalno solzenje in za | telo | nasploh so slabe bolezni, za žito je |
za telo nasploh so slabe bolezni, za | žito | je slaba snetljivost, za drevo trohnoba, |
bolezni, za žito je slaba snetljivost, za | drevo | trohnoba, za bron in železo rja, skratka, |
snetljivost, za drevo trohnoba, za bron in | železo | rja, skratka, vsaka stvar ima svoje |
skratka, vsaka stvar ima svoje naravno | zlo | , svojo bolezen. |
»Kaj pa duša, ali ima tudi ona svoje | zlo | ?« |
si namreč predstavljaj takole: kakor | telo | njegovo zlo, bolezen, izčrpava in uničuje |
Nikoli ne trdimo, da | telo | , ki je nekaj čisto drugega kakor jedi, |
le‐to izzvalo bolezen (telesu lastno | zlo | ).« |
druge bolezni ali umora, tudi ne, če | telo | razsekamo na najmanjše kose; prej je |
ki ji zapade, ohranja, če le more, | življenje | in budnost; potemtakem je daleč od |
tudi ne more zlo, ki je določeno za | uničenje | drugih, uničiti duše ali česa drugega, |
morskega boga Glavka; ti njegovo prvotno | stanje | komaj prepoznajo, ker so njegovi telesni |
morja, v katerem zdaj živi, ter odvrže | kamenje | in školjke, ki so prirasli nanjo : |
sami po sebi smo spoznali največje | dobro | za dušo. |
»Potemtakem mi vračate | posojilo | , ki sem vam ga dal na začetku našega |
resnična pravičnost prinaša resnično | dobro | in ne navideznega, ji morajo pripasti |
povesijo do ramen in brez vencev zapustijo | tekališče | ; pravim tekačem pa podelijo, ko pridejo |
na desno stran in krenejo navzgor v | nebo | , potem ko so si na prsi pripeli znamenja |
mu naročili, da mora ljudem prenesti | sporočilo | o onostranstvu, in mu naložili, naj |
se tu zbirale, kot da so prišle na | slavje | , pozdravljale druga drugo, če so se |
izdal državo ali vojsko, prodal ljudi v | suženjstvo | ali zakrivil kak drug zločin, potem |
nato odvlekli po poti navzdol skozi | trnje | , ki jih je še bolj razmrcvarilo; mimoidočim |
svetlobo, ki je od zgoraj zajemala vse | nebo | in vso zemljo; bila je kakor raven |
videli konca njenih trakov, privezana na | nebo | . |
pritrjeno vreteno Nujnosti, ki omogoča | kroženje | . |
gredelj je potisnjen sredi skozi osmo | vretence | . |
Atropos, ter pojejo pesem, uglašeno na | petje | Siren: Lahesis o preteklosti, Kloto |
desnico vretena in pospeši zunanje | kroženje | , Atropos dela isto z levico v notranjščini, |
tiranov; nekatere so zajemale vse njihovo | življenje | , druge pa so bile v resnici pretrgane |
vsaka duša, potem ko si izbere novo | življenje | , tako ali tako drugačna. |
ustreza; da s pogledom na naravo duše loči | slabše | življenje od boljšega, pri čemer mu |
pogledom na naravo duše loči slabše | življenje | od boljšega, pri čemer mu za slabše |
življenje od boljšega, pri čemer mu za | slabše | življenje velja tisto, ki vodi dušo |
od boljšega, pri čemer mu za slabše | življenje | velja tisto, ki vodi dušo v nepravičnost, |
Kajti to je, kar smo videli, za | življenje | in smrt najboljša izbira. |
bogastvo in druga zla, da se ne odloči za | življenje | tiranov in njim podobnih in ne zagreši |
kesal, da se ni oziral na glasnikovo | opozorilo | . |
prišli z neba, in je svoje prejšnje | življenje | prebil v urejeni državi ter bil kreposten |
Kdor se pri vsakem novem vstopu v | življenje | odloča v skladu s filozofijo in mu |
Tudi njegovo popotovanje od tod v | onostranstvo | in spet nazaj ga ne vodi skozi zemljo |
ni težavno, pot ga marveč vodi skozi | nebo | in je prijetna. - |
izbirale posamične duše svoje prihodnje | življenje | - žalosten in hkrati smešen pogled! |
bila nekoč Orfejeva, izbrala labodovo | življenje | , ker iz sovraštva do ženskega rodu, |
ženskega rodu, ki ga je bil spravil ob | življenje | , ni hotel, da bi ga rodila ženska. |
Tamirova duša si je izbrala slavčkovo | življenje | . |
tudi, kako si je labod izbral človeško | življenje | in kako se je zanj odločilo tudi nekaj |
Dvajseta duša si je izbrala levovo | življenje | ; bila je to duša Ajanta, Telamonovega |
nekdanje usode odločila za orlovo | življenje | . |
mogla vzdržati in si je izbrala njegovo | življenje | . |
Panopejevega sina, kako je prešla v | življenje | neke umetnost ljubeče ženske. |
Ob spominu na prejšnje | trpljenje | jo je minila vsa častihlepnost. |
Dolgo je hodila sem in tja in iskala | življenje | mirnega, preprostega zasebnika, dokler |
Ko so bile vse duše izbrale svoje | življenje | , so po vrsti, kakor so izbirale, odhajale |
z njo pod njeno roko in pod krožeče | vretence | . |
višave, eno sem, drugo tja, v novo | rojstvo | , v novo življenje; bilo je, kakor da |
sem, drugo tja, v novo rojstvo, v novo | življenje | ; bilo je, kakor da bi se utrinjale |
pa, kako se je znova vrnil v svoje | telo | . |
njeno moč, da prenese in preživi vse | dobro | in slabo, ki jo zadene, sledili mojemu |
da prenese in preživi vse dobro in | slabo | , ki jo zadene, sledili mojemu nasvetu |
ime Jezus, kajti on bo odrešil svoje | ljudstvo | njegovih grehov.« |
približal, je rodila sina; in dal mu je | ime | Jezus. |
namreč prišel vojvoda, ki bo pasel moje | ljudstvo | Izraela.’« |
Stopili so v hišo in našli | dete | z Marijo, njegovo materjo. |
»Vstani, vzemi | dete | in njegovo mater in béži v Egipt! |
dokler ti ne sporočim, Heród bo namreč | dete | iskal, da bi ga umoril.« |
Vstal je, še ponoči vzel | dete | in njegovo mater in se umaknil v Egipt. |
Vsako | drevo | , ki ne rodi dobrega sadu, posekajo |
Svoje | žito | bo spravil v kaščo, pleve pa sežgal |
Svoje žito bo spravil v kaščo, | pleve | pa sežgal v ognju, ki nikoli ne ugasne.« |
Nato ga hudič vzame s seboj v sveto | mesto | in ga postavi vrh templja ter mu reče: |
brata Andreja, ko sta metala mrežo v | jezero | ; bila sta namreč ribiča. |
Blagor usmiljenim, ker bodo | usmiljenje | dosegli. |
farizejev, nikoli ne pridete v nebeško | kraljestvo | .« |
Kdor pa koga ubije, pride pred | sodišče | . |
svojega brata, zasluži, da pride pred | sodišče | . |
‘bedak’, zasluži, da pride pred vrhovno | sodišče | ; in kdor mu reče ‘brezverec’, zasluži, |
Oko za | oko | in zob za zob.’ |
ljubite tiste, ki vas ljubijo, kakšno | zasluženje | imate? |
Resnično vam povem: dobili so svoje | plačilo | . |
Resnično vam povem: dobili so svoje | plačilo | . |
nebesih, posvečuje naj se tvoje | ime | . |
Resnično vam povem: dobili so svoje | plačilo | . |
pravim: ne bodite v skrbeh za svoje | življenje | , kaj boste jedli ali kaj boste pili, |
ali kaj boste pili, in ne za svoje | telo | , kaj boste oblekli. |
Iščite najprej božje | kraljestvo | in njegovo pravico in vse drugo vam |
iver iz tvojega očesa,’ če imaš pa sam | bruno | v očesu? |
Hinavec, odstrani najprej | bruno | iz svojega očesa; šele potem boš razločno |
so vrata in tesna je pot, ki vodi v | življenje | , in malo jih je, ki jo najdejo.« |
Drevo | spoznamo po sadu | |
»Ne pojde v nebeško | kraljestvo | vsak, ki mi pravi: ‘ |
dar, ki ga je zapovedal Mojzes, njim v | pričevanje | .« |
Tisti pa, ki so bili izvoljeni za | kraljestvo | , bodo vrženi ven v temo; tam bo jok |
Tedaj je čreda svinj planila po bregu v | jezero | in v vodi utonila. |
Pastirji pa so zbežali v | mesto | in pripovedovali vse, tudi o obsedencih. |
Prišel je v svoje | mesto | . |
Novo | vino | vlivajo v nove mehove in se oboje ohrani.« |
V katerokoli | mesto | ali vas pridete, pozvedite, kdo je |
pri belem dnevu; in kar slišite na | uho | , oznanjajte na strehah. |
Ne bojte se tistih, ki umorijo | telo | , duše pa ne morejo umoriti. |
Bojte se rajši tistega, ki more dušo in | telo | pogubiti v pekel! |
Kdor najde svoje | življenje | , ga bo izgubil, in kdor izgubi svoje |
ga bo izgubil, in kdor izgubi svoje | življenje | zaradi mene, ga bo našel.« |
sprejme preroka, ker je prerok, bo dobil | plačilo | preroka; in kdor sprejme pravičnega |
pravičnega zato, ker je pravičen, bo dobil | plačilo | pravičnega. |
resnično vam povem, ne bo ob svoje | plačilo | .« |
Učenci v soboto smukajo | klasje | |
Začeli so smukati | klasje | in jesti zrnje. |
Začeli so smukati klasje in jesti | zrnje | . |
Torej se sme v soboto | dobro | delati.« |
moj ljubljeni, nad katerim imam | veselje | . |
Drevo | namreč spoznamo po sadu. | |
»Učitelj, radi bi videli | znamenje | od tebe.« |
»Hudobni in Bogu nezvesti rod zahteva | znamenje | , toda ne bo mu dano drugo znamenje |
Drugo je padlo med | trnje | in trnje je zraslo ter ga zadušilo. |
mu ugrabi, kar je vsejano v njegovo | srce | . |
Katero je vsejano med | trnje | , je tisti, ki besedo posluša, toda |
podobno človeku, ki je posejal dobro | seme | na svoji njivi.« |
Ko je setev zrasla in šla v | klasje | , se je pokazala tudi ljuljka. |
kraljestvo podobno mreži, ki jo vržejo v | morje | in zajame vse vrste rib. |
Ko je polna, jo potegnejo na | obrežje | , sedejo in odberejo dobre v posodo, |
vsak pismouk, ki se zavzema za nebeško | kraljestvo | , podoben hišnemu gospodarju, ki prinaša |
gospodarju, ki prinaša iz svojega zaklada | novo | in staro.« |
prinaša iz svojega zaklada novo in | staro | .« |
Ona pa je na materino | prigovarjanje | rekla: |
Prišli so Janezovi učenci, vzeli | truplo | in ga pokopali, potem pa šli in to |
tistih pet hlebov in dve ribi, se ozrl v | nebo | , jih blagoslovil, razlomil in dal kruh |
prihaja v usta, v želodec in se izloča v | blato | ? |
so ga prosili, naj jim pokaže kakšno | znamenje | z neba. |
Nebo | torej znate presojati, znamenj časa | |
Hudobni in Bogu nezvesti rod zahteva | znamenje | , toda ne bo mu dano drugo znamenje |
Jezus napove svojo smrt in | vstajenje | |
Kdor namreč hoče svoje | življenje | rešiti, ga bo izgubil. |
Kdor pa | življenje | izgubi zaradi mene, ga bo našel. |
človeku, če si ves svet pridobi, svoje | življenje | pa pogubi? |
kaj bo dal človek v zameno za svoje | življenje | ? |
povem: če imate vero kakor gorčično | zrno | in porečete tej gori: ‘ |
Jezus znova napove svojo smrt in | vstajenje | |
kakor otroci, ne pojdete v nebeško | kraljestvo | ! |
Gorje | svetu zaradi pohujšanja! | |
Pohujšanje sicer mora priti, toda | gorje | človeku, po katerem pohujšanje pride. |
zate, da prideš pohabljen ali kruljav v | življenje | , kakor da bi imel obe roki ali nogi |
je zate, da prideš z enim očesom v | življenje | , kakor da bi imel obe očesi in bi bil |
njihovi angeli v nebesih vedno gledajo | obličje | mojega nebeškega Očeta.« |
Zato je nebeško | kraljestvo | podobno kralju, ki je hotel napraviti |
naj dobrega storim, da dosežem večno | življenje | ?« |
Če pa hočeš priti v | življenje | , spolnjuj zapovedi!« |
žalosten odšel; imel je namreč veliko | premoženje | . |
povem: bogatin bo težkó prišel v nebeško | kraljestvo | . |
pravim: laže gre kamela skozi šivankino | uho | kakor bogatin v nebeško kraljestvo.« |
šivankino uho kakor bogatin v nebeško | kraljestvo | .« |
stokratno in dobil v dediščino večno | življenje | . |
Jezus tretjič napove svojo smrt in | vstajenje | |
stregli, ampak da bi stregel in dal svoje | življenje | v odkupnino za mnoge.« |
takoj bosta našla privezano oslico in | žrebe | pri njej. |
Ko se je Jezus zjutraj vračal v | mesto | , je bil lačen. |
Ob poti je zagledal smokvino | drevo | in šel k njemu, toda na njem ni našel |
toda na njem ni našel drugega kakor | listje | in mu je rekel: |
Vzdigni se in se vrzi v | morje | ,’ se bo to zgodilo. |
»Tudi jaz vam bom postavil | vprašanje | . |
cestninarji in nečistnice pojdejo pred vami v | božje | kraljestvo. |
nečistnice pojdejo pred vami v božje | kraljestvo | . |
so pobili tiste morilce in njihovo | mesto | požgali. |
brat oženi z njegovo ženo in obudi | potomstvo | svojemu bratu.’ |
»Mojzesovo učiteljsko | mesto | so zasedli pismouki in farizeji. |
A | gorje | vam, pismouki in farizeji! |
Pred ljudmi zaklepate nebeško | kraljestvo | . |
Gorje | vam, pismouki in farizeji! | |
Prepotujete | morje | in kopno, da enega samega pridobite |
Prepotujete morje in | kopno | , da enega samega pridobite za svojo |
Gorje | vam, slepi vodniki, ki pravite: ‘ | |
je vendar več: zlato ali tempelj, ki | zlato | posvečuje? |
Gorje | vam, pismouki in farizeji! | |
pomembnejše v postavi: pravičnost, | usmiljenje | in zvestobo. |
Gorje | vam, pismouki in farizeji! | |
Gorje | vam, pismouki in farizeji! | |
Gorje | vam, pismouki in farizeji! | |
PONOVNEM PRIHODU Jezus napove | razdejanje | templja |
kraljestva bodo oznanjali po vsem svetu v | pričevanje | vsem narodom, in takrat pride dovršitev.« |
Gorje | pa nosečim in doječim v tistih dneh! | |
Resnično vam povem: čez vse svoje | premoženje | ga bo postavil. |
s človekom, ki se je odpravljal na | potovanje | in sklical svoje služabnike ter jim |
svoje služabnike ter jim izročil svoje | premoženje | . |
V malem si bil zvest, čez | veliko | te bom postavil. |
Pojdi v | veselje | svojega gospodarja!’ |
V malem si bil zvest, čez | veliko | te bom postavil. |
Pojdi v | veselje | svojega gospodarja!’ |
Prejmite v posest | kraljestvo | , ki vam je pripravljeno od začetka |
prejmejo večno kazen, pravični pa večno | življenje | .« |
Saj mi je vendar dobro | delo | storila. |
Ko je zlila to | olje | na moje telo, ga je mazilila za moj |
Ko je zlila to olje na moje | telo | , ga je mazilila za moj pogreb. |
»Pojdite v | mesto | k temu in temu in mu recite: ‘ |
sicer gre, kakor je o njem pisano, toda | gorje | tistemu človeku, ki ga izdaja! |
kri zaveze, ki se za mnoge preliva v | odpuščanje | grehov. |
Izdajalec se je z njimi domenil za | znamenje | : |
služabniku vélikega duhovnika in mu odsekal | uho | . |
»Spravi meč na njegovo | mesto | , kajti vsi, ki primejo za meč, bodo |
Glejte, zdaj ste slišali | bogokletje | . |
in zanje kupili lončarjevo njivo za | pokopališče | tujcev, zato se tista njiva do danes |
sodnem stolu, mu je njegova žena poslala | sporočilo | : |
duhovniki in starešine pregovorili | ljudstvo | , naj zahtevajo Barába, Jezusa pa pogubijo. |
so šli iz grobov in prišli v sveto | mesto | ter se mnogim prikazali. |
Stopil je k Pilatu in prosil za Jezusovo | telo | . |
Tedaj je Pilat ukazal, naj | telo | izročijo. |
poti, so nekateri stražarji prispeli v | mesto | in sporočili vélikim duhovnikom vse, |
PRIPRAVA NA JEZUSOVO JAVNO | DELOVANJE | Janez Krstnik pridiga |
puščavi in oznanjal krst spreobrnjenja za | odpuščanje | grehov. |
Simonovega brata, ko sta metala mreže v | jezero | ; bila sta namreč ribiča. |
pokaži se duhovniku in prinesi za svoje | očiščenje | , kar je zapovedal Mojzes, njim v pričevanje.« |
očiščenje, kar je zapovedal Mojzes, njim v | pričevanje | .« |
tako da Jezus ni mogel več javno v | mesto | , ampak je bival zunaj v samotnih krajih. |
Zato: novo | vino | v nove mehove!« |
Učenci v soboto smukajo | klasje | |
njegovi učenci so spotoma začeli smukati | klasje | . |
»Ali se sme v soboto delati | dobro | ali húdo, življenje rešiti ali uničiti?« |
»Ali se sme v soboto delati dobro ali | húdo | , življenje rešiti ali uničiti?« |
sme v soboto delati dobro ali húdo, | življenje | rešiti ali uničiti?« |
Jakobovega brata Janeza, katerima je nadel | ime | Boanêrg, kar pomeni Sinova groma, |
Spet drugo je padlo med | trnje | . |
»Kdor ima ušesa za | poslušanje | , naj posluša!« |
Spet drugi so seme, vsejano med | trnje | . |
Če ima kdo ušesa za | poslušanje | , naj posluša!« |
kraljestvom je kakor s človekom, ki vrže | seme | v zemljo. |
sebe poraja bilko, nato klas in končno | žito | v klasu. |
»Čému naj primerjamo božje | kraljestvo | ali s kakšno priliko naj ga ponazorimo? |
dva tisoč svinj, se je pognala po pobočju v | jezero | in v njem utonila. |
mnogih zdravnikov in porabila vse svoje | premoženje | , pa ji ni nič pomagalo, ampak se ji |
tam in otresite prah s svojih nog v | pričevanje | proti njim.« |
Janezovi učenci, so prišli, vzeli njegovo | truplo | in ga položili v grob. |
prepeljali, so pri Genézaretu dosegli | kopno | in pristali. |
vanj od zunaj, ker ne pride v njegovo | srce | , ampak v želodec, in se nato izloči?« |
Farizeji zahtevajo | znamenje | |
Skušali so ga in zahtevali od njega | znamenje | z neba. |
»Kaj, ta rod zahteva | znamenje | ? |
Ali imate | srce | zaslepljeno? |
Jezus napove svojo smrt in | vstajenje | |
Kdor namreč hoče svoje | življenje | rešiti, ga bo izgubil, kdor pa svoje |
rešiti, ga bo izgubil, kdor pa svoje | življenje | izgubi zaradi mene in zaradi evangelija, |
človeku, če si ves svet pridobi, svoje | življenje | pa pogubi? |
more človek dati v zameno za svoje | življenje | ? |
Jezus znova napove svojo smrt in | vstajenje | |
mlinski kamen na vrat in ga vržejo v | morje | . |
Bolje je zate, da greš pohabljen v | življenje | , kakor da bi imel obe roki, pa bi prišel |
Bolje je zate, da prideš kruljav v | življenje | , kakor da bi imel obe nogi, pa bi bil |
zate, da greš z enim očesom v božje | kraljestvo | , kakor da bi imel obe očesi, pa bi |
In jemal jih je v | naročje | , polagal nanje roke in jih blagoslavljal. |
učitelj, kaj naj storim, da dosežem večno | življenje | ?« |
žalosten odšel; imel je namreč veliko | premoženje | . |
»Kako težkó bodo prišli bogati v | božje | kraljestvo!« |
»Kako težkó bodo prišli bogati v božje | kraljestvo | !« |
»Otroci, kako težkó je priti v božje | kraljestvo | ! |
Laže gre kamela skozi šivankino | uho | kakor bogatin v božje kraljestvo.« |
šivankino uho kakor bogatin v božje | kraljestvo | .« |
mater, otrok in njiv; na drugem pa večno | življenje | . |
Jezus tretjič napove svojo smrt in | vstajenje | |
vladarje poganov, dajejo čutiti svoje | gospostvo | in da si njihovi velikaši lastijo oblast |
stregli, ampak da bi stregel in dal svoje | življenje | v odkupnino za mnoge.« |
Timájev sin, sedèl kraj pota in prosil | vbogajme | . |
Zakaj odvezujeta | žrebe | ?« |
Osliča pripeljeta k Jezusu, vržeta na | živinče | svoji suknji in Jezus séde nanj. |
Od daleč je zagledal smokvino | drevo | , ki je imelo listje. |
zagledal smokvino drevo, ki je imelo | listje | . |
je do njega, pa ni našel drugega kot | listje | ; ni bil namreč čas za smokve. |
Vzdigni se in se vrzi v | morje | ’ in ne bo dvomil v svojem srcu, temveč |
drugi in umrl, ne da bi pustil za seboj | potomstvo | , in tretji prav tako. |
Eden izmed pismoukov je slišal njihovo | prerekanje | in videl, da jim je dobro odgovoril. |
imela, vse, kar potrebuje za svoje | preživljanje | .« |
Jezus napove | razdejanje | templja |
Ko vas bodo vlekli pred | sodišče | , ne skrbite vnaprej, kaj boste rekli, |
Gorje | pa nosečim in doječim v tistih dneh! | |
človekom, ki je zapustil svoj dom in šel na | potovanje | . |
Dobro | delo | mi je storila. |
Že vnaprej mi je mazilila | telo | za pogreb. |
opresnikov, ko so klali velikonočno | jagnje | , so mu rekli njegovi učenci: |
»Pojdita v | mesto | in prišel vama bo nasproti moški, ki |
prostor, kjer bi jedel velikonočno | jagnje | s svojimi učenci?’ |
Prišla sta v | mesto | in našla, kakor jima je bil povedal, |
Izdajalec jim je dal | znamenje | , češ: |
služabniku vélikega duhovnika in mu odsekal | uho | . |
pa je šel od daleč za njim prav na | dvorišče | hiše vélikega duhovnika. |
duhovniki in ves véliki zbor pa so iskali | pričevanje | zoper Jezusa, da bi ga usmrtili, vendar |
Bogokletje | ste slišali. | |
Véliki duhovniki pa so nahujskali | ljudstvo | , naj jim rajši izpusti Barába. |
Vojaki so ga odpeljali na | dvorišče | palače, to je sodne hiše, in sklicali |
stopil k Pilatu in prosil za Jezusovo | telo | . |
stotnik pritrdil, je Jožefu dovolil vzeti | truplo | . |
Jezus govoril z njimi, je bil vzet v | nebo | in je sédel na božjo desnico. |
vzhoda do zahoda sveto in neminljivo | oznanilo | o večnem odrešenju. |
jih je že precéj poskušalo urediti | poročilo | o dogodkih, ki so se zgodili med nami, |
običaju zadel žreb, da je šel v Gospodovo | svetišče | zažigat kadilo; vsa množica pa je |
je šel v Gospodovo svetišče zažigat | kadilo | ; vsa množica pa je ob uri kadilne |
V radost in | veselje | ti bo in mnogi se bodo veselili njegovega |
nepokorne k modrosti pravičnih in naredi | ljudstvo | dovzetno za Gospoda.« |
poslal angela Gabriela v galilejsko | mesto | Nazaret k devici, zaročeni z možem, |
Spočela boš in rodila Sina, ki mu daj | ime | Jezus. |
Hitela je v | mesto | na Judovem. |
Od rodu do rodu naklanja | usmiljenje | njim, ki se ga bojijo. |
slišali, da ji je Gospod izkazal veliko | usmiljenje | , so se z njo vred veselili. |
Osmi dan so prišli | dete | obrezat. |
Po očetu so mu nameravali dati | ime | Zaharíja, toda njegova mati je posegla |
tvojem sorodstvu, ki bi mu bilo takó | ime | .« |
Izraelov Bog, ker se je ozrl na svoje | ljudstvo | in mu pripravil odrešenje. |
ozrl na svoje ljudstvo in mu pripravil | odrešenje | . |
Tako je izkazal | usmiljenje | našim očetom in se spomnil svoje svete |
in daš njegovemu ljudstvu spoznati | odrešenje | v odpuščanju grehov po prisrčnem usmiljenju |
mesta Nazareta, v Judejo, v Davidovo | mesto | , ki se imenuje Betlehem, ker je bil |
Glejte, oznanjam vam veliko | veselje | , ki bo za vse ljudi. |
znamenju ga boste spoznali: našli boste | dete | , povito v plenice in položeno v jasli.« |
Pohiteli so in našli tam Marijo, Jožefa in | dete | , v jasli položeno. |
Ko so starši prinesli | dete | Jezusa, da bi zanj opravili vse po |
postave, ga je tudi Símeon vzel v | naročje | in slavil Boga: |
pripravil pred očmi vseh narodov: luč v | razsvetljenje | poganov in v slavo Izraela, svojega |
»Ta je postavljen v padec in | vstajenje | mnogih v Izraelu in v znamenje, kateremu |
in vstajenje mnogih v Izraelu in v | znamenje | , kateremu bodo nasprotovali, da se |
je o otroku vsem, ki so pričakovali | odrešenje | Jeruzalema. |
postavi, so se vrnili v Galilejo, v svoje | mesto | Nazaret. |
Njegovi starši so hodili vsako | leto | za velikonočne praznike v Jeruzalem. |
PRIPRAVA NA JAVNO | DELOVANJE | Janez Krstnik pridiga |
pokrajino in oznanjal krst spreobrnjenja za | odpuščanje | grehov, kakor je pisano v knjigi preroka |
pot in vse človeštvo bo videlo božje | zveličanje | .« |
Drevo | , ki ne rodi dobrega sadu, posekajo | |
bo počistil svoj skedenj in spravil | žito | v svojo kaščo, pleve pa sežgal z ognjem, |
skedenj in spravil žito v svojo kaščo, | pleve | pa sežgal z ognjem, ki nikoli ne ugasne.« |
‘Svojim angelom bo v tvoje | dobro | zapovedal, da te obvarujejo,’ |
preroka Izaija; odvil ga je in našel | mesto | , kjer je bilo zapisano: |
blagovest ubogim, da jetnikom prinesem | oproščenje | in slepim vid, da zatirane pustim na |
zatirane pustim na svobodo in napovem | leto | Gospodovega usmiljenja.« |
»Tudi drugim mestom moram oznaniti | božje | kraljestvo, ker sem za to poslan.« |
drugim mestom moram oznaniti božje | kraljestvo | , ker sem za to poslan.« |
duhovniku ter prinesi dar za svoje | očiščenje | , kakor je zapovedal Mojzes, da jim |
kakor je zapovedal Mojzes, da jim bo v | pričevanje | .« |
Nihče, ki je pil staro | vino | , si ne želi novega, ampak pravi: ‘ |
Učenci v soboto smukajo | klasje | |
Njegovi učenci so smukali | klasje | , ga meli z rokami in jedli. |
sme v soboto delati dobro ali húdo, | življenje | rešiti ali pogubiti?« |
nadlegovali nečisti duhovi, so dobivali | zdravje | . |
svoje skupnosti, sramotili in vaše | ime | zavrgli kot hudodelsko zaradi Sina |
A | gorje | vam bogataši, kajti vso tolažbo že |
Gorje | vam, ki ste zdaj siti, kajti stradali | |
Gorje | vam, ki se zdaj smejete, kajti žalovali | |
Gorje | vam, kadar bodo vsi ljudje lepo govorili | |
ljubite tiste, ki ljubijo vas, kakšno | priznanje | vam gre? |
tistim, ki delajo dobro vam, kakšno | priznanje | vam gre? |
katerih upate dobiti nazaj, kakšno | priznanje | vam gre? |
potreseno in zvrhano mero vam bodo nasuli v | naročje | . |
Odstrani najprej | bruno | iz svojega očesa in potem boš dobro |
Vsako | drevo | namreč spoznamo po sadu. |
prinaša iz dobre zakladnice svojega srca | dobro | , hudoben pa iz pokvarjene húdo. |
srca dobro, hudoben pa iz pokvarjene | húdo | . |
prošnjo, da bi prišel služabniku rešit | življenje | . |
Nato se je napotil v | mesto | , ki se imenuje Náin. |
»Bog je obiskal svoje | ljudstvo | .« |
Vse | ljudstvo | , ki ga je slišalo, s cestninarji vred, |
Drugo je padlo med | trnje | , toda trnje, ki je zraslo z njim, ga |
»Kdor ima ušesa za | poslušanje | , naj posluša!« |
Seme, ki je padlo med | trnje | , so tisti, ki poslušajo, vendar se |
Nad | jezero | pa je prihrumel silen vihar. |
Komaj je stopil na | kopno | , mu je iz mesta prišel nasproti moški, |
Rotili so ga, naj jim ne ukaže oditi v | brezno | . |
Čreda pa je planila s pobočja v | jezero | in potonila. |
potrošila za zdravnike vse, kar je imela za | preživljanje | , pa jè nihče ni mogel ozdraviti, se |
Poslal jih je oznanjat božje | kraljestvo | in ozdravljat bolnike. |
kraja in otresite prah s svojih nog v | pričevanje | proti njim.« |
tistih pet hlebov in dve ribi, se ozrl v | nebo | , zmolil nad njimi blagoslov, razlomil |
Jezus napove svojo smrt in | vstajenje | |
Kdor namreč hoče svoje | življenje | rešiti, ga bo zgubil; kdor pa svoje |
rešiti, ga bo zgubil; kdor pa svoje | življenje | zgubi zaradi mene, ga bo rešil. |
Jezus znova napove svoje | trpljenje | |
mrliče, ti pa pojdi in oznanjaj božje | kraljestvo | !« |
plug in se ozira nazaj, ni primeren za | božje | kraljestvo.« |
se ozira nazaj, ni primeren za božje | kraljestvo | .« |
poslal pred seboj po dva in dva v vsako | mesto | in kraj, kamor je sam nameraval priti. |
V katerokoli | mesto | pridete in vas sprejmejo, jejte, s |
V katerokoli | mesto | pa pridete in vas ne sprejmejo, pojdite |
»Učitelj, kaj naj storim, da dosežem večno | življenje | ?« |
Posadil ga je na svoje | živinče | , ga peljal v gostišče in poskrbel zanj. |
ga je na svoje živinče, ga peljal v | gostišče | in poskrbel zanj. |
»Tisti, ki mu je izkazal | usmiljenje | .« |
Posvečuje naj se tvoje | ime | . |
dal škorpijona, če ga je prosil za | jajce | ? |
ga skušali in so zahtevali od njega | znamenje | z neba. |
od njega in ga premaga, mu vzame vse | orožje | , na katero se je zanašal, in razdeli |
Zahteva | znamenje | , pa ne bo dobil drugega znamenja kakor |
ste pri zaprtih vratih šepetali na | uho | , se bo oznanjalo na strehah.« |
Ne bojte se tistih, ki umorijo | telo | , a potem ne morejo storiti nič več. |
Bojte se tistega, ki sme | življenje | vzeti in ima potem oblast vreči v pekel. |
premoženja, pa naj ima kdo še tako veliko | bogastvo | .« |
Vanje bom spravil vse svoje | žito | in pridelke. |
To noč bodo terjali tvoje | življenje | od tebe, in kar si spravil, čigavo |
»Zato vam pravim: ne bodite v skrbeh za | življenje | , kaj boste jedli, in ne za telo, kaj |
življenje, kaj boste jedli, in ne za | telo | , kaj boste oblekli. |
kljub vsej zaskrbljenosti, podaljšati | življenje | za en sam trenutek? |
Iščite prej njegovo | kraljestvo | in vse to vam bo navrženo. |
kajti vaš Oče je sklenil, da vam dá | kraljestvo | . |
Prodajte, kar imate, in dajte | vbogajme | . |
Resnično vam povem: čez vse svoje | imetje | ga bo postavil. |
Obličje | zemlje in neba znate presojati, kako | |
Zraste in se razvije v | drevo | in ptice izpod neba gnezdijo na njegovih |
»Čému naj primerjam | božje | kraljestvo? |
»Čému naj primerjam božje | kraljestvo | ? |
jutri, a tretji dan bom izpolnil svoje | delo | . |
povabi na svatbo, ne sédaj na prvo | mesto | , ker je lahko povabljen kakšen imenitnejši |
začel sramotno presedati na zadnje | mesto | . |
povabljen, pojdi in sédi na zadnje | mesto | , da ti reče gostitelj, ko pride: |
»Kadar prirejaš | kosilo | ali večerjo, ne vabi prijateljev ne |
Če ne, pošlje, ko je oni še daleč, | poslanstvo | in se pogaja za mir. |
Kdor ima ušesa za | poslušanje | , naj posluša!« |
In ko jo najde, jo vesel zadene na | rame | . |
In razdelil jima je | imetje | . |
razuzdanim življenjem zapravil svoje | premoženje | . |
tamkajšnjemu meščanu, ki ga je poslal na svoje | posestvo | svinje past. |
Pripeljite pitano | tele | in ga zakoljite ter jejmo in se veselimo! |
brat je prišel in oče je zaklal pitano | tele | , ker je dobil zdravega nazaj.’ |
sin, ki je s hotnícami zapravil tvoje | premoženje | , si mu zaklal pitano tele.’ |
tvoje premoženje, si mu zaklal pitano | tele | .’ |
zatožili, češ da zapravlja njegovo | premoženje | . |
naj storim, ker mi gospodar jemlje | oskrbništvo | ? |
umrl, so ga angeli odnesli v Abrahamovo | naročje | . |
spomni se, da si v življenju dobil vse | dobro | , Lazar pa le húdo; zdaj je on tukaj |
mlinski kamen na vrat in ga vržejo v | morje | , kakor da pohujša enega teh malih. |
»Če bi imeli vero kakor gorčično | zrno | in bi rekli tej murvi: ‘ |
se s koreninami vred in se presadi v | morje | ,’ bi vam bila pokorna. |
Kdor bo skušal rešiti svoje | življenje | , ga bo izgubil; kdor pa ga bo izgubil, |
učitelj, kaj naj storim, da prejmem večno | življenje | ?« |
»Kako težkó pridejo bogati v božje | kraljestvo | ! |
Laže gre kamela skozi šivankino | uho | kakor bogatin v božje kraljestvo.« |
šivankino uho kakor bogatin v božje | kraljestvo | .« |
veliko več, v prihodnjem veku pa večno | življenje | .« |
Jezus tretjič napove svoje | trpljenje | |
pota mož, ki je bil slep in je prosil | vbogajme | . |
Prišel je v Jêriho in šel skozi | mesto | . |
Ko je prišel bliže in zagledal | mesto | , se je zjokal nad njim. |
Ko je nekega dne v templju učil | ljudstvo | in oznanjal evangelij, so pristopili |
so vredni, da dosežejo oni svet in | vstajenje | od mrtvih, pa se ne bodo ne ženili |
Vsi ti so namreč dali | vbogajme | od svojega obilja, ona pa je dala od |
svojega uboštva vse, kar je imela za | preživljanje | .« |
Jezus napove | razdejanje | templja |
svojo stanovitnostjo si boste pridobili | življenje | .« |
Jezus napove | razdejanje | Jeruzalema |
»Poglejte smokvino | drevo | in vsa drevesa. |
požrešnostjo, pijanostjo in skrbmi za to | življenje | in da vas tisti dan ne ujame nenadoma |
ko je bilo treba klati velikonočno | jagnje | . |
Ko prideta v | mesto | , vama bo prišel nasproti moški z vrčem |
mojih preizkušnjah, zato vam prepuščam | kraljestvo | , kakor ga je meni prepustil moj Oče, |
vélikega duhovnika in mu odsekal desno | uho | . |
vélike duhovnike, narodne voditelje in | ljudstvo | ter jim rekel: |
ste mi tega človeka, češ da hujska | ljudstvo | , jaz pa sem ga vpričo vas zaslišal |
»Jezus, spomni se me, ko prideš v svoje | kraljestvo | !« |
mesta Arimatéje in je pričakoval božje | kraljestvo | . |
Stopil je k Pilatu in prosil za Jezusovo | telo | . |
nespametna in počasnega mišljenja za | verovanje | vsega, kar so pripovedovali preroki! |
v Jeruzalemu oznanjati vsem narodom | spreobrnjenje | , da bodo dosegli odpuščanje grehov. |
narodom spreobrnjenje, da bodo dosegli | odpuščanje | grehov. |
božji otroci, vsem, ki verujejo v njeno | ime | in se niso rodili iz krvi ne iz poželenja |
»Poglejte | božje | Jagnje, ki odjemlje greh sveta. |
vrčev, pripravljenih za judovsko obredno | umivanje | ; držali so po dve ali tri mere. |
starešina pokusil vodo, ki je postala | vino | , in ni vedel, odkod je - strežniki, |
napijejo, s slabšim, ti pa si dobro | vino | prihranil do zdaj.« |
začel delati znamenja in razodel svoje | veličastvo | in njegovi učenci so verovali vanj. |
»Kakšno | znamenje | nam pokažeš, da smeš tako delati?« |
Mar more vdrugič v | telo | svoje matere in se roditi?« |
vode in Duha, ne more priti v božje | kraljestvo | . |
ima vsak, ki veruje, po njem večno | življenje | . |
vanj, ne pogubil, ampak bi imel večno | življenje | . |
veruje, je že sojen, ker ne veruje v | ime | edinorojenega Božjega Sina. |
Jezus s svojimi učenci na judejsko | podeželje | , se tam zadrževal z njimi in krščeval. |
Kdor pa sprejme njegovo | pričevanje | , potrdi, da je Bog resnicoljuben. |
Kdor veruje v Sina, ima večno | življenje | ; kdor pa v Sina ne veruje, ne bo prišel |
pa v Sina ne veruje, ne bo prišel v | življenje | , ampak ostane nad njim božja jeza.« |
Dospel je torej v samaríjsko | mesto | , imenovano Sihár, nedaleč od posesti, |
Njegovi učenci so bili odšli v | mesto | , da bi nakupili živeža. |
njem vrelec vode, ki žubori v večno | življenje | .« |
Tedaj je žena odložila vrč, odhitela v | mesto | in pripovedovala ljudem: |
ki me je poslal, in dovršim njegovo | delo | . |
Žanjec prejema | plačilo | in spravlja pridelek za večno življenje, |
plačilo in spravlja pridelek za večno | življenje | , da se bosta skupaj veselila sejalec |
Kano, kjer je bil spremenil vodo v | vino | . |
Čakali so na | plivkanje | vode, kajti od časa do časa je prihajal |
namreč Oče obuja mrtve in jih vrača v | življenje | , tako tudi Sin daje življenje, komur |
vrača v življenje, tako tudi Sin daje | življenje | , komur hoče. |
veruje njemu, ki me je poslal, ima večno | življenje | in ne pride v obsodbo, temveč je prestopil |
obsodbo, temveč je prestopil iz smrti v | življenje | . |
Kakor ima namreč Oče | življenje | v sebi, tako je dal tudi Sinu, da ima |
sebi, tako je dal tudi Sinu, da ima | življenje | v sebi. |
In tisti, ki so delali | dobro | , bodo vstali k življenju, tisti pa, |
k življenju, tisti pa, ki so delali | húdo | , bodo vstali k obsodbi. |
sicer ni treba opirati na človeško | pričevanje | , vendar to pripovedujem zato, da bi |
ker mislite, da imate v njem večno | življenje | , a prav Sveto pismo pričuje o meni. |
vi nočete priti k meni, da bi imeli | življenje | . |
Ko so ljudje videli, da je storil | znamenje | , so rekli: |
mine, temveč za jed, ki ostane za večno | življenje | in vam jo bo dal Sin človekov; tega |
»Kakšno | znamenje | boš torej naredil, da bomo videli in |
tisti, ki prihaja iz nebes in daje svetu | življenje | .« |
kdor vidi Sina in veruje vanj, večno | življenje | , in jaz ga bom obudil poslednji dan.« |
resnično vam povem: kdor veruje, ima večno | življenje | . |
ki ga bom dal jaz, je moje meso za | življenje | sveta.« |
»Kako nam more ta dati svoje | meso | jesti?« |
Kdor jé moje | meso | in pije mojo kri, ima večno življenje |
moje meso in pije mojo kri, ima večno | življenje | in jaz ga bom obudil poslednji dan. |
Kdor jé moje | meso | in pije mojo kri, ostane v meni in |
»Eno | delo | sem storil med vami in vsi se temu |
»Si bo mar vzel | življenje | , ker pravi: ‘ |
Tedaj so pograbili | kamenje | , da bi ga metali vanj; Jezus pa se |
Jaz sem prišel, da bi imeli | življenje | in ga imeli v obilju. |
Dobri pastir dá svoje | življenje | za ovce. |
Svoje | življenje | dam za ovce. |
Zato me Oče ljubi, ker dam svoje | življenje | , da ga spet prejmem. |
To | naročilo | sem dobil od svojega Očeta.« |
Dajem jim večno | življenje | : nikoli se ne bodo pogubile in nihče |
Judje so spet pograbili | kamenje | , da bi ga kamnali. |
posvetil in poslal na svet, očitali | bogokletje | , ker sem rekel: ‘ |
izmed njih, Kajfa, ki je bil tisto | leto | véliki duhovnik, jim je rekel: |
vas je bolje, da en človek umrje za | ljudstvo | in da ne propade ves narod.« |
od tam v pokrajino blizu puščave, v | mesto | , ki se imenuje Efraim, in je s svojimi |
ker se je razvedelo, da je naredil to | znamenje | . |
Kdor ima rad svoje | življenje | , ga bo izgubil; kdor pa svoje življenje |
življenje, ga bo izgubil; kdor pa svoje | življenje | na tem svetu zaničuje, ga bo ohranil |
svetu zaničuje, ga bo ohranil za večno | življenje | . |
Oče, poveličaj svoje | ime | !« |
»Oslepil jim je oči in jim zakrknil | srce | , da z očmi ne bi videli in s srcem |
večerjo je hudič že vdihnil odločitev v | srce | Juda Iškarijóta, Simonovega sina, da |
Življenje | dam zate.« | |
» | Življenje | daš zame? |
večje ljubezni, kakor je ta, da kdo dá | življenje | za svoje prijatelje. |
Toda žalost vam je napolnila | srce | , ker sem vam to povedal. |
Žalost se bo spremenila v | veselje | |
toda vaša žalost se bo spremenila v | veselje | . |
čez vse ljudi, da bi podaril večno | življenje | vsem, ki si mu jih dal. |
poveličal na zemlji s tem, da sem dokončal | delo | , ki si mi ga dal. |
Razodel sem tvoje | ime | ljudem, katere si mi dal od sveta. |
Razodel sem jim tvoje | ime | in jim ga bom še razodeval, da bo ljubezen, |
vélikega duhovnika in mu odsekal desno | uho | . |
namreč tast Kajfu, ki je bil tisto | leto | véliki duhovnik. |
»Bolje je, da en človek umrje za | ljudstvo | .« |
duhovnikom in je šel z Jezusom vred na | dvorišče | v palači vélikega duhovnika; Peter |
sorodnik tistega, ki mu je Peter odsekal | uho | , je dejal: |
omadeževali, ampak bi smeli jesti velikonočno | jagnje | . |
prosil Pilata, da bi snel Jezusovo | telo | . |
Prišel je torej in snel njegovo | telo | . |
Vzela sta Jezusovo | telo | in ga z dišavami vred povila s povoji, |
Kristus Božji Sin, in da bi po veri imeli | življenje | v njegovem imenu. |
bil le za silo oblečen, in se vrgel v | jezero | . |
Ko so stopili na | kopno | , so zagledali žerjavico na tleh in |
tedaj stopil na breg in potegnil na | kopno | mrežo, polno velikih rib; bilo jih |
ali boš v tem času obnovil izraelsko | kraljestvo | ?« |
Ko so po njegovem odhodu strmeli v | nebo | , glej, sta stala pri njih dva moža |
Galilejci, kaj stojite in gledate v | nebo | ? |
Ta Jezus, ki je bil vzet od vas v | nebo | , bo prišel prav tako, kakor ste ga |
prav tako, kakor ste ga videli iti v | nebo | .« |
Ko so prišli v | mesto | , so stopili v gornje prostore hiše, |
Moralo se je spolniti | pismo | , kakor je Sveti Duh napovedal po Davidovih |
nagrado, ki jo je dobil za svoje umazano | delo | , je kupil zemljišče; padel je z glavo |
dobil za svoje umazano delo, je kupil | zemljišče | ; padel je z glavo navzdol, tako da |
‘Njegovo | bivališče | naj bo opustelo, nihče naj v njem ne |
od teh dveh si izbral, da prevzame | mesto | v tej službi in apostolstvo, od katerega |
da prevzame mesto v tej službi in | apostolstvo | , od katerega je odpadel Juda, ko je |
razlil bom od svojega Duha čez vse | človeštvo | , in prerokovali bodo vaši sinovi in |
bo: vsak, kdor bo klical Gospodovo | ime | , bo rešen.’ |
dá v imenu Jezusa Kristusa krstiti v | odpuščanje | svojih grehov in prejeli boste dar |
in imeli vse skupno: prodajali so | premoženje | in imetje ter od tega delili vsem, |
skupno: prodajali so premoženje in | imetje | ter od tega delili vsem, kolikor je |
vsak dan pridruževal take, ki so našli | odrešenje | . |
ki se imenujejo Lepa, da bi prosil | vbogajme | tiste, ki so prihajali v tempelj. |
tempeljskih Lepih vratih in prosil | vbogajme | . |
ljudje od začudenja hiteli za njima v | stebrišče | , ki se imenuje Sálomonovo. |
vidite in poznate, veroval v njegovo | ime | , mu je to ime dalo moč; in vera, ki |
njegovem imenu, mu je vrnila popolno | zdravje | , kakor ste vsi videli na svoje oči. |
Bili so vznemirjeni, ker sta učila | ljudstvo | in oznanjala, da je v Jezusu vstajenje |
»Gospod, ti si ustvaril | nebo | in zemljo in morje in vse, kar tam |
»Gospod, ti si ustvaril nebo in zemljo in | morje | in vse, kar tam biva! |
narodi, zakaj se ljudstva zaganjajo v | prazno | ? |
imenu Hananíja je z ženo Safíro prodal | posestvo | in si pridržal nekaj izkupička in |
»Hananíja, zakaj je satan napolnil tvoje | srce | , da si lagal Svetemu Duhu in si pridržal |
Zakaj si v srcu sklenil takšno | dejanje | ? |
»Povej mi, ali sta res za toliko prodala | zemljišče | ?« |
Vse bolj je raslo | število | mož in žená, ki so verovali v Gospoda. |
somišljeniki ter sklical véliki zbor in vse | starešinstvo | Izraelovih sinov; poslali so v ječo, |
v ječo, stojijo v templju in učijo | ljudstvo | .« |
bi se Izrael spreobrnil in dosegel | odpuščanje | svojih grehov. |
dvignil Juda iz Galileje in potegnil | ljudstvo | za sabo; tudi tega so ubili in njegovo |
sabo; tudi tega so ubili in njegovo | gibanje | je propadlo. |
zbor, veseli, da so bili vredni trpeti | zasramovanje | zaradi (Jezusovega) imena. |
In nahujskali so | ljudstvo | , starešine in pismouke, da so pristopili |
je Jakob slišal, da imajo v Egiptu | žito | , je prvič poslal naše prednike tja. |
In v tistih dneh so naredili | tele | , darovali maliku in se veselili nad |
milost pred Bogom in prosil, da bi našel | bivališče | Bogu Jakobovemu. |
Filip je prišel v | mesto | Samaríjo in tam oznanjal Kristusa. |
imenu Simon, čarodej, ki je vzbujal | začudenje | med prebivalstvom Samaríje; govoril |
proti Jeruzalemu in ponesla veselo | oznanilo | v številne samaríjske vasi. |
Kdo bi mogel prešteti njegovo | potomstvo | ? |
spisu, nato pa je navezal na veselo | oznanilo | o Jezusu. |
spotoma je v vsa mesta prinašal veselo | oznanilo | , dokler ni prišel v Cezaréjo. |
Zdaj pa vstani in pojdi v | mesto | in zvedel boš, kaj moraš storiti!« |
Ta je imel | videnje | , v katerem mu je Gospod rekel: |
Tudi tu ima od vélikih duhovnikov | pooblastilo | , da lahko vklene vse, ki kličejo tvoje |
lahko vklene vse, ki kličejo tvoje | ime | .« |
ki sem si jo izbral, da ponese moje | ime | pred pogane in kralje in Izraelove |
bom, koliko bo moral trpeti za moje | ime | .« |
hotel iztrebiti tiste, ki so klicali to | ime | ? |
po vrvi v košari spustili čez mestno | obzidje | . |
Vstani in postelji si | ležišče | !« |
Videl je odprto | nebo | , s katerega se je spuščala posoda, |
tretjič in posoda se je v hipu dvignila v | nebo | . |
ljudstvu, je dobil od božjega angela | naročilo | , naj te povabi na svoj dom in posluša |
poslal besedo in jim sporočil veselo | oznanilo | miru po Jezusu Kristusu, ki je Gospod |
nato pa se je vse dvignilo nazaj v | nebo | . |
»Torej je Bog tudi poganom podelil | spreobrnjenje | , ki vodi v življenje!« |
poganom podelil spreobrnjenje, ki vodi v | življenje | !« |
tudi z Grki in jim prinesli veselo | oznanilo | o Gospodu Jezusu. |
Vse | leto | sta delovala skupaj v tamkajšnji Cerkvi |
je Heród nameraval pripeljati pred | ljudstvo | , je Peter spal med dvema stražarjema. |
prispela do železnih vrat, ki držijo v | mesto | . |
Z roko jim je dal | znamenje | , naj bodo tiho, in povedal jim je, |
Ti so napotili k njemu skupno | poslanstvo | , si pridobili kraljevega dvorjana Blasta |
določeni dan si je Heród nadel kraljevsko | oblačilo | , sedel na prestol in imel slovesen |
»Odberite mi Bárnaba in Savla za | delo | , kamor sem ju poklical!« |
to namreč v prevodu pomeni njegovo | ime | , jima je nasprotoval in skušal prokonzula |
»Brata, če imata kako spodbudno besedo za | ljudstvo | , povejta!« |
Tedaj je Pavel vstal, dal | znamenje | z roko in rekel: |
ljudstva je izvolil naše očete in namnožil | ljudstvo | v egiptovskem izgnanstvu ter ga z dvignjeno |
Vedite, bratje: po njem se vam oznanja | odpuščanje | grehov. |
In vsak, kdor veruje, dobi v njem | opravičenje | od vsega, od česar niste mogli dobiti |
Zakaj opravil bom | delo | v vaših dneh - če bi vam kdo o tem |
Naslednjo soboto se je zbralo skoraj vse | mesto | , da bi slišali Gospodovo besedo. |
sem te za luč narodom, da prineseš | odrešenje | do skrajnih mej sveta.’« |
tisti, ki so bili določeni za večno | življenje | , so sprejeli vero. |
žene in mestne prvake; zanetili so | preganjanje | zoper Pavla in Bárnaba ter ju izgnali |
vence, ker je hotel z množico opraviti | žrtvovanje | . |
reči k živemu Bogu, ki je ustvaril | nebo | in zemljo in morje in vse, kar biva |
Bogu, ki je ustvaril nebo in zemljo in | morje | in vse, kar biva na njih. |
izkazoval dobrote: z neba je pošiljal | deževje | in rodovitne čase, dajal vam je hrano |
obstopili učenci, je vstal in šel v | mesto | . |
Ko sta v to | mesto | prinesla veselo oznanilo in pridobila |
Ko sta v to mesto prinesla veselo | oznanilo | in pridobila veliko učencev, sta se |
veliko stisk moramo iti, da pridemo v | božje | kraljestvo,« sta učila. |
stisk moramo iti, da pridemo v božje | kraljestvo | ,« sta učila. |
se bila priporočila božji milosti za | delo | , ki sta ga zdaj opravila. |
Jeruzalem, da bi razjasnili to sporno | vprašanje | . |
gledal, da bi si iz vrst poganov izbral | ljudstvo | zase. |
razvalin, na ruševinah jo bom obnovil in na | novo | postavil. |
Po njima so poslali tole | pismo | : |
dragima Bárnabom in Pavlom, ki sta svoje | življenje | zastavila za ime našega Gospoda Jezusa |
ki sta svoje življenje zastavila za | ime | našega Gospoda Jezusa Kristusa. |
tam so sklicali množico in izročili | pismo | . |
zapustil v Pamfíliji in ni šel z njima na | delo | . |
Ikóniju so imeli o njem zelo dobro | mnenje | . |
Neko noč pa je Pavel imel | videnje | . |
In ko je imel to | videnje | , smo takoj začeli iskati priložnost, |
Bog veleva, naj tja ponesemo veselo | oznanilo | . |
bogaboječa in Gospod je odprl njeno | srce | , da je prisluhnila Pavlovim besedam. |
Pavel v Atenah čakal nanju, ga je v | dno | duše prizadelo, ker je videl, kako |
Oznanjal je namreč veselo | sporočilo | o Jezusu in o vstajenju. |
Bog, ki je ustvaril | vesolje | in vse, kar je v njem, on, ki je neba |
človeške roke, temveč sam vsem daje | življenje | in dihanje in vse. |
roke, temveč sam vsem daje življenje in | dihanje | in vse. |
ustvaril ves človeški rod, da bi napolnil | obličje | zemlje in ljudem odmeril čase in meje |
Ostal je tam eno | leto | in šest mesecev ter učil božjo besedo |
dvignili zoper Pavla, ga privlekli pred | sodišče | in rekli: |
»Če bi šlo za kako krivično | dejanje | ali hudodelstvo, bi bila moja dolžnost, |
bi šlo za kako krivično dejanje ali | hudodelstvo | , bi bila moja dolžnost, Judje, da vas |
Po teh besedah so se dali krstiti v | ime | Gospoda Jezusa. |
so poskušali pri zarotitvah klicati | ime | Gospoda Jezusa. |
obšla velika groza in poveličevali so | ime | Gospoda Jezusa. |
mestu je vse vrelo, trumoma so drveli v | gledališče | ; s sabo so vlekli Makedonca Gaja in |
so mu bili naklonjeni, so mu poslali | sporočilo | in odsvetovali, da bi se napotil v |
in odsvetovali, da bi se napotil v | gledališče | . |
Aleksander je dajal z roko | znamenje | , ker se je hotel zagovarjati pred množico. |
Po teh besedah je razpustil | zborovanje | . |
Iz Miléta je poslal | sporočilo | v Efez in poklical k sebi cerkvene |
Gospoda Jezusa, da izpričam veselo | oznanilo | o božji milosti. |
hodil sem med vami in vam oznanjal | kraljestvo | , a zdaj vem, da me ne bo več videl |
vrgli so se Pavlu okrog vratu in ga v | slovo | poljubljali. |
Zakaj mi trgate | srce | ? |
zvezan, ampak tudi umreti v Jeruzalemu za | ime | Gospoda Jezusa.« |
na stopnicah ustavil in dal z roko | znamenje | ljudem. |
Od njih sem tudi prejel | pismo | za brate v Damasku, kamor sem šel, |
Operi se svojih grehov in kliči njegovo | ime | !’ |
Odobraval sem njihovo | početje | in varoval oblačila njegovih ubijalcev.’ |
»Jaz sem si moral | državljanstvo | kupiti za drag denar.« |
Moral sem pred | sodišče | , ker upam v vstajenje od mrtvih!« |
Moral sem pred sodišče, ker upam v | vstajenje | od mrtvih!« |
Zanj je napisal | pismo | s tole vsebino: |
Prispeli so v Cezaréjo, izročili | pismo | namestniku in tudi Pavla pripeljali |
Ta je | pismo | prebral in vprašal Pavla, iz katere |
prizadevnosti se je marsikaj izboljšalo za naše | ljudstvo | . |
Naslednje | jutro | je sédel na sodni stol in ukazal, naj |
Če sem kriv in če sem storil | hudodelstvo | , zaradi katerega zaslužim smrt, se |
Naslednje | jutro | sta v velikem sijaju prišla Agrípa |
je obtoženi vložil priziv na njegovo | veličanstvo | , sem odločil, da ga pošljem predenj. |
Bogu in da bi po veri vame prejeli | odpuščanje | grehov in delež med posvečenimi.’ |
Prejadrali smo | morje | ob Kilíkiji in Pamfíliji in prispeli |
tovor in za ladjo, ampak tudi za naše | življenje | .« |
ker pristanišče ni bilo primerno za | prezimovanje | , je večina sklenila, da odplujemo naprej, |
zaneslo v Sirto, so spustili zavorno | sidro | in se tako vozili naprej. |
moraš stopiti in glej, Bog ti poklanja | življenje | vseh, ki so s tabo na ladji!’ |
Spustili so | grezilo | in namerili petnajst sežnjev. |
poskušali pobegniti z ladje: spustili so v | morje | pomožni čoln s pretvezo, da nameravajo |
se dosita najedli, so začeli metati | žito | v morje, da bi bila ladja lažja. |
dosita najedli, so začeli metati žito v | morje | , da bi bila ladja lažja. |
vrvi pri krmilih ter razpeli prednje | jadro | in se z vetrom, ki je pihal, usmerili |
vsi, ki znajo plavati, in odidejo na | suho | . |
je zgodilo, da so se vsi rešili na | kopno | . |
Tedaj so spremenili svoje | mnenje | in govorili: |
dan, ko jih je še več prišlo k njemu v | stanovanje | . |
Oznanjal je božje | kraljestvo | in o Gospodu Jezusu Kristusu učil z |
Jezusa, poklican za apostola, odbran za | oznanjevanje | božjega evangelija, ki ga je Bog napovedal |
pripravljen, kar zadeva mene, ponesti veselo | oznanilo | tudi vam, ki živite v Rimu. |
da so modri, pa so se poneumili in | veličastvo | neminljivega Boga so zamenjali z upodobitvami |
Častili in oboževali so | stvarstvo | namesto Stvarnika, ki je blagoslovljen |
ženske so namreč zamenjale naravno | občevanje | s protinaravnim, podobno so tudi moški |
podobno so tudi moški opustili naravno | občevanje | z žensko in se v svojem poželenju vneli |
moškimi in tako sami na sebi prejemali | plačilo | , ustrezno svoji zablodi. |
Ali mar preziraš | bogastvo | njegove dobrote, potrpežljivosti in |
zgrneta nad dušo vsakega človeka, ki dela | zlo | , najprej nad Juda, potem nad Grka; |
učitelj preprostih, ker imaš v postavi | vodilo | spoznanja in resnice, če torej poučuješ |
Ali naj bi počenjali | zlo | , da bi iz tega prišlo dobro, kakor |
skupaj izpridili; ni ga, ki bi delal | dobro | , ni ga, niti enega. |
Opravičenje | daje vera | |
Kje je torej razlog za | ponašanje | ? |
Menimo namreč, da človek doseže | opravičenje | po veri, neodvisno od del postave. |
plačilo ne daje kot dar, ampak kot dolžno | izplačilo | . |
Saj je | znamenje | obreze dobil kot pečat pravičnosti, |
njemu, ki oživlja mrtve in kliče v | bivanje | stvari, ki jih ni. |
bridkostmi, saj vemo, da bridkost rodi | potrpljenje | , potrpljenje preizkušenost, preizkušenost |
potrpljenje preizkušenost, preizkušenost | upanje | . |
prišla po mnogih grehih, iztekla v | opravičenje | . |
prihaja na vse ljudi opravičenje, ki daje | življenje | . |
kraljevala s pravičnostjo za večno | življenje | . |
pretrpel, je pretrpel enkrat za vselej; | življenje | pa, ki ga živi, živi Bogu. |
kot ljudje, ki so prešli od smrti v | življenje | , svoje ude pa izročite Bogu, da postanejo |
služiti Bogu, pobirate sad, ki vam je v | posvečenje | , za konec pa imate večno življenje. |
posvečenje, za konec pa imate večno | življenje | . |
spoznal razen prek postave, saj tudi za | poželenje | ne bi vedel, ko postava ne bi govorila |
da je zapoved, ki naj bi mi bila v | življenje | , bila v smrt. |
v mojem mesu, ni nič dobrega; zakaj | dobro | hoteti je sicer v moji môči, dobro |
dobro hoteti je sicer v moji môči, | dobro | delati pa ni. |
dobrega, ki ga hočem, marveč delam | zlo | , ki ga nočem. |
odkrivam tole postavo: kadar hočem delati | dobro | , se mi ponuja zlo. |
Zakaj postava Duha, ki daje | življenje | v Kristusu Jezusu, te je osvobodila |
vodijo v smrt, težnje duha pa vodijo v | življenje | in v mir. |
Duhu, ki prebiva v vas, priklical v | življenje | tudi vaša umrljiva telesa. |
sami v sebi, ko željno pričakujemo | posinovljenje | , odrešenje svojega telesa. |
ko željno pričakujemo posinovljenje, | odrešenje | svojega telesa. |
»V Izaku boš imel svoje | potomstvo | .« |
ki hoče, ampak od Boga, ki izkazuje | usmiljenje | . |
prenašal posode jeze, že pripravljene za | pogubljenje | . |
S tem je pokazal | bogastvo | svoje slave posodam usmiljenja, vnaprej |
posodam usmiljenja, vnaprej določenim za | poveličanje | , se pravi nam, ki nas je poklical |
» | Ljudstvo | , ki ni moje, bom imenoval svoje ljudstvo, |
»Ljudstvo, ki ni moje, bom imenoval svoje | ljudstvo | , in njo, ki ni ljubljena, ljubljeno. |
Kdo se bo spustil v | podzemlje | ?’ |
»Kdorkoli bo klical Gospodovo | ime | , bo zveličan.« |
so noge tistih, ki prinašajo veselo | oznanilo | o dobrem!« |
narod, da se boste jezili na nerazumno | ljudstvo | .« |
Vprašam torej: je mar Bog zavrgel svoje | ljudstvo | ? |
se jim sprevrže v past in zanko, v | spotaknjenje | in v povračilo, oči naj jim otemnijo, |
past in zanko, v spotaknjenje in v | povračilo | , oči naj jim otemnijo, da ne bodo |
bogastvo za svet in njihovo pomanjšanje | bogastvo | za pogane, kaj bo šele prineslo njihovo |
ti, divja oljka, vcepljen na njihovo | mesto | in začel iz korenin črpati sočnost |
zaradi njihove neposlušnosti dosegli | usmiljenje | , tako so sedaj tudi ti zaradi usmiljenja, |
v nepokorščino, da bi vsem izkazal | usmiljenje | . |
kdo prej kaj dal, da bi moral dobiti | povračilo | ?« |
ima dar slúženja, naj ga uporablja za | slúženje | . |
Odklanjajte | zlo | , oklepajte pa se dobrega. |
pomagajte svetim v potrebi, gojite | gostoljubje | . |
Pred vsemi ljudmi skušajte delati | dobro | . |
se premagati hudemu, temveč premagaj | húdo | z dobrim. |
namreč ni treba bati, kadar delamo | dobro | , ampak kadar delamo húdo. |
kadar delamo dobro, ampak kadar delamo | húdo | . |
Delaj | dobro | , pa boš imel od nje priznanje. |
Delaj dobro, pa boš imel od nje | priznanje | . |
Oblast je namreč božja služabnica tebi v | dobro | . |
Če pa delaš | húdo | , se boj! |
pravično kaznuje tistega, ki počenja | húdo | . |
Ljubezen bližnjemu ne prizadeva | hudega | ; ljubezen je torej spolnitev postave. |
Odvrzimo torej dela teme in nadenímo si | orožje | luči. |
Jezusa Kristusa in ne skrbite za svoje | telo | , s tem da strežete njegovim strastem. |
vse; drugi, ki je slaboten, pa jé samo | sočivje | . |
vsak naj skuša poglobiti svoje osebno | prepričanje | . |
Gospod, se bo pred mano upognilo vsako | koleno | in vsak jezik bo slavil Boga.« |
to, da ne boste bratu v spotiko ali v | pohujšanje | . |
Prepričanje | , ki ga imaš iz vere glede jedi, ohrani | |
slabosti šibkih, ne pa iskati lastno | ugodje | . |
ugoditi bližnjemu, in sicer v njegovo | dobro | in njegovo spodbudo. |
pred nami, je bilo napisano v naše | poučenje | , da bi oprti na potrpežljivost in na |
Bog upanja pa naj napolni vaše | verovanje | z vsem veseljem in mirom, da bi bili |
to opravil in jim v redu izročil to | darilo | , bom mimo vas šel v Španijo. |
sta tvegala glavo, da bi mi rešila | življenje | . |
hočem, da si pametno prizadevate za | dobro | in da ste nedovzetni za zlo. |
prizadevate za dobro in da ste nedovzetni za | zlo | . |
Gospodu jaz, Têrtij, ki sem napisal to | pismo | . |
Pozdravlja vas Gaj, pri katerem uživam | gostoljubje | jaz in celotna skupnost. |
poklicani k svetosti z vsemi, ki kličejo | ime | našega Gospoda Jezusa Kristusa kjer |
nobenega daru milosti, ko pričakujete | razodetje | našega Gospoda Jezusa Kristusa. |
Zvest je Bog, ki vas je poklical v | občestvo | s svojim Sinom Jezusom Kristusom, našim |
Mar ste bili krščeni v Pavlovo | ime | ? |
more reči, da ste bili krščeni v moje | ime | . |
Bog pred veki vnaprej določil za naše | zveličanje | . |
in uho ni slišalo in kar v človekovo | srce | ni prišlo, kar je Bog pripravil tistim, |
Vsak bo prejel svoje | plačilo | po lastnem prizadevanju. |
Naj kdo na ta temelj zida | zlato | , srebro, dragocene kamne, les, seno |
Naj kdo na ta temelj zida zlato, | srebro | , dragocene kamne, les, seno ali slamo, |
Tisti, čigar delo bo zdržalo, bo prejel | plačilo | ; tisti pa, katerega delo bo zgorelo, |
Tedaj bo vsak prejel od Boga | priznanje | , ki mu gre. |
Bog nas apostole postavil na zadnje | mesto | , kakor da smo obsojeni na smrt, kakor |
veste, da ščepec kvasu prekvasi vse | testo | ! |
Toda umili ste se, se posvetili in | opravičenje | dosegli v imenu Gospoda Jezusa Kristusa |
nečistost, ampak za Gospoda, Gospod pa je za | telo | . |
Če kdo misli, da bi svoje | dekle | spravil v sramoto, ko bi se postarala, |
odločen v svojem srcu, da bo za svoje | dekle | skrbel, bo storil prav. |
Kdor torej omoži svoje | dekle | , stori prav, kdor pa jè ne omoži, stori |
Vemo, da imamo vsi | spoznanje | . |
tega trenutka navajeni na malika, jedo | meso | , kot da bi bilo darovano malikom. |
Če namreč kdo opazi tebe, ki imaš | spoznanje | , kako sediš v malikovalnici za mizo, |
nimava pravice, da bi opustila ročno | delo | ? |
Ali ne veste, da tisti, ki skrbijo za | bogoslužje | , živijo od svetišča in da dobijo delež |
pod oblakom in da so šli vsi skozi | morje | in da so bili v oblaku in morju vsi |
bili za zgled, zapisano pa je bilo v | svarilo | nam, ki smo dočakali dopolnitev časov. |
Zato mora imeti na glavi | pokrivalo | , ker se tako vedejo angeli, sicer |
izvira iz moškega, tako moški prejme | življenje | od ženske, vse je pa od Boga. |
Njej so namreč dani dolgi lasje za | ogrinjalo | . |
Duhu namreč smo bili vsi krščeni v eno | telo | , naj bomo Judje ali Grki, sužnji ali |
manj vredni časti, izkazujemo večje | spoštovanje | in z manj uglednimi lepše ravnamo. |
Dà, Bog je sestavil | telo | in skromnemu namenil več časti, da |
In ko bi razdal vse svoje | imetje | in ko bi žrtvoval svoje telo, da bi |
svoje imetje in ko bi žrtvoval svoje | telo | , da bi zgorel, pa ne bi imel ljubezni, |
Ko pa sem postal mož, sem dal | slovo | temu, kar je otroškega. |
ogledalu, megleno, takrat pa iz obličja v | obličje | . |
znamenje za vernike, temveč za nevernike, | preroštvo | pa ni znamenje za nevernike, temveč |
temveč za nevernike, preroštvo pa ni | znamenje | za nevernike, temveč za vernike. |
prispeva: ta pesem, oni nauk, eden | razodetje | , drugi dar jezika, tretji razlaganje. |
razodetje, drugi dar jezika, tretji | razlaganje | . |
Spodnesel bo vsakršno | poglavarstvo | in sleherno oblast in moč, kraljevanje |
poglavarstvo in sleherno oblast in moč, | kraljevanje | pa izročil Bogu Očetu. |
Bog pa mu dá | steblo | , kakor je sklenil, in sicer vsakemu |
in sicer vsakemu izmed semen lastno | steblo | . |
Sejemo zemeljsko | telo | , vstaja duhovno telo. |
Načrti za | potovanje | |
smo v stiskah, smo v vašo tolažbo in | odrešenje | . |
pomaga, da potrpežljivo prenašate isto | trpljenje | , ki ga prenašamo tudi mi. |
zopet k vam, da bi me vi preskrbeli za | potovanje | v Judejo. |
vtisnil pečat in v naša srca položil | poroštvo | Duha. |
vero, nasprotno, zavzeti smo za vaše | veselje | . |
druge vonj po življenju, ki vodi v | življenje | . |
Le kdo je zmožen za tolikšno | poslanstvo | ? |
Izraelci niso mogli Mojzesu pogledati v | obličje | zaradi sijaja na obličju, čeprav je |
Ker imamo torej tako veliko | upanje | , živimo v popolnem zaupanju, in ne |
v naših srcih, da bi jasno spoznali | veličastvo | Boga, ki žari na obrazu Jezusa Kristusa. |
Vedno nosimo v svojem telesu Jezusovo | umiranje | , da bi se v našem telesu razodelo Jezusovo |
vas, da bi milost po mnogih obogatila | češčenje | in prekipela v božjo slavo. |
pripravlja čez vso mero veliko, večno | bogastvo | slave, ker ne gledamo na to, kar se |
želimo kar po vrhu obleči naše nebeško | bivališče | , seveda, če se tudi izkažemo, da smo |
željo vsadil, je Bog, in on nam je za | jamstvo | dal Duha. |
Kristusovim sodnim stolom, da bo vsak prejel | plačilo | za to, kar je v zemeljskem življenju |
kar je v zemeljskem življenju delal, | dobro | ali slabo. |
zemeljskem življenju delal, dobro ali | slabo | . |
in v božjem strahu dopolnjujmo svoje | posvečenje | ! |
Imejte | srce | za nas! |
povedal, da ste z mojim srcem povezani na | življenje | in smrt. |
stanovitno spreobrnitev, ki pelje v | zveličanje | , svetna žalost pa povzroči smrt. |
gorečnost vam je obrodilo; poleg tega pa še | opravičevanje | , nejevoljo, strah, hrepenenje, gorečnost, |
še opravičevanje, nejevoljo, strah, | hrepenenje | , gorečnost, pa tudi kazen. |
da smo prosili Tita, naj pri vas to | delo | ljubezni tudi izpelje, kakor ga je |
imate vsega v obilju, vero, besedo in | spoznanje | , vsakršno gorečnost in ljubezen, ki |
okoliščinah vaše obilje olajša njihovo | pomanjkanje | , da bo nekoč tudi njihovo obilje olajšalo |
nekoč tudi njihovo obilje olajšalo vaše | pomanjkanje | . |
Hvala Bogu, ki je Titu položil v | srce | enako vnemo za vas. |
Saj skrbimo za | dobro | ne le v očeh Gospoda, ampak tudi v |
še obilno ostalo za vsakršno dobro | delo | , kakor je pisano: |
Tisti, ki sejalcu priskrbi | seme | , bo priskrbel tudi kruh za živež in |
tudi kruh za živež in pomnožil bo vaše | seme | ter pospeševal sadove vaše pravičnosti. |
tej nabirki ni le v tem, da rešuje | pomanjkanje | pri svetih, temveč v tem, da se Bogu |
oblastjo, ki jo je dal Gospod v vaše | napredovanje | in ne v vaše uničenje, me ne bo sram. |
Gospod v vaše napredovanje in ne v vaše | uničenje | , me ne bo sram. |
mejah tistega, kar nam je odmeril Bog, | merilo | vsega. |
Nikakor nismo čez mero ponosni na | tuje | prizadevanje. |
Nikakor nismo čez mero ponosni na tuje | prizadevanje | . |
oškodoval in od njih dobil sredstva za | preživljanje | , da bi lahko služil vam. |
Ko sem bil pri vas in sem trpel | pomanjkanje | , nisem bil nikomur v breme. |
trpel pomanjkanje, nisem bil nikomur v | breme | . |
bom še varoval, da vam ne bi bil v | breme | . |
namestnik kralja Haréta zastražiti | mesto | Damaščanov, da bi me ujel, pa so me |
ujel, pa so me v košu spustili skozi | okno | po zidu, da sem ušel njegovim rokam. |
razodetij prevzel, mi je bil dan v | telo | trn, satanov angel, ki me tepe, da |
Samo v tem, da vam jaz nisem bil v | breme | . |
odpravljam k vam, vendar vam ne bom v | breme | , ker ne iščem vaših dobrin, ampak vas. |
V | breme | vam nisem bil. |
prej grešili, pa se za nečistost in | prešuštvovanje | in razuzdanost, ki so jo zagrešili, |
ampak samo do tega, da bi vi delali | dobro | , čeprav bi mi veljali za nepreskušene. |
ne tekel, ali da ne bi bil tekel v | prazno | . |
tisti, ki je bil usposobil Petra za | oznanjevanje | med obrezanimi, je usposobil tudi mene |
obrezanimi, je usposobil tudi mene za | oznanjevanje | med pogani, - in ko so spoznali milost, |
stebre, podali meni in Bárnabu desnico v | znamenje | vzajemnosti; midva naj bi šla med pogane, |
Če pa se mi, ki iščemo | opravičenje | v Kristusu, tudi sami izkažemo za grešnike, |
naslanjajo na dela postave, pa zadene | prekletstvo | . |
bila dana postava, ki bi mogla dati | življenje | . |
pod postavo, da bi mi tako prejeli | posinovljenje | . |
Tisti, ki iščete | opravičenje | v postavi, nimate nič več skupnega |
Duh nam daje, da od vere pričakujemo | opravičenje | , v katero upamo. |
Peščica kvasa skvasi vse | testo | . |
Le da vam svoboda ne bo pretveza za | življenje | po mesu, temveč služíte drug drugemu |
je zoper duha, duh pa, kar je zoper | meso | . |
ki so Kristusovi, so križali svoje | meso | s strastmi in poželenji vred. |
Vsakdo naj presodi svoje | ravnanje | in tako bo pridržal lastno hvalo zase, |
drugim; vsak bo namreč nosil svoje | breme | . |
To se pravi: kdor seje v svoje | meso | , bo od mesa žel pogubo; kdor pa seje |
pa seje v duha, bo od duha žel večno | življenje | . |
Dokler torej še utegnemo, delajmo | dobro | vsem, še posebej pa bratom v veri. |
sklep Očetove volje, da bi slavili | veličastvo | njegove milosti, s katero nas je oblagodaril |
Po njegovi krvi imamo | odrešenje | , odpuščanje grehov po bogastvu njegove |
Po njegovi krvi imamo odrešenje, | odpuščanje | grehov po bogastvu njegove milosti. |
ste tudi verovali in v njem prejeli | znamenje | Svetega Duha, ki je bil obljubljen. |
Ta je poroštvo naše dediščine, v | odrešenje | ljudstva, ki si ga je Bog pridobil, |
vašega srca, da bi doumeli, v kakšno | upanje | vas je poklical, kako bogato je veličastvo |
svojo desnico v nebesih, nad vsakršno | vladarstvo | in oblast, nad vsakršno silo in gospostvo |
vladarstvo in oblast, nad vsakršno silo in | gospostvo | ter nad vsakršno ime, ki se ne imenuje |
silo in gospostvo ter nad vsakršno | ime | , ki se ne imenuje samo na tem svetu, |
polnost njega, ki do dna prešinja celotno | stvarstvo | . |
dobrosrčnosti do nas v Kristusu Jezusu čezmerno | bogastvo | svoje milosti. |
telesu, ko je v svoji osebi uničil | sovraštvo | . |
Vanj se z drugimi tudi vi vzidavate za | božje | bivališče v Duhu. |
drugimi tudi vi vzidavate za božje | bivališče | v Duhu. |
pogane... mislim, da ste slišali za | delovanje | božje milosti, ki mi je bila dana v |
milosti, ki mi je bila dana v vaše | odrešenje | . |
oznanjam poganom nedoumljivo Kristusovo | bogastvo | , da vse poučujem o skrivnostnem načrtu, |
Kristusovo ljubezen, ki presega vsakršno | spoznanje | , tako, da bi zaživeli v vsej božji |
čez vsa nebesa, da bi napolnil vse | stvarstvo | . |
učitelji, da se sveti usposobijo za | opravljanje | poslanstva pri oblikovanju Kristusovega |
Navodila za | novo | življenje |
Navodila za novo | življenje | |
Isto velja za | kvantanje | in nespametno ali prostaško govorjenje; |
kvantanje in nespametno ali prostaško | govorjenje | ; vse to je nespodobno. |
vse to kliče božjo jezo nad uporno | človeštvo | . |
skrivnost je velika; s tem mislim na | razmerje | Kristusa do Cerkve. |
evangelija, za katerega opravljam | poslanstvo | v verigah, in govoril o njem s srčnostjo, |
sem, da bo on, ki je začel v vas dobro | delo | , to delo izpolnil do dneva Kristusa |
To mi je v | veselje | in mi tudi bo v veselje. |
To mi je v veselje in mi tudi bo v | veselje | . |
sočustvovanje in usmiljenje, dopolníte moje | veselje | s tem, da ste istih misli in iste ljubezni, |
Bog povzdignil nad vse in mu podelil | ime | , ki je nad vsakim imenom, da se v |
se v Jezusovem imenu pripogne vsako | koleno | v nebesih, na zemlji in pod zemljo |
delajte s strahom in s trepetom za svoje | zveličanje | . |
svojem blagohotnem načrtu zbuja v vas | hotenje | in delovanje. |
blagohotnem načrtu zbuja v vas hotenje in | delovanje | . |
Kristusov dan pohvalil, da nisem v | prazno | tekel in se nisem v prazno trudil. |
nisem v prazno tekel in se nisem v | prazno | trudil. |
Kristusa približal smrti, ko je tvegal | življenje | , da bi storil zame to, česar vi niste |
podvreči vse, preobrazil naše bedno | telo | , tako da ga bo naredil podobno svojemu |
si želim čim obilnejšega sadu v vaše | dobro | . |
iz oblasti teme in nas prestavil v | kraljestvo | svojega ljubljenega Sina, v katerem |
ljubljenega Sina, v katerem imamo | odrešenje | , odpuščanje grehov. |
ljubljenega Sina, v katerem imamo odrešenje, | odpuščanje | grehov. |
in da je po njem spravil s sabo vse | stvarstvo | . |
seboj, da bi vas privedel pred svoje | obličje | svete, brezgrajne in neoporečne, če |
obrezo, s katero ste slekli svoje meseno | telo | . |
nečistost, nesramnost, strastnost, hudobno | poželenje | in slo po čim večjem imetju, ki je |
to: jezo, vzkipljivost, hudobnost, | obrekovanje | , nesramno govorjenje svojih ust. |
vzkipljivost, hudobnost, obrekovanje, nesramno | govorjenje | svojih ust. |
oblekli novega, ki se prenavlja za polno | spoznanje | , po podobi svojega Stvarnika. |
ljubljeni, si torej oblecite čim globlje | usmiljenje | , dobrotljivost, ponižnost, krotkost, |
grenite svojih otrok, da ne zapadejo v | malodušje | . |
pa za ljudi, saj veste, da boste v | povračilo | prejeli dediščino od Gospoda. |
ti edini sodelovali z menoj za božje | kraljestvo | in mi bili v tolažbo. |
Dajem mu namreč | priznanje | , da se veliko trudi za vas, za tiste |
In ko boste | pismo | prebrali, poskrbite, da ga bodo prebrali |
prebrali tudi v laodikéjski Cerkvi, | pismo | , poslano v Laodikéjo, pa preberite |
kako smo nastopali med vami v vaše | dobro | . |
ste začeli posnemati nas in Gospoda: | oznanilo | ste sprejeli v veliki stiski in z veseljem |
prej doživeli v Filípih, kakor veste, | trpljenje | in zasramovanje, smo se opogumili v |
Filípih, kakor veste, trpljenje in | zasramovanje | , smo se opogumili v našem Bogu in vam |
samo božji evangelij, ampak tudi svoje | življenje | , in sicer zato, ker ste se nam priljubili. |
delali, da ne bi bili komu izmed vas v | breme | . |
spodobi pred Bogom, ki vas kliče v svoje | kraljestvo | in v svojo slavo. |
močno prizadevali, da bi videli vaše | obličje | : tako zelo smo hrepeneli po vas |
vrnil Timótej in nam prinesel veselo | sporočilo | o vaši veri in o vaši ljubezni in kako |
se zahvalimo Bogu glede vas za vse | veselje | , ki ga zaradi vas čutimo pred našim |
gorečnostjo, da bi mogli videti vaše | obličje | in dopolniti, kar še manjka vaši veri. |
nečistovanja, da vsakdo izmed vas ohrani svoje | telo | v svetosti in časti, ne pa v razuzdanem |
oklep vere in ljubezni, za čelado pa | upanje | v zveličanje. |
in ljubezni, za čelado pa upanje v | zveličanje | . |
njihovega dela imejte do njih največje | spoštovanje | in ljubezen. |
Rotim vas pri Gospodu, da preberete to | pismo | vsem bratom. |
Gospod jih bo obsodil na večno | pogubljenje | , stran od veličastva svojega obličja |
bi s svojo močjo izpolnil vse vaše | hrepenenje | po dobrem ter udejanil vašo vero. |
kar se imenuje Bog ali uživa božje | češčenje | , takó da se bo celó usedel v božje |
češčenje, takó da se bo celó usedel v | božje | svetišče in se razkazoval, kakor da |
češčenje, takó da se bo celó usedel v božje | svetišče | in se razkazoval, kakor da je Bog. |
Izvoljeni za | zveličanje | |
nam dal neminljivo tolažbo ter blago | upanje | , pa naj opogumi vaša srca in jih utrdi |
garali noč in dan, da ne bi bili v | breme | komu izmed vas |
smo bili pri vas, smo vam dali tole | navodilo | : |
bratje, pa se ne naveličajte delati | dobro | . |
so se od tega oddaljili in zašli v | besedičenje | . |
Hvaležnost za | usmiljenje | |
verovali vanj in tako prišli v večno | življenje | . |
spregovorile o tebi, ti polagam na | srce | to naročilo: z njihovo pomočjo bojuj |
spregovorile o tebi, ti polagam na srce to | naročilo | : z njihovo pomočjo bojuj dober boj. |
Za to | oznanilo | sem bil jaz postavljen za glasnika |
razumen, urejen, gostoljuben, zmožen za | poučevanje | ; nikakor pa ne pijanec in pretepač, |
opravljajo, si namreč pridobijo lepo | mesto | in popolno zaupanje v veri v Kristusu |
namreč pridobijo lepo mesto in popolno | zaupanje | v veri v Kristusu Jezusu. |
lažejo in imajo že v svojo vest vžgano | znamenje | . |
Ti bodo branili ženitev in | uživanje | nekaterih jedi, ki jih je ustvaril |
ker obljublja sedanje in prihodnje | življenje | . |
Dokler ne pridem, skrbi za | branje | Svetega pisma, za opominjanje in poučevanje! |
pridem, skrbi za branje Svetega pisma, za | opominjanje | in poučevanje! |
branje Svetega pisma, za opominjanje in | poučevanje | ! |
Pazi nase in na | poučevanje | ! |
Osirotela in zapuščena vdova je svoje | upanje | naslonila na Boga in noč in dan vztraja |
ki se je zavzemala za vsakršno dobro | delo | . |
ne bodo dale prav nobenega vzroka za | obrekovanje | . |
časti, posebno tisti, ki se žrtvujejo za | oznanjevanje | besede in za poučevanje. |
žrtvujejo za oznanjevanje besede in za | poučevanje | . |
ti pred Bogom, ki vsem stvarem daje | življenje | , in pred Kristusom Jezusom, ki je pred |
prevzamejo in naj se ne zanašajo na | bogastvo | , ki je nezanesljivo, temveč na Boga, |
na Boga, ki nam obilno daje vsega v | uživanje | . |
Tako bodo dosegli pravo | življenje | . |
Jezusa Kristusa, da oznanjam obljubljeno | življenje | , ki je v Kristusu Jezusu, ljubljenemu |
tisti, ki je uničil smrt in osvetlil | življenje | in nesmrtnost po evangeliju, za katerega |
ljubezni do Kristusa Jezusa, imej za | vodilo | . |
Naj Gospod izkaže | usmiljenje | družini Onezíforja, ker me je večkrat |
da bo tisti dan pri Gospodu dosegel | usmiljenje | . |
bi tudi ti v Kristusu Jezusu dosegli | odrešenje | in večno slavo. |
odstopi od krivice, kdor kliče Gospodovo | ime | .« |
koristna in pripravna za vsako dobro | delo | . |
Jezusa Kristusa dati modrost, ki vodi v | zveličanje | . |
navdihnjeno od Boga in koristno za | poučevanje | , svarjenje, za poboljševanje in vzgojo |
od Boga in koristno za poučevanje, | svarjenje | , za poboljševanje in vzgojo v pravičnosti, |
koristno za poučevanje, svarjenje, za | poboljševanje | in vzgojo v pravičnosti, da bi bil |
človek popoln in primeren za vsako dobro | delo | . |
vsem trezen, nadloge pretrpi, opravi | poslanstvo | evangelista in izpolni svojo službo. |
Naj se jim to ne šteje v | zlo | . |
stopil Gospod in mi dal moč, da sem | oznanjevanje | dopolnil in da so ga slišali vsi pogani. |
vsakega zla in rešil v svoje nebeško | kraljestvo | . |
pobožnosti, in to v upanju na večno | življenje | - to večno življenje je Bog, ki ne |
oznanjevanju, ki je bilo zaupano meni na | povelje | Boga, našega odrešenika - Titu, pravemu |
nepokorni in nezmožni za kakršnokoli dobro | delo | . |
je namreč božja milost, ki prinaša | zveličanje | vsem ljudem. |
uresničilo blaženo upanje in razodelo | veličastvo | vélikega Boga in našega odrešenika |
krivičnosti in nas zase očistil kot izvoljeno | ljudstvo | , vneto za dobra dela. |
poslušni in pripravljeni za vsako dobro | delo | . |
napravi mi to uslugo v Gospodu: požívi mi | srce | v Kristusu! |
Obenem pa mi tudi pripravi | stanovanje | , ker upam, da vam bom po vaših molitvah |
njegovega veličastva in odseva njegovo | bistvo | . |
Potem ko je dopolnil | očiščenje | od grehov, je v nebesih sédel na desnico |
kršitev in neposlušnost dobila pravično | povračilo | , le kako bomo ušli mi, če nam ni mar |
mi, če nam ni mar za tako dragoceno | odrešenje | , ki ga je začel oznanjati Gospod in |
»Oznanjal bom tvoje | ime | svojim bratom, v zboru vernikov te |
tiste, ki jih je strah pred smrtjo vse | življenje | vklepal v sužnost. |
namreč za angele, temveč za Abrahamovo | potomstvo | . |
Njegova hiša pa smo mi, če ohranimo | zaupanje | in ponos, ki ga daje upanje. |
Potemtakem sobotni počitek čaka božje | ljudstvo | . |
zaupanjem prestolu milosti, da bomo dosegli | usmiljenje | in našli milost, ki nam bo v pravem |
Zato mora kakor za | ljudstvo | tudi zase darovati daritve za grehe. |
Kdor namreč uživa | mleko | , ni zmožen razumeti, kaj je prav, saj |
Če pa rodi | trnje | in osat, ne koristi in grozi ji prekletstvo. |
tako krivičen, da bi pozabil na vaše | delo | in ljubezen, kakršno ste skazali njegovemu |
izmed vas pokaže isto vnemo in uresniči | upanje | vse do konca, da se ne boste polenili, |
zatekli k njemu, da bi dosegli dano | upanje | . |
sidro duše, ki sega v notranjost za | zagrinjalo | , kamor je kot predhodnik za nas vstopil |
tisti Lévijevi sinovi, ki sprejemajo | duhovništvo | , imajo naročilo, naj po postavi pobirajo |
sinovi, ki sprejemajo duhovništvo, imajo | naročilo | , naj po postavi pobirajo desetino od |
ima, ker ostane na veke, edinstveno | duhovništvo | . |
bogoslužna določila in pozemeljsko | svetišče | . |
stopajo duhovniki vedno, ko opravljajo | bogoslužje | , v drugega pa enkrat na leto samo |
bogoslužje, v drugega pa enkrat na | leto | samo véliki duhovnik, pa ne brez krvi, |
S tem Sveti Duh razodeva, da pot v | svetišče | še ni odprta, dokler še stoji prvi |
rokami in ni od tega sveta, je stopil v | svetišče | enkrat za vselej, ne s krvjo kozlov |
temveč s svojo krvjo in dosegel večno | odrešenje | . |
da bi po smrti, ki jo je pretrpel za | odrešenje | od pregreh v prejšnji zavezi, tisti, |
volno in hizóp, pokropil knjigo in vse | ljudstvo | in rekel: |
pokropil tudi šotor in vse bogoslužno | orodje | . |
Kristus namreč ni stopil v | svetišče | , ki bi ga naredila človeška roka in |
daroval, kakor véliki duhovnik hodi v | svetišče | vsako leto s tujo krvjo. |
véliki duhovnik hodi v svetišče vsako | leto | s tujo krvjo. |
daritvam, ki jih darujejo iz leta v | leto | , nikoli ne more privesti do popolnosti |
Toda prav po njih se vsako | leto | oživlja spomin na grehe, saj je nemogoče, |
»Daritve in darovanja nisi hotel, a | telo | si mi pripravil. |
dnem stoji pred oltarjem, opravlja | bogoslužje | in večkrat daruje iste daritve, ki |
zaupamo, da z Jezusovo krvjo stopamo v | svetišče | po novi in živi poti, ki nam jo je |
živi poti, ki nam jo je odprl skozi | zagrinjalo | , skozi svoje telo, in imamo tudi odličnega |
odprl skozi zagrinjalo, skozi svoje | telo | , in imamo tudi odličnega duhovnika |
premišljeno grešimo, potem ko smo dobili | spoznanje | resnice, ne ostane za grehe nobena |
»Gospod bo sodil svoje | ljudstvo | .« |
Tudi do vklenjenih ste imeli | sočutje | . |
veseljem ste prenesli, da so vam pobrali | imetje | , ker ste vedeli, da imate boljšo in |
Zaradi nje so namreč stari dosegli | priznanje | . |
Zaradi nje je dobil | priznanje | , da je pravičen, ker je Bog potrdil |
Zakaj preden je bil prenesen, je dobil | priznanje | , da je |
Pričakoval je namreč | mesto | , ki ima temelje in je njegov stavbenik |
imenuje njihov Bog, saj jim je pripravil | mesto | . |
vzajemno z božjim ljudstvom izbral | trpljenje | kakor kratkotrajno grešno uživaštvo. |
trpljenje kakor kratkotrajno grešno | uživaštvo | . |
Poniževanje maziljenca je imel za večje | bogastvo | kakor zaklade Egipta. |
Gledal je namreč na | povračilo | . |
je veroval, je obhajal veliko noč in | kropljenje | s krvjo, da se pokončevalec ne bi dotaknil |
Ker so verovali, se je zrušilo | obzidje | Jêrihe, potem ko so sedem dni hodili |
marali oprostitve, da bi dosegli boljše | vstajenje | . |
Nekateri so izkusili | zasmehovanje | in bičanje, pa še verige in ječo. |
Nekateri so izkusili zasmehovanje in | bičanje | , pa še verige in ječo. |
kožuhih in kozjih kožah, trpeli so | pomanjkanje | , stiske in zatiranje. |
kožah, trpeli so pomanjkanje, stiske in | zatiranje | . |
Čeprav so vsi ti prejeli zaradi vere | priznanje | , vendar niso dosegli izpolnitve obljube, |
On je za | veselje | , ki ga je čakalo, preziral sramoto |
ki je od grešnikov pretrpel tolikšno | nasprotovanje | , da se v svojih srcih ne boste utrudili |
bolj pokorili Očetu duš in tako imeli | življenje | ? |
Ni namreč našel poti za | spreobrnjenje | , čeprav ga je iskal v solzah. |
stresel,« pa ne le »zemljo«, temveč tudi » | nebo | «. |
Ker torej prejemamo neomajno | kraljestvo | , se zahvaljujmo in Bogu v spoštljivem |
Zato je dobro okrepčati | srce | z milostjo, ne pa s predpisi o jedeh. |
kri véliki duhovnik nese za greh v | svetišče | , sežigajo zunaj šotorišča. |
daritev, sad ustnic, ki slavijo njegovo | ime | . |
pastir ovc, naj vas usposobi za vse | dobro | , da boste spolnili njegovo voljo. |
V veliko | veselje | si štejte, moji bratje, kadar pridete |
Prostovoljno nas je priklical v | življenje | z besedo resnice, da bi bili tako rekoč |
»Sédi semkaj na dobro | mesto | ,« revežu pa rečete: |
da bi jima dal, kar potrebujeta za | življenje | , kaj to pomaga? |
popoln človek in zmožen brzdati svoje | telo | . |
nam pokorni, usmerjamo vse njihovo | telo | . |
ki kvari vsega človeka in razvnema | kolo | življenja, njega pa podžiga pekel. |
»Danes ali jutri odpotujemo v to in to | mesto | , tam ostanemo eno leto, trgovali bomo |
v to in to mesto, tam ostanemo eno | leto | , trgovali bomo in bogateli,« sploh |
Kdor torej zna delati | dobro | , pa ne dela, greši. |
zoper vas in kakor ogenj razjedla vaše | meso | . |
mrtvih Jezusa Kristusa, prerodil za živo | upanje | , za neuničljivo, brezmadežno in nepokvarljivo |
vas po veri varuje, da boste dosegli | zveličanje | , ki čaka, da se v poslednjem času razodene. |
To | zveličanje | so preiskovali in se vanj poglabljali |
njih in napovedoval Kristusu namenjeno | trpljenje | in kasnejše poveličanje. |
Kristusu namenjeno trpljenje in kasnejše | poveličanje | . |
Poziv v sveto | življenje | |
ste svoja srca očistili za pristno | bratoljubje | . |
da boste z njegovo pomočjo rasli v | zveličanje | , saj ste vendar okusili, da je Gospod |
odposlancem, da kaznujejo hudodelce in dajo | priznanje | poštenjakom. |
Bog namreč hoče, da delate | dobro | in tako zaprete usta nevednim nespametnim |
Je pa pred Bogom zaslužno, če delate | dobro | in če potrpežljivo prenašate bridkost. |
opazovali vaše spoštljivo in neoporečno | življenje | . |
Postale ste njene hčere, če delate | dobro | in se ne pustite prestrašiti od nobene |
Ne vračajte hudega za | húdo | in ne sramotite tistega, ki vas sramoti! |
Zakaj »kdor hoče ljubiti | življenje | in videti dobre dni, naj zadržuje svoj |
kdo vam bo škodil, če boste vneti za | dobro | ! |
bodo tisti, ki sramotijo vaše lepo | življenje | v Kristusu, osramočeni prav v tem, |
V tem Duhu je šel oznanjat | odrešenje | tudi duhovom, ki so bili v ječi. |
Saj veste, da prav takšno | trpljenje | prenašajo vaši bratje, ki so po svetu. |
je podarila vse, kar je potrebno za | življenje | in pobožnost. |
razvijati iz vere krepost, iz kreposti | spoznanje | , iz spoznanja samoobvladanje, iz samoobvladanja |
iz kreposti spoznanje, iz spoznanja | samoobvladanje | , iz samoobvladanja potrpežljivost, |
potrpežljivosti pobožnost, iz pobožnosti | bratoljubje | , iz bratoljubja ljubezen. |
pustile nedejavne in brez sadov za | spoznavanje | našega Gospoda Jezusa Kristusa. |
na široko pripravljen vstop v večno | kraljestvo | našega Gospoda in odrešenika Jezusa |
Na lastne oči smo videli njegovo | veličastvo | . |
jih je strmoglavil v mračno peklensko | brezno | in jih prihranil za sodbo. |
mesti Sódomo in Gomóro je obsodil na | uničenje | in ju upepelil in postavil za svarilo |
uničenje in ju upepelil in postavil za | svarilo | prihodnjim brezbožnežem. |
za krivico pa bodo prejeli primerno | plačilo | . |
V | veselje | jim je kratkotrajna nasladnost. |
skušal opominjati in dramiti vaše jasno | mišljenje | . |
Pričujemo in oznanjamo vam večno | življenje | , ki je bilo pri Očetu in se je nam |
Vi pa imate | maziljenje | od Svetega in vsi to veste. |
Od začetka ste slišali tole | oznanilo | : |
Mi vemo, da smo prešli iz smrti v | življenje | , ker brate ljubimo. |
Ljubezen pa poznamo po tem, da je On dal | življenje | za nas, in takó smo tudi mi dolžni |
nas, in takó smo tudi mi dolžni dati | življenje | za brate. |
biti božja ljubezen v človeku, ki ima | premoženje | in vidi, da je brat v pomanjkanju, |
brat v pomanjkanju, pa zapira svoje | srce | pred njim? |
resnice, in pred njim bomo pomirili svoje | srce | . |
Ljubezen nam daje popolno | zagotovilo | za dan sodbe, kajti kakršen je on, |
Če priznavamo človeško | pričevanje | , je božje pričevanje večje, kajti pričevanje |
Kdor veruje v Božjega Sina, nosi to | pričevanje | v sebi. |
ga ima za lažnivca, ker ne veruje v | pričevanje | , s katerim Bog pričuje za svojega sina. |
Bog nam je dal večno | življenje | in to življenje je v njegovem Sinu. |
Bog nam je dal večno življenje in to | življenje | je v njegovem Sinu. |
Kdor ima Sina, ima | življenje | ; kdor Božjega Sina nima, nima življenja. |
pišem, da boste vedeli, da imate večno | življenje | , vam, ki verujete v Božjega Sina. |
za smrt, naj zanj prosi in dal mu bo | življenje | , seveda tistim, ki ne grešijo za smrt. |
trudom dosegli, ampak dobite polno | plačilo | . |
Kdor dela | dobro | , je od Boga; kdor pa dela húdo, Boga |
dostojanstva, ampak zapustili svoje | bivališče | , hrani večno vklenjene v temi za sodbo |
tudi ti v svojem sanjarjenju skrunijo | telo | , zametujejo gospostva in sramotijo |
s hudičem in prepiral za Mojzesovo | truplo | , si hudiča ni upal sramotiti in obsojati, |
vztrajajte v božji ljubezni in čakajte na | usmiljenje | našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki |
Gospoda Jezusa Kristusa, ki pelje v večno | življenje | . |
polne veselja postaviti pred svoje | veličastvo | , edinemu Bogu, našemu odrešeniku, |
osvobodil naših grehov ter napravil iz nas | kraljestvo | ter duhovnike za svojega Boga in Očeta, |
pêči razbeljen bron, glas pa kakor | bučanje | mnogih vodá. |
Vendar ti je v | dobro | to, da sovražiš početje nikolajevcev, |
Vendar ti je v dobro to, da sovražiš | početje | nikolajevcev, saj ga tudi sam sovražim. |
Vem za tvojo stisko in za tvoje | uboštvo | - vendar si bogat - ter za obrekovanje |
uboštvo - vendar si bogat - ter za | obrekovanje | tistih, ki se razglašajo za Jude, pa |
tvojo ljubezen, za tvojo vero, za tvoje | slúženje | in za tvojo stanovitnost. |
Nanj bom napisal | ime | svojega Boga in ime mesta svojega Boga, |
Nanj bom napisal ime svojega Boga in | ime | mesta svojega Boga, novega Jeruzalema, |
neba od mojega Boga, ter svoje novo | ime | . |
Zatem sem imel | videnje | : glej, odprla so se vrata v nebo in |
videnje: glej, odprla so se vrata v | nebo | in prejšnji glas, ki sem ga bil slišal |
prestola pa se je pela mavrica, na | oko | podobna smarágdu. |
podobno juncu, tretje bitje je imelo | obličje | kakor človek, četrto bitje pa je bilo |
slavo, čast in moč, ker si ustvaril vse | stvarstvo | , po tvoji volji je vse nastalo in vse |
ter si jih napravilo našemu Bogu za | kraljestvo | in duhovnike in kraljevali bodo na |
je bilo zaklano, da prejme oblast in | bogastvo | , modrost in moč, čast, slavo in hvalo.« |
Tedaj je vsak izmed njih dobil belo | oblačilo | in rečeno jim je bilo, naj potrpijo |
da ne bi pihali ne na zemljo ne na | morje | ne v katerokoli drevo. |
zemljo ne na morje ne v katerokoli | drevo | . |
dana oblast, da pustošijo zemljo in | morje | : |
In slišal sem | število | zaznamovanih, sto štiriinštirideset tisoč |
bitij, padli pred prestolom na svoje | obličje | in molili Boga: |
Zatrobil je drugi angel: in v | morje | je treščila kakor velika ognjena gora. |
Dan ji je bil ključ za | žrelo | brezna. |
Odprla je | žrelo | brezna in iz žrela se je vzdignil dim, |
pripravljeni čakali na uro, dan, mesec in | leto | , da pomoré tretjino ljudi. |
dvesto milijonov; slišal sem njihovo | število | . |
Z desno nogo je stopil na | morje | , z levo pa na zemljo. |
živi na veke vekov, ki je ustvaril | nebo | in kar je na njem, zemljo in kar je |
njem, zemljo in kar je na njej, in | morje | in kar je v njem: |
»Vstani in izmeri božje | svetišče | in oltar ter tiste, ki molijo v njem. |
Dvorišče | pa, ki je zunaj svetišča, izpústi in | |
dvainštirideset mesecev teptali sveto | mesto | . |
Ta dva imata oblast, da zapreta | nebo | , da v dneh njunega prerokovanja ne |
Ko bosta pa dokončala svoje | pričevanje | , bo zver, ki se vzdiguje iz brezna, |
trenutek, da se sodijo mrtvi, da dobijo | plačilo | tvoji služabniki preroki, sveti in |
v puščavo, kjer ji je Bog pripravil | zavetje | , da bi jo tam hranili tisoč dvesto šestdeset |
pričevanja, saj so prezirali svoje | življenje | vse do smrti. |
velikega orla, da bi odletela na svoje | mesto | v puščavi: tam naj bi se hranila čas |
deset kron in na vsaki glavi bogokletno | ime | . |
preklinjala je njegovo ime, njegovo | bivališče | in tiste, ki prebivajo v nebesih. |
komu namenjeno ujetništvo, pojde v | ujetništvo | . |
morali dati vtisniti na desnico ali na | čelo | žig. |
samo tisti, ki je imel žig, se pravi | ime | zveri ali število njenega imena. |
je imel žig, se pravi ime zveri ali | število | njenega imena. |
Kdor je bister, naj izračuna | število | zveri: je namreč število človeka. |
so nosili napisano na čelu njegovo | ime | in ime njegovega Očeta. |
nosili napisano na čelu njegovo ime in | ime | njegovega Očeta. |
Molíte njega, ki je naredil | nebo | in zemljo, morje in izvirke vodá!« |
njega, ki je naredil nebo in zemljo, | morje | in izvirke vodá!« |
moli zver in njen kip in sprejme na | čelo | ali na roko njen žig, bo tudi sam |
»Zamahni s svojim ostrim srpom in oberi | grozdje | z zemeljske trte, ker so njene jagode |
Nato sem na nebu videl drugo | znamenje | , veliko in čudovito: sedem angelov, |
Videl sem tudi nekakšno stekleno | morje | , pomešano z ognjem. |
bili premagali zver in njen kip ter | število | njenega imena, so stali na tem steklenem |
Oblečeni so bili v čisto in bleščeče | platno | , čez prsi pa so bili prepeti z zlatimi |
slava in božja moč sta tedaj napolnili | svetišče | z dimom. |
In nihče ni mogel stopiti v | svetišče | , dokler se ne bi izpolnile sedmere |
Drugi je izlil svojo čašo v | morje | . |
Četrti je izlil svojo čašo na | sonce | . |
žgala silna vročina in preklinjali so | ime | Boga, ki ima oblast nad temi šibami. |
svojo čašo na prestol zveri in njeno | kraljestvo | je pokrila tema. |
Na čelu je imela napisano | ime | , ki je bilo skrivnost: |
oplenili jo bodo in slekli, požrli njeno | meso | ter sežgali v ognju. |
Zakaj Bog jim je vsadil v | srce | misel, da uresničijo njegov načrt, |
Ženska, ki si jo videl, pa pomeni veliko | mesto | , ki kraljuje nad kralji zemlje.« |
kakor mlinski kamen, in ga zagnal v | morje | , rekoč: |
tvoji bratje, ki ohranjajo Jezusovo | pričevanje | . |
Nato sem videl | nebo | odprto in prikazal se je bel konj. |
nosi veliko krono; napisano pa ima | ime | , ki ga ne pozna nihče, le on sam. |
Na plašču in na boku pa ima napisano | ime | : |
Jejte | meso | kraljev in meso poveljnikov, meso junakov |
Jejte meso kraljev in | meso | poveljnikov, meso junakov in meso konj |
Jejte meso kraljev in meso poveljnikov, | meso | junakov in meso konj in njihovih jezdecev, |
in meso poveljnikov, meso junakov in | meso | konj in njihovih jezdecev, meso vseh, |
in meso konj in njihovih jezdecev, | meso | vseh, svobodnjakov in sužnjev, malih |
Oba sta bila živa vržena v ognjeno | jezero | , v katerem gori žveplo. |
Nato ga je vrgel v | brezno | , ga tam zaklenil ter zapečatil vhod |
njenega kipa in si niso bili vtisnili na | čelo | in na roko njenega žiga. |
obkolili tabor svetih in ljubljeno | mesto | . |
jih je bil zapeljal, je bil vržen v | jezero | z ognjem in žveplom, kjer sta tudi |
smrt in podzemlje vržena v ognjeno | jezero | . |
knjigi življenja, je bil vržen v ognjeno | jezero | . |
Nato sem videl novo | nebo | in novo zemljo. |
Zakaj prvo | nebo | in prva zemlja sta bila izginila in |
Videl sem tudi sveto | mesto | , novi Jeruzalem, ko je prihajal z neba |
in visoko goro ter mi pokazal sveto | mesto | Jeruzalem, ki je prihajalo z neba od |
Mesto je imelo veliko in visoko | obzidje | , v njem je bilo dvanajst vrat, na vratih |
Tisti, ki je govoril z mano, je imel | merilo | , zlato trstiko, da bi izmeril mesto, |
merilo, zlato trstiko, da bi izmeril | mesto | , njegova vrata in njegovo obzidje. |
izmeril mesto, njegova vrata in njegovo | obzidje | . |
Angel je s trstiko izmeril | mesto | : merilo je dvanajst tisoč tečajev. |
Izmeril mu je tudi | obzidje | : visoko je bilo sto štiriinštirideset |
Cesta skozi | mesto | pa je bila iz suhega zlata kakor prosojen |
Gledali bodo njegovo | obličje | in njegovo ime bo na njihovih čelih. |
in da bi smeli stopiti skozi vrata v | mesto | . |
Župančičevo nagrado za življenjsko | delo | . |
Slavko Kmetič, sindikati zahtevajo | povečanje | izhodiščne plače za 13,8 odstotkov |
Na | vprašanje | , ali bodo zagotovili vožnjo vlakov |
infrastrukture, SŽ pa imajo koncesijo za | opravljanje | prometa na njej . |
V borzno | trgovanje | je bilo preneseno skoraj 1,7 milijona |
skoraj 1,7 milijona navadnih delnic na | ime | iz javne prodaje, ki predstavljajo |
Nove Ljubljanske banke (NLB) prejeli | obvestilo | , da so jim na žiro račun nakazali dividendo |
so pojasnili, da so med pripravo za | izplačilo | dividend 28. aprila izvedli testno |
ki imajo žiro račun, imajo pravilno | nakazilo | dividend knjiženo s 5. majem 1997 in |
Ker odgovora na to | vprašanje | ni ne v ustavi ne v poslovniku, se |
občinske ter obvezno gospodarsko službo za | zagotavljanje | njihove usposobljenosti za varen in |
tudi enotna pravila za graditev in | vzdrževanje | vseh javnih cest. |
premier, cestni minister in minister za | okolje | s svojimi podpisi datumsko zagotovili |
zasedanju Nata v Madridu, povabljene v | članstvo | . |
pomembnejša, kajti varnostni riziki v | prihodnje | niso na vzhodu ali severovzhodu celine, |
tudi ne, kakšne so realne možnosti za | povečevanje | plač v javnem podjetju, ki je lani |
Po Hanželovih besedah je treba na to | vprašanje | odgovoriti širše in najti sistemsko |
BS je predvidel tudi predpostavke za | doseganje | ciljev denarne politike in stabilnost |
Tolikšno zadolževanje doma bi povzročilo | izrivanje | drugih posojilojemalcev: kolikšno bi |
presegla lanske (8,8 odstotka), pogoj za | doseganje | cilja denarne politike pa je, da vlada |
Vse programe bomo premislili, na | novo | postavili prioritete, nekoliko tudi |
njegovih besedah si prizadevajo izboljšati | sodelovanje | OVS z generalštabom SV. |
Na | vprašanje | Dela, ali bo po novem OVS neposredno |
odvisno, kdaj bo dosegla polnopravno | članstvo | . |
Slovenije in njene vojske začela novo | poglavje | . |
LJUBLJANA, 8. maja - Pobuda za | zbiranje | podpisov v podporo zahtevi za predhodni |
Podobnik v skladu z zakonom prosil | ministrstvo | za notranje zadeve, naj preveri verodostojnost |
Za | mnenje | je zaprosil tudi sekretariat za zakonodajo |
gibanja in jih pozval, da glede na | stališče | sekretariata svoje vprašanje preoblikujejo |
glede na stališče sekretariata svoje | vprašanje | preoblikujejo skladno z zakonom in |
svoji pobudi predlaga referendumsko | izrekanje | , ali volivci »nasprotujejo odločitvi |
pomen, saj predvideva tudi statusno | povezovanje | s članicami petnajsterice. |
nanašajo na ratifikacijo sporazuma in | pridruževanje | Slovenije k EU, je na konferenci za |
povedala Marta Kos, direktorica urada za | informiranje | . |
kamniškega Alprema so se vrnili na | delo | . |
Kot je za | Delo | izjavil v. d. direktorja podjetja Miro |
vodstvo pa bo do 9. maja zagotovilo delno | izplačilo | marčne plače in do 16. maja še regres |
Preostale zahteve - | izplačilo | dela februarske plače, del regresa |
dela februarske plače, del regresa za | leto | 1994 in celotna zneska regresov za |
BLED, 8. maja - | Ministrstvo | za gospodarske dejavnosti je blejskim |
Kot pravijo, bi za | plačilo | najnujnejših obveznosti potrebovala |
pa vlada nadaljuje prizadevanja za | oblikovanje | parlamentarne večine, ki je potrebna |
parlamentarne večine, ki je potrebna za | črtanje | spornega ustavnega člena. |
novi pogoji za obvezno avtomobilsko | zavarovanje | . |
Bonus se po novem povečuje na | leto | za pet odstotkov (doslej 10 odstotkov), |
Gibanje | 23. december je pozval, naj na podlagi | |
ljudski iniciativi, bo določil rok za | zbiranje | podpisov državljanov Danes ga je ministrstvo |
pričakujejo, da bo zaprosil ustavno | sodišče | za mnenje še pred glasovanjem o ratifikaciji |
pričakujejo, da bo zaprosil ustavno sodišče za | mnenje | še pred glasovanjem o ratifikaciji |
»Če bo | sodišče | odločilo, da vprašanje ni ustavno, |
znašajo že slabih sedem tisoč tolarjev za | potovanje | , ki traja nad dvanajst ur . Ničkolikokrat |
administrator, šoferji, kuhar, vojaki za | zavarovanje | itd. |
omogoča sanitetnima ekipama normalno | delo | . |
Zavarovanje | enote pa bodo izvajale tudi italijanske | |
pripadnikov 10. bataljona za mednarodno | sodelovanje | , poveljnik major Boris Gregor prihaja |
razmer - ali gredo na vojno na ogroženo | območje | itd. |
letošnjih tovrstnih tekmovanj za svetovno | prvenstvo | . |
»Ne gre za | tekmovanje | čolnov off shore, ki so dvakrat do |
vode in hrup prehud zalogaj za naše | morje | , zlasti ker bi prireditev morala potekati |
lokalnih zelenih in župana opozarjajo na | mnenje | odgovornih za okolje iz švicarskega |
opozarjajo na mnenje odgovornih za | okolje | iz švicarskega kantona Vaud (Ženevsko jezero, |
tekmovanja) - da so bili namreč vplivi na | okolje | na znanem švicarskem jezeru zanemarljivi. |
so povedali, da organizirajo vsako | leto | po 250 podobnih tekmovanj po vsem svetu, |
Slovenski prireditelji pričakujejo | dovoljenje | uprave za pomorstvo, ta pa čaka na |
prireditelji pričakujejo dovoljenje uprave za | pomorstvo | , ta pa čaka na soglasje - predvsem |
uprave za pomorstvo, ta pa čaka na | soglasje | - predvsem ribiškega inšpektorja in |
elementov je na programu 26 sprememb za | zboljšanje | opreme, predvidevajo pa tudi za poldrugi |
parlamentu: sveženj gospodarskih zakonov in | pridruževanje | Evropski uniji |
ki bo zasedala isti dan, pripraviti | stališče | v zvezi s predlaganimi spremembami |
Odbor za infrastrukturo in | okolje | bo obravnaval predloge zakonov o poštnih |
komisija za evropske zadeve in odbor za | gospodarstvo | . |
poveljstva mednarodnega bataljona ter | sodelovanje | enot iz različnih držav v skupni akciji |
Slovenija kandidira za svetovno | prvenstvo | v hokeju skupine B |
tudi želeli SP skupine B prihodnje | leto | , naj bi na današnjem glasovanju odstopili |
zapisanim temu poklicu v Sloveniji izrekel | priznanje | za njihovo nesebično delo. |
izrekel priznanje za njihovo nesebično | delo | . |
se je šef države zavzel za dosledno | spoštovanje | načela legalitete, kar pomeni, da mora |
celoti seznanjeni s pogoji, ki jih | članstvo | narekuje, in s posledicami svojih morebitnih |
Na | vprašanje | , kakšne so možnosti, da bo ratifikacija |
sestanka, pa je dejal, da bo jutri dobil | mnenje | pravne službe parlamenta in takrat |
državnega zbora Janez Podobnik minuli teden | gibanje | tudi pozval k prilagoditvi referendumske |
z oprostilno razsodbo končal dobro | leto | trajajoči sodni in kar petletni kazenski |
vzporednim podjetjem privatizirati družbeno | premoženje | AC. |
Približno | leto | dni pozneje je odstopila takratna uprava |
sanacijski načrt, ki je predvideval | sodelovanje | bank upnic, vendar banke niso bile |
predvidevanjih uprave na komercialno | poslovanje | ne bo znatneje vplivala. |
zdaj zahtevajo poleg februarskih tudi | izplačilo | marčevskih plač. |
Ker so se odločili tudi za | zaprtje | vseh prodajaln Zlatarne Celje v Sloveniji, |
prekinili, ko bodo dobili zahtevane plače in | zlato | za zagon proizvodnje. |
Slovenija dobila SP skupine B za | leto | 1998 |
maja - Slovenija bo aprila prihodnje | leto | gostiteljica hokejskega SP skupine |
strokovne službe zbora posredovale svoje | mnenje | o ustreznosti referendumske pobude |
opozicijskih strank predstavila svoje | stališče | , ali je predlagani zakon o ratifikaciji |
osebami storil kazniva dejanja zoper | gospodarstvo | , zoper uradno dolžnost in javna pooblastila |
zboru predlagal, naj zaprosi ustavno | sodišče | za presojo ustavnosti ratifikacijskega |
Slovenskih železnic Marjan Rekar, komentira | dogajanje | pravzaprav z enakimi besedami: da so |
Bodo v Baslu razdelili | jugozlato | ? |
naslednic, naj razdelijo delnice in | premoženje | v tej banki po ključu Mednarodnega denarnega sklada. |
županu« naj bi pisalo: »svet izreka | nezaupanje | županu«. |
Poslanci za | preganjanje | gospodarskega kriminala |
prekinjenega rednega zasedanja opravil prvo | branje | novele kazenskega zakonika RS in vladi |
dnevni red je poleg osmih predlogov za | ratificiranje | mednarodnih sporazumov po hitrem, skrajšanem |
podpisu akceptnih nalogov in jamstva za | zavarovanje | kredita nogometnega kluba Maribor Branik |
čimprejšnje vključitve v polnopravno | članstvo | Evropske unije. |
Soglašala sta tudi s potrebo za čimprejšnje | nadaljevanje | dialoga pri iskanju sprejemljive in |
Gibanje 23. december obvestil, da tudi na | novo | vložena pobuda ni bila vložena pravilno. |
Ker gre za bistveno spremenjeno | vprašanje | , bi morali zbrati novih dvesto podpisov. |
politični sistem, so svetniki sprejeli | mnenje | k pridružitvenem sporazumu. |
referendumske zahteve z geslom Ohranimo naše | bogastvo | in jo preložilo na naslednjo sejo, |
2001). Junija bodo odpotovali na uvodno | usposabljanje | , septembra pa bodo začeli štiriletni |
zavezanosti Sloveniji« poudarjali »željo in | prizadevanje | , da bi ljudem omogočili dostop do farmacevtskih |
in odstopanje od pravila, da naj bi | vodenje | tega odbora pripadlo opozicijskim strankam. |
je priporočil primernejšo obleko za | nastopanje | pred DZ. |
lahko privošči nekoliko ležernejše | oblačilo | , nato pa dejal, da Hvalici niti šest |
imenu poslanske skupine SDS prebral | pismo | , ki so ga v stranki naslovili na predsednika |
Parlamentu je predlagal, naj prekine | odločanje | o oblikovanju komisije za odnose s |
najde kakšna zgaga, ki dober vtis in | razpoloženje | , če lahko zapišemo tako, potem pokvari. |
pravšnjo merico, da se je opogumil in v | steklo | nad vhodnimi vrati zalučal dvoje jajc. |
lahko, kako se bo zagovarjal za jajčno » | omadeževanje | « nedotakljive zgradbe. |
strinjala, da je še veliko možnosti za | povečanje | gospodarskega sodelovanja. |
podjetij, ki bi lahko vlagala v slovensko | gospodarstvo | . |
Evropskega pridružitvenega sporazuma | mnenje | o njegovi skladnosti z ustavo, in to |
ostrih zarez: sekiro z dvojnim rezilom, | gibanje | s trojico aluzij. |
obstrukcijo je bilo mogoče ustaviti | delo | posameznega zbora ali skupne seje, |
razveljavljenem zakonu o začasnem moratoriju na | vračanje | premoženja cerkvi, v kateri so bili |
o izvajanju socialnega sporazuma za | leto | 1996 in kolektivne pogodbe v višini |
spodbude mladim, da živijo svoje krščansko | življenje | tudi naprej. |
Slovencev, da nas bo Nato povabil v svoje | članstvo | v prvi skupini. |
oblast, se je Kabila zatekel na gorato | območje | na vzhodu države. |
in hrane in seveda novo napravo za | obnavljanje | kisika na postaji. |
sivim pinotom, ki sta osvojila enako | število | točk, enako število točk pa je dobil |
osvojila enako število točk, enako | število | točk pa je dobil tudi chardonnay Otmarja |
spremembah in dopolnitvah zakona o družbi za | zavarovanje | in financiranje izvoza Slovenije, predlog |
dopolnitvah zakona o družbi za zavarovanje in | financiranje | izvoza Slovenije, predlog zakona o |
Za enako | izvajanje | norm skrbi pravilo o prednostnem položaju |
globalizacije ekonomskih tokov - ni odločila za | odrekanje | suverenosti državam, temveč za skupnostno |
suverenosti državam, temveč za skupnostno | razumevanje | suverenosti. |
države, da morajo privoliti v takšno | gledanje | . |
let sovjetskega satelitstva zavrlo | življenje | dveh generacij, a ko je to minilo, |
bomo v naslednjem krogu prosili za | sodelovanje | z EU skupaj z njimi. |
Marko Slavič, je evropski prvak za | leto | 1997! |
Slavko Kmetič, ki je komentiral tudi | vedenje | vlade do železničarjev. |
sprejela v četrtek, pomeni po njegovem | uvajanje | diktature in kaže vladino nesposobnost |
države v evroatlantske povezave pogoj za | sodelovanje | Slovenije v političnem dialogu o prihodnosti |
Čuk in opozoril predvsem na premajhno | ustvarjanje | bruto dodane vrednosti, ki je slovensko |
more pristati na desetodstotno realno | povečanje | proračuna, ki bi lahko pomenilo še |
povečalo za 17 tisoč, dejansko povečuje | število | davkoplačevalcev. |
Za vsaj delno | izboljšanje | bi po izračunih v GZS potrebovali dve |
Ob tem je ponovil | mnenje | direktorjev najpomembnejših slovenskih |
pobudi tako ne more razpisati datuma za | zbiranje | podpisov državljanov za razpis predhodnega |
Goodyear Tire and Rubber Company podpisali | pismo | o nameri. |
da bodo med stavko končali izvozno | naročilo | za dolgoletnega japonskega poslovnega |
času stavke vozijo hitro pokvarljivo | blago | , živino in nevarne snovi. |
tem, da morajo voziti vlaki, ki vozijo | blago | v mednarodnem prometu, katastrofalne |
ustavo, v kateri vlada posebej poudarja | vprašanje | skladnosti tako imenovanega španskega |
Po besedah inšpektorice za | okolje | Marjane Mikula Terbuc gre za največjo |
določiti, saj še ni jasno ali olje ogroža | zajetje | pitne vode, saj naj bi prav tam, kjer |
olje je izteklo ter zalilo cesto in | zemljišče | ob njej . |
poklicne čete iz Maribora so zavarovali | prizorišče | nesreče in poskušali preprečiti še |
Našli | okostje | z dokumenti |
miselnosti, ki je spremljala pripravo in | sprejemanje | tega zakona«. |
Še večje | sprenevedanje | pa bi bilo, če bi trdili, da je to |
zapoveduje, da vozijo hitro pokvarljivo | blago | , nevarne snovi in živino. |
gre pri njihovih zahtevah zgolj za | ohranjanje | realne rasti plač in ne za njihovo |
realne rasti plač in ne za njihovo | povečanje | , in spomnili na to, da so že na lanskih |
prijavile republiškemu inšpektoratu za | delo | , saj bi morali železničarji po zakonu |
sporazumov, ki bi olajšali medsebojno | poslovanje | , se je izvoz iz Slovenije v ZRJ v prvih |
obravnavi pripravljenosti Slovenije za | članstvo | v Evropski uniji in vključevanju v |
gre po njegovem zdaj za polnopravno | članstvo | v EU. |
in tujih strokovnjakov za mednarodno | pravo | . |
je ustavno sodišče prosila tudi za | mnenje | , ali je zaveza za spremembo ustave |
sodniki glede te presoje vezani na | spoštovanje | časovnih rokov, naj bi po Čebuljevih |
redno sejo in ves dopoldan porabili za | oblikovanje | in sprejemanje dnevnega reda. |
dopoldan porabili za oblikovanje in | sprejemanje | dnevnega reda. |
Poslanci so se zavezali za | spreminjanje | ustave |
V njej naj bi iskali politično | soglasje | pri vključevanju Slovenije v EU, s |
vključevanju Slovenije v EU, s tem pa tudi | soglasje | za spreminjanje ustave in pred njo |
Slovenije v EU, s tem pa tudi soglasje za | spreminjanje | ustave in pred njo predloge za pripravo |
vlakovne odpravnike, so sindikati napisali | pismo | predsedniku vlade in zahtevali izpolnitev |
sindikatov Slovenskih železnic, naj zadrži | uresničevanje | sklepa slovenske vlade o opravljanju |
sklepa slovenske vlade lahko ogrozilo | opravljanje | železniškega prometa v tistem obsegu, |
prepričati, da si Slovenija zasluži | mesto | v prvem paketu držav, ki bodo povečale |
prvem paketu držav, ki bodo povečale | število | članic Nata, se bo ministrski predsednik |
sme več odlagati svojih korakov za | približevanje | Evropi. |
kot pogoj za vključitev v polnopravno | članstvo | v EU in ne že kot pogoj za pridruženo |
EU in ne že kot pogoj za pridruženo | članstvo | . |
Laško so na skupščini sprejeli poslovno | poročilo | za lansko leto in razdelili 1,22 milijarde |
sprejeli poslovno poročilo za lansko | leto | in razdelili 1,22 milijarde tolarjev |
Le stari upi za | vabilo | v Nato |
v začetku julija iz Madrida poslali | vabilo | , naj postane nova članica Natove družine. |
povedal, da so možnosti Slovenije, da dobi | povabilo | iz Madrida, še vedno polovične. |
je odvisno od tega, za kolikšno novo | število | članov se bodo odločili v Natu. |
Bijeli obnovili in mu vrnili nekdanje | razkošje | , ima le malo možnosti, da bi spet zaplul. |
jugoslovanske vojske v zameno za stanovanjsko | naselje | Pinješ pri Ulcinju. |
svojo promocijo oziroma da bi zbudil | zanimanje | medijev. |
viri zanikajo, da bi vilo kot začasno | zatočišče | odstopili odstavljenemu zairskemu predsedniku |
njihovi partnerji začeli odločati za | sodelovanje | s pristaniščema na Reki ali v Trstu. |
Kočarnikovo | mesto | bo prevzel dolgoletni Klausov gospodarski |
povedal, kateri minister bo moral svoje | mesto | odstopiti predsedniku ODA Michaelu |
V Sežani načrtujejo zabaviščno | središče | |
LJUBLJANA, 25. maja - Na | povabilo | predsednika republike Milana Kučana |
Na | vprašanje | , ali še vedno ocenjuje slovenske možnosti |
predsednika vlade, ni seznanjen, za jutrišnje | nadaljevanje | pogajanj, na katera je včeraj povabil |
domnevam, češ da ima stavka SŽ politično | ozadje | . |
požar, v katerem je še sam izgubil | življenje | , je še nepojasnjeno. |
našli še do nespoznavnosti zoglenelo | truplo | Romane Koren, vzrok smrti pa je bil |
skupini zagotovita pogoje za takojšnje | nadaljevanje | pogajanj. |
maja (za naslednje tri mesece) prevzel | vodenje | sveta - je uvodoma razložil, da želi |
tisti, ki bodo zaradi stavke izgubili | delo | . |
Minister za | delo | Tone Rop je dejal, da vlada zakonske |
Razmere, ki so znatno otežile | delo | v Luki Koper, se bistveno ne spreminjajo. |
V Luko in na vlado ter | vodstvo | železnic »dežujejo« protestna pisma |
kršitev spolne nedotakljivosti, spolno | nasilje | , izsiljevanje in izdelavo pornografskega |
spolne nedotakljivosti, spolno nasilje, | izsiljevanje | in izdelavo pornografskega gradiva. |
Prvič naj bi jo slikal skozi | okno | njene spalnice, zatem pa jo začel izsiljevati, |
raziskavi Ugled 97, ki jo je tretje | leto | zapored opravila ljubljanska agencija |
Krka tovarna zdravil se je na prvo | mesto | prebila z lanskega osmega mesta, njen |
uveljavitvi zakona preoblikoval v javno | podjetje | za opravljanje javnih telefonskih storitev. |
zakona preoblikoval v javno podjetje za | opravljanje | javnih telefonskih storitev. |
nove ureditve mobilne telefonije in na | novo | opredeljuje status trenutno monopolnega |
Slednja namreč zadeva | priznavanje | azila v članicah Evropske unije, medtem |
o tujcih, ki neposredno zadevata to | področje | in povzemata vrsto evropskih norm pri |
Kljub temu pa gre za | vprašanje | , ki ga je treba na evropski ravni posebej |
sprejem posebne konvencije za enotno | urejanje | azila. |
sindikati zapustili pogajanja, za njihovo | nadaljevanje | pa še vedno zahtevajo odpravo suspenzov |
Sarajevo, da bi pospešila gospodarsko | sodelovanje | med državama. |
bi zadeval zastavljeno referendumsko | vprašanje | . |
tem so si Ajdovci že zagotovili drugo | mesto | , njihove možnosti za naslov pa so razmeroma |
prehodni zakonodajni referendum, vezan na | noveliranje | zakona o denacionalizaciji, bi bila |
svetnikov in tudi obe glavni komisiji za | gospodarstvo | in negospodarstvo. |
glavni komisiji za gospodarstvo in | negospodarstvo | . |
Skrivnost umora mlade ženske, katere | truplo | so našli 25. marca nedaleč od mejnega |
svojo 27-letno ženo M. Sulejman, njeno | truplo | pa pustil ob magistralni cesti Maribor |
prišlo okoli 2. ure zjutraj, njeno | truplo | pa so našli okoli 11. ure dopoldan. |
Ovadba, ki je prišla na ptujsko | tožilstvo | , sloni zdaj na pričanju, ki so ga zapisali |
Sindikati zdaj za | nadaljevanje | pogovorov, ki še niso pogajanja, nepreklicno |
so se danes predsedniki odborov za | gospodarstvo | , za zdravstvo, delo in socialno politiko |
predsedniki odborov za gospodarstvo, za | zdravstvo | , delo in socialno politiko in za infrastrukturo |
odborov za gospodarstvo, za zdravstvo, | delo | in socialno politiko in za infrastrukturo |
socialno politiko in za infrastrukturo in | okolje | sestali s predstavniki ministrstva |
se o zagotovitvi boljših pogojev za | delovanje | SŽ. |
tudi sprejem zakonodaje, potrebne za | delovanje | in razvoj želežniškega gospodarstva. |
izvolil podpredsednico - Zahtevajo | poročilo | o železnici |
Zakon bo določil dejavnosti za | oblikovanje | celovite turistične ponudbe in promocije |
turistične ponudbe in promocije ter | obveščanje | obiskovalcev, zagotovitev denarja za |
za te dejavnosti in dal podlage za | sodelovanje | različnih subjektov, od katerih je |
razpravljali o odgovoru ministra za | delo | Toneta Ropa na poslansko vprašanje |
ministra za delo Toneta Ropa na poslansko | vprašanje | Aurelia Jurija o železničarski stavki. |
da do konca junija pripravi celovito | poročilo | o razmerah na Slovenskih železnicah. |
odborov sklada za razvoj, agencije za | prestrukturiranje | in privatizacijo, odškodninskega sklada |
Vlada je na današnji seji obravnavala | poročilo | o železniški stavki, ki traja že deveti |
Kot je povedala direktorica urada za | informiranje | Marta Kos, so se ministri seznanili |
pogajalska stran je namreč predlagala | nadaljevanje | pogovorov danes popoldne. |
odbora SKD Boštjan Turk pa je poslal » | sporočilo | za javnost v imenu SKD«. |
op. p.), zlasti tiste, ki zadevajo | kršenje | delavskih pravic. |
premierovih besedah sicer ameriško | stališče | glede števila držav, ki bodo na vrhu |
tri države, ki izpolnjujejo pogoje za | članstvo | v Severnoatlatski zvezi, vendar v Madridu |
vendar v Madridu ne bi bile povabljene v | zavezništvo | . |
zakonitostim ali pa bi morala na to | področje | s sponzorskimi sredstvi dejavnejše |
Železničarji spet na | delo | , uprava umaknila kazni |
dogovor in tako postavili temelje za | nadaljevanje | pogajanj o novi tarifni prilogi h kolektivni |
drugim je ponovil večkrat izrečeno | stališče | vlade, da izhodiščne zahteve sindikatov |
aprilskim je bil majski dvig cen na | drobno | manjši, kljub temu pa dovolj velik, |
statistični urad sporočil, da so se cene na | drobno | v Sloveniji letos maja v primerjavi |
v prvih petih mesecih lani cene na | drobno | povečale za 5,1 odstotka. |
državnemu zboru predlagal, naj poda | mnenje | o (ne)jasnosti referendumskega vprašanja. |
in njegovimi sodelavci so prišle v | ospredje | vroče teme: ameriška zahteva za vrnitev |
evropskoatlantske povezave, očitno spremeniti | mnenje | . |
Hkrati je dodal, da zahtevajo od oblasti | spoštovanje | svobode javnih občil. |
prispel v Vroclav, kjer začenja 11dnevno | potovanje | po svoji domovini. |
zgolj običajno strpnost in medsebojno | spoštovanje | . |
legalni, saj jih nista prejemala na | črno | , marveč v skladu s pogodbami. |
Za | delo | direktorja podjetja Alples Pohištvo |
Približno toliko je dobival za | vodenje | komerciale v podjetju Alples Razvojni inženiring |
delavci, ti pa so potem gnev zlili v | pismo | , ki ga je objavil Gorenjski glas. |
Na koncu so pripisali | posvetilo | , namenjeno nekdanjemu direktorju: »Služil |
namreč spet prižgali zeleno luč za | tekmovanje | z najboljšimi tremi slovenskimi klubi, |
parlamenta, zagotoviti pa denar za | delovanje | študentskih svetov na fakultetah ter |
podpisati s polnim imenom, dodati naslov in | dokazilo | o statusu študenta. |
zdi, da mora študent priložiti tudi | potrdilo | o vpisu. |
odločilno zaznamoval naše politično | prizorišče | . |
zamrznil, saj so vstopili v redno delovno | razmerje | s precej višjo plačo, trdi naš vir . |
Čeprav imajo le operativno | znanje | , so v Sovi ob reaktiviranju prevzeli |
prve pokojnine, ampak si jo lahko na | novo | izračunajo na podlagi zadnje, višje |
skušajo »upokojenci« prikazati svoje | delo | kot uspešno in učinkovito, toda resnica |
ljudska stranka postavlja kot pogoj za | soglasje | k spremembi ustave. |
Drnovšek je že za minuli petek napovedal | oblikovanje | skupnega stališča obeh strank o spremembah |
SLS naj bi dala | soglasje | k spremembi ustave, ko gre za usklajevanje |
soglasje k spremembi ustave, ko gre za | usklajevanje | v vladi, vprašanje pa je, kaj bi se |
projektih za krepitev gospodarstva, | zmanjševanje | socialnih razlik in zagotavljanje enakovrednih |
gospodarstva, zmanjševanje socialnih razlik in | zagotavljanje | enakovrednih začetnih možnosti za učinkovit |
učinkovit nadzor nad državnimi financami in | preprečevanje | gospodarskega kriminala ter evropskega |
prenovi splošne kolektivne pogodbe za | gospodarstvo | dosegli delen sporazum. |
Za ljubljansko | ocenjevanje | vin, ki že lep čas poteka pod pokroviteljstvom |
OIV (mednarodnega urada za trto in | vino | s sedežem v Parizu) in tudi po njihovih |
omogoča nagraditev le 30 odstotkov vseh v | ocenjevanje | poslanih vin . |
V letu med apriloma so | število | zaposlenih med industrijskimi dejavnostmi |
da bi oblikovali novo referendumsko | vprašanje | in ponovno sprožili akcijo zbiranja |
Odbor za | gospodarstvo | je v mnenju opozoril, da obstaja bojazen, |
predlagane rešitve v zakonu ne zadoščajo za | izboljšanje | trenutnih gospodarskih gibanj. |
Niso določeni kriteriji za | vključevanje | podjetij v sanacijo, opredeliti pa |
je večina evropskih držav izrekla za | scenarij | širitve Nata s petimi novimi članicami, |
junija - Pet pogajalskih delegacij za | nasledstvo | po nekdanji Jugoslaviji se je drugi |
meni, da bi lahko druge države arhivsko | gradivo | , ki ga potrebujejo, sicer uporabile |
Pet pogajalskih delegacij za | nasledstvo | Jugoslavije |
včerajšnji celonočni seji so namreč dosegli | soglasje | , da minimalna plača za polni delovni |
predlagajo, da se uskladijo enkrat na | leto | za 80 odstotkov inflacije, sindikati |
pa zahtevajo usklajevanje dvakrat na | leto | v višini 85 odstotkov inflacije. |
napoveduje za jutri ob 18. uri protestno | zborovanje | pred Prešernovim spomenikom, na katerem |
molčati o dogajanjih, ki so škodljiva za | mesto | , zanje pa je odgovoren župan«. |
ministrstvoma za obrambo, ki omogoča | urjenje | na Madžarskem. |
začetek postopka za spremembo ustave tudi | besedilo | spremembe 68. člena, ki zdaj določa, |
Gradivo | nima oznak zaupnosti in je podlaga | |
izvedbo spremembe ustave vlada predlaga | sprejetje | ustavnega zakona, s katerim se določajo |
članic EU, ki so imeli tri leta stalno | prebivališče | na ozemlju RS. |
nepremičnin dana samo osebam, ki imajo stalno | bivališče | v Sloveniji in nekajletno nepretrgano |
Sloveniji in nekajletno nepretrgano stalno | bivališče | , da je nakup nepremičnin povezan z |
opredelila in tudi pripravila predloge za | odločanje | DZ. |
seji so državni svetniki obravnavali | poročilo | družbene pravobranilke o ugotovitvah |
ugotovitvah glede privatizacije in | poročilo | agencije za revidiranje o poteku lastninskega |
privatizacije in poročilo agencije za | revidiranje | o poteku lastninskega preoblikovanja. |
Vlada meri | razpoloženje | delodajalcev do proračuna |
proračuna za letošnje in prihodnje | leto | »čim bolj« upoštevali stališča GZS |
Kar zadeva | približevanje | Evropski uniji, je Podobnik povedal, |
nanašajo na proračun, zagotavljajo | uveljavljanje | strategije konkurenčne sposobnosti |
Na | vprašanje | Dela, koliko bi lahko znašal obseg |
celoti, sprožila pa je tudi dejavnosti za | oblikovanje | zaščitne zakonodaje. |
68. členom, ta pa tujcem prepoveduje | lastništvo | nad zemljišči. |
uveljavitev ustavne spremembe in za prehodno | obdobje | , ko bo treba sprejeti tudi zaščitno |
v istem času javno razglasilo svoje | mnenje | , po katerem bi Slovenija, če bi ratificirala |
prenovi splošne kolektivne pogodbe za | gospodarstvo | sta danes uskladili še zadnji del pogodbe |
inflacije v višini 8,8 odstotka za vse | leto | . |
Za uvod v četrto | srečanje | predsednikov srednjeevropskih držav |
ministru Williamu Cohenu za ugodnejše | mnenje | ameriške vlade o slovenski kandidaturi |
Če bo Evropa za širši | scenarij | , jo bo podprl tudi Washington, zato |
PIRAN, 6. junija - Na | povabilo | Milana Kučana in po dogovoru predsednikov |
»Gre za | vprašanje | , ne le kakšna naj bo evropska prihodnost, |
odkritja obeležja v spomin na piransko | srečanje | Vetrovne rože avtorja Borisa Podrecce |
igralnica Lipica, ki sicer sodi pod | podjetje | Casino Portorož, v delni lasti občine |
vlade odločali o umiku predloga za | ratificiranje | evropskega pridružitvenega sporazuma, |
pozove pobudnike, da preoblikujejo | vprašanje | . |
iniciativi, ki so ga lani vnesli na | novo | . |
vsakega 6. junija počastili spomin na | rojstvo | prvega slovenskega letalca Edvarda |
helikopter AB 212, ki je že marsikomu rešil | življenje | . |
Adria Airways bo predstavila potniško | letalo | Dash 7, SmeltAir letalo Cessna Citation |
Na | povabilo | ministrstva za obrambo Republike Slovenije |
Med drugim je primeren celo za | delo | na krvni sledi. |
lahko pomenilo konec za tamkajšnje | smučišče | . |
dejavnost v Tržiču, če bi zeleniško | smučišče | zaprli. |
namreč v preteklosti nabirali smučarsko | znanje | in ga potem izpopolnjevali celi rodovi |
za Tržičane pomeni veliko več kot le | smučišče | . |
zato jih bomo nadaljevali, prihodnje | leto | na Slovaškem ali v Italiji. |
Oscar Luigi Scalfaro je opozoril na | vprašanje | socialne varnosti in na velike socialne |
Na | vprašanje | o nemškem stališču do vstopa Slovenije |
soboto v Sarajevu končali dvodnevno | srečanje | s sprejetjem in predstavitvijo končnega |
Na | vprašanje | , kako ocenjuje uresničevanje postavljenih |
Na vprašanje, kako ocenjuje | uresničevanje | postavljenih strateških ciljev slovenske |
primeru gre namreč za nepomirljivo | nasprotje | med stališči ZRJ in drugih štirih naslednic. |
tako splošne kolektivne pogodbe za | gospodarstvo | kakor tudi socialnega sporazuma. |
iz njihovega gradu Rajhenburg je v | neznano | vodila pot desettisoče Slovencev - |
podpisali splošno kolektivno pogodbo za | gospodarstvo | . |
sporazuma so danes med drugim pretresali | vprašanje | o pravni veljavnosti sporazuma in predlagali, |
uveljavitve socialnega sporazuma uporablja | usklajevanje | izhodiščnih plač (eskalacijska lestvica), |
uresničevanju socialnega sporazuma za 1996. | leto | . |
Ta vsebuje | določilo | , da tudi po prenehanju veljavnosti |
da bodo najprej zahtevali podrobno | pojasnilo | predsednika vlade dr. Janeza Drnovška |
skladu z njunimi odgovori določili svoje | stališče | . |
pridružitev Slovenije EU, temveč tudi za | ustvarjanje | možnosti, da se v začetku leta 1998 |
Gorske reševalne službe Slovenije nad Okrešljem začelo običajno | usposabljanje | . |
Vadili so | reševanje | ponesrečencev v gorah s pomočjo helikopterja |
pripadnikov GRS, ki so si pravilno uredili | sidrišče | in se zavarovali. |
varnostno žico, ki je bila vpeta v | sidrišče | v steni. |
Gre za | nadaljevanje | pogovorov, potem ko je koalicija prejšni |
natančen popis zakonskih rešitev in | sprejetje | zaščitne zakonodaje pred spremembo |
spremembo 68. člena ustave (ki prepoveduje | lastništvo | tujcev nad zemljišči). |
ugotovili, da jo je spet mogoče vključiti v | omrežje | . |
srede prihodnjega leta še zagotavlja | obratovanje | JE s polno močjo, vprašljivo pa je |
Kožar bo prevzel direktorsko | mesto | na Kapitalskem skladu 1. avgusta letos. |
ki naj bi tudi aktivnejše podpirala | prestrukturiranje | gospodarstva. |
Poslanci so sprejeli | dopolnilo | Rafaela Kužnika (SNS), da kupci podjetij |
Ker je predstavnik vlade napovedal | dopolnilo | za tretjo obravnavo, ki bo spremenilo |
pri katerih je seveda razumeti nujno » | prestrukturiranje | virov, potem ko so zmanjšali prihodki |
cestninskimi dajatvami, a se je vendarle za | iskanje | primernejše rešitve - na primer v svežnju |
Slovenija na pogajanjih o sukcesiji tudi v | prihodnje | ostane kooperativna, pravi Mejak. |
Koalicijski stranki sta v torek nadaljevali | dogovarjanje | o proračunu za tekoče in naslednje |
o proračunu za tekoče in naslednje | leto | . |
sestajajo na ministrstvu za finance, | delo | pa vodi državni sekretar Andrej Engelman. |
se hkrati pripravljata proračuna za | leto | 1997 in 1998, da bi imeli prihodnje |
1997 in 1998, da bi imeli prihodnje | leto | proračun že na začetku leta. |
pogovarjati samo o proračunu za tekoče | leto | . |
morali tudi večji sveženj zakonov za | zmanjšanje | nekaterih zakonsko določenih odhodkov. |
prenesli z ministrstva za finance na | ministrstvo | za promet in zveze. |
prenese z ministrstva za finance na | ministrstvo | za delo. |
ministrstva za finance na ministrstvo za | delo | . |
dogovorili, da v okviru ukrepov za | zmanjšanje | avstrijskega proračunskega primanjkljaja |
»Romunija in Slovenija sta na pravi poti za | članstvo | v Natu, vendar predsednik Clinton meni, |
Na | vprašanje | , ali utegne biti najnovejša ameriška |
delavci koprskega centra za socialno | delo | . |
bosta podpisana kolektivna pogodba za | negospodarstvo | in socialni sporazum. |
ter določila kolektivne pogodbe za | negospodarstvo | in socialnega sporazuma primerljiva. |
počakajo na podpis kolektivne pogodbe za | negospodarstvo | . |
Direktorica vladnega urada za | informiranje | Marta Kos je še povedala, da naj bi |
socialni sporazum in kolektivno pogodbo za | negospodarstvo | podpisali že jutri. |
sklican tudi podpis kolektivne pogodbe za | negospodarstvo | . |
Premieru se vsiljuje | vprašanje | , ali niso Američani tega storili zato, |
malo možnosti, da v Madridu dobili | povabilo | . |
Na | vprašanje | , kaj pomeni neuvrstitev naše države |
najpozneje v treh dneh določi rok za | zbiranje | potrebnih 40.000 podpisov volivcev |
tiste države, ki izpolnjujejo pogoje za | članstvo | . |
Kot razlog so delojemalci navedli | izključevanje | zaposlenih, nekdanjih zaposlenih in |
matična komisija državnega sveta za | gospodarstvo | . |
podjetja Hit, se je v razpravi zavzemal za | sprejetje | zakona, čeprav je menil, da je protiustaven |
Če igralniško | podjetje | tega ne stori, izgubi dovoljenje. |
igralniško podjetje tega ne stori, izgubi | dovoljenje | . |
tri kandidatke, je Zieleniec izrazil | veselje | , da je njihova država med njimi, in |
da je njihova država med njimi, in | razočaranje | , da so v Beli hiši izpustili Slovenijo. |
Slatinany preoral lokalno nogometno | igrišče | . |
Portorožu že opozarjajo na obvezno | plačevanje | parkirnine ob portoroški štiripasovnici, |
Kazen za | parkiranje | brez plačila bo znašala deset tisoč |
se ni še nihče pritožil na ustavno | sodišče | , da bi bil njihov odlok nezakonit. |
Organizator praznika je že tretje | leto | zapored gasilsko društvo iz Dobrovega, |
kupce, naj sami hodijo v Brda kupovat | sadje | in vino, saj lahko le tako pomagajo |
sami hodijo v Brda kupovat sadje in | vino | , saj lahko le tako pomagajo Bricem, |
soglasja k načrtu dela Darsa za letošnje | leto | , še vedno lahko nadaljujejo z deli |
predvidoma dokončali junija prihodnje | leto | . |
Podobniku temu očital tudi nestrokovno | ravnanje | oziroma zavestno kršenje ustave. |
nestrokovno ravnanje oziroma zavestno | kršenje | ustave. |
kazenskem zakoniku RS prvak SNS storil | kaznivo | dejanje žaljive obdolžitve. |
zakoniku RS prvak SNS storil kaznivo | dejanje | žaljive obdolžitve. |
da poslanec ni kazensko odgovoren za | mnenje | ali glas, ki ga je izrekel na sejah |
Govorili smo o ključnih zadevah, tako da v | prihodnje | ne bi smelo več biti blokad in pat |
Obe strani sta se zavzemali za tekoče | obratovanje | krške elektrarne, za oživljeno delo |
obratovanje krške elektrarne, za oživljeno | delo | poslovnega odbora, ki mu je prepuščeno |
Občutek je, da imajo o tem pozitivno | stališče | ,« je posebej za Delo poudaril minister |
pozitivno stališče,« je posebej za | Delo | poudaril minister Dragonja. |
po rednem remontu znova vključili v | omrežje | , je postopno povečevala moč . |
mora računsko sodišče opraviti vsako | leto | za državni proračun, državne sklade |
državne sklade in zavode za zdravstveno | zavarovanje | , pokojninsko in invalidsko zavarovanje |
zavarovanje, pokojninsko in invalidsko | zavarovanje | in za zaposlovanje. |
pokojninsko in invalidsko zavarovanje in za | zaposlovanje | . |
računovodstva, ki bo zagotavljala enotno | evidentiranje | . |
kontrole pomanjkljive in tako povečujejo | tveganje | , da podatki v zaključnem računu občinskega |
občinski svet in javnost ter onemogočajo | izvajanje | kontrolne naloge, ugotavljajo revizorji. |
so zelo slabo ocenili tudi državno | subvencioniranje | . |
postopku, so sporočili z ministrstva za | delo | . |
enako kot izhodiščne plače, enkrat na | leto | pa se poveča še za rast bruto domačega |
Predlog zakona pa kot izjemo omogoča tudi | plačilo | plač na podlagi izkazanih pozitivnih |
Samo težko sivo | nebo | vidi, kakor da bi snežilo. |
Jetnik se zamakne skozi lino v sivo | nebo | in govori: |
kostanjeve lase, ki so mu padali čez | čelo | na oči. |
ni vedel, ne kdaj ne kako je svoje | razmišljanje | pripeljal do sem. |
ni pozabil nanj, ni pozabil na mrzlo | železo | , na mrzlosivi cement, na štiri sive |
je potok Skopičnik, ki teče čez naše | polje | . |
Romarica: vsako | leto | štirikrat na Mengore, dvakrat na Sveto goro |
dvakrat na Sveto goro in vsako tretje | leto | k Mariji Pomagaj na Brezje. |
Rokave privihane, | krilo | privihano, bosa, kostanjeve lase v |
dni je tam, vse mesece na spomlad, | poletje | in jesen, kakor prirasla k zemlji. |
pela pa je moja mati rada, pela vse | življenje | . |
mati djala, ko me je | dete | pestovala ...« |
težko delovno žuljavo roko je prijela | pero | in s solzami, črnilom in boljo polnila |
Potem je spravila | pismo | v zavitek in stežka napisala naslov. |
mati djala, ko me je | dete | pestovala ...« |
njej in da bere iz nje vse materino | življenje | . |
Zgrabil sem | pismo | in zbežal iz družbe daleč na vrt. |
mati djala, ko me je | dete | pestovala ...««« |
pel sem, da je cement oledenil moje | srce | , da so okovi oglodali moje roke, pel, |
Vsako | jutro | , preden sem odhajal, sem stopil k njeni |
velike palače in zasovražil je mehko | življenje | . |
neskončnemu bogu za vso to lepoto in | bogastvo | . |
Moli za zlato | sonce | , ki ga obseva in za rdeče vino, ki |
zlato sonce, ki ga obseva in za rdeče | vino | , ki ga opaja, moli za temne gozdove, |
gozdove, ki ga obdajajo in za zeleno | morje | , ki se peni pred njim, in moli še za |
In pesem je pogreznjena na | dno | njihovih žalostnih duš. |
silne, ki z lahkoto prenašajo težko | breme | . |
Ugrabi upornike in jih zapre za sivo | zidovje | . |
Najdù ne sme na planine, ne sme na sivo | skalovje | , ne sme v temne gozdove, ne sme do |
koči in od žalosti pil rdeče in sočno | vino | . |
konja, kako žgejo tvoje črne oči, na | dno | moje duše. |
malo svobode, košček kruha in gorko | zavetje | , kamor se bom zatekel v hudi uri. |
In v srcu nosi čez gore | upanje | , svetlo in mlado. |
akordi se zarežejo človeku - jetniku v | srce | , se pogrezajo v dušo, do dna. |
Zarežejo se tudi v | telo | . |
Ti pa hočeš, da bi zavrgel tisto | spoznanje | . |
Hočeš, da bi zatajil | trpljenje | , edino, kar je poleg borbe resnično |
Hočeš, da bi ti prodal besedo, | srce | in dušo. |
prekriža na hrbtu in žvižga v temno | nebo | . |
steni in kaplja izpod stropa na njegovo | ležišče | . |
denarja, da se rešiš in stopiš v pošteno | življenje | . |
razžaljeni, da boste laže prenašali žalost, | ponižanje | in razžaljenje, pripovedujem vam da |
laže prenašali žalost, ponižanje in | razžaljenje | , pripovedujem vam da boste spoznali |
Pogledali bodo na | mesto | , ki se zvija v lakoti in krčih pod |
Gozd sabelj obdaja njihove sanje in | hrepenenje | po nečem daljnem, po tistem, kar je |
Na | čelo | so jim užgali žig suženjstva. |
Morda je peč mrzla, a srce je gorko in | hrepenenje | neugasljivo: |
Morda ima kdo izmed nas tudi tu božično | drevesce | , toda tudi to drevesce ni bilo usekano |
Vsem udarja glas na | uho | . |
Tako se zdaj ljudje vsako | leto | na vseh pokrajinah sveta, s čistim |
Vsaditi moramo v svoje | srce | koreniko prerojenja, vere in zaupanja |
Morda pa bo prišel to | leto | ... |
kjerkoli, tebi napišem tudi to božično | pismo | . |
že teden dni nisem nič pogledal na | zapestje | , pogledal sem danes z velikim upanjem, |
koščke neba, ki jih vidim skozi motno | okno | . |
zaenkrat vse to moje od obupa zmedeno | pisanje | , še nikamor ne bo prišlo. |
hrepenenja, ki jih hrepenim, sleherno | upanje | , ki nad njim obupam, vse to napišem. |
In zdaj pojo že vse | jutro | . |
speciale. Vstopi in pridi v tretje | nadstropje | . |
trdemu ječarju narekujem mehko božično | pismo | . |
In čemu mora on vedeti za moje | trpljenje | , čemu mora on vedeti, da se v meni |
Tu ni čas za | premišljevanje | . |
Ivanka gradi jaslice in krasi božično | drevesce | . |
Vladko je | drevesce | usekal visoko kje v Obrekarjevem Dobu. |
Vladko, oče, tu sem in mislim na vas in | pismo | vam pišem. |
Ivanka je zdaj obesila na | drevesce | edino pomarančo in pravi: |
Vesele praznike vsem, srečno novo | leto | vsem. |
Valoviti črni lasje so se usuli čez | čelo | . |
Za novo | leto | bom doma! |
Na prvo | vprašanje | : kaj je dala in kaj daje danes Primorska |
Lahek je odgovor na to prvo | vprašanje | ; delavci in klicarji so se rodili, |
življenja in je sad življenja ter seje v | življenje | za življenje. |
sad življenja ter seje v življenje za | življenje | . |
Kosa in Rutarja, ki sta nam odkrila | življenje | davnine, Gregorčiča in Preglja, delavce |
»Sto se jih pripelje v to | mesto | vsak dan, da si poiščejo sreče, a tonejo |
Najprej raztržejo človeku vse | srce | , ki ga ima, potem ga pa vržejo na cesto. |
Enim tržejo | srce | , drugim možgane, nam delavcem roke. |
»Dovolj dolgo so te zaprli v to sivo | zidovje | ; dovolj dolgo so pili tvojega telesa |
telesa kri; dovolj dolgo so brisali | blato | svojih čevljev ob tvoje srce. |
brisali blato svojih čevljev ob tvoje | srce | . |
katerih bi si drugi razbili dušo in | telo | . |
potokih, v grapah in globelih pojočih, čez | polje | mimo njiv ob vrzelih deročih, so se |
pomislil na zadnje mesece, na zadnje | leto | svojega razburkanega dijaškega življenja. |
Pozabil je skoro na tisto | življenje | , na skrivne sestanke, na vse govore, |
nočna potovanja, na vse prepovedano | časopisje | . |
Z naglico je zbiral Vladimir svoje | premoženje | , knjige, papirje, obleko in spravljal |
ki so drle mimo, so se strnile v eno | vprašanje | : |
potopil v svojo usodo in mislil na | življenje | , ki ga čaka v Gorici. |
Ko pa je avto zdrvel skozi | mesto | in se ni nikjer ustavil, se je znova |
V rano | jutro | so se izgubljali kmetje. |
avto ustavil na pomolu, in je zagledal | morje | pred sabo, se je zlecnil, ko je izstopil. |
Slonel je ob ograji in bil zamaknjen v | morje | . |
pa ni vedel, kdaj so stopili na ozko | dvorišče | in kdaj so zaloputnila za njim težka |
Šli so čez | dvorišče | , proti velikim vratom. |
Kristom niso napisali obljube za nebeško | kraljestvo | , obljubo pekla so napisali. |
Nazadnje so ga pahnili čez široko | dvorišče | k sodniku. |
nato se zamajal in padel na kamenito | dvorišče | . |
ključavnici in so se odprla vrata v | podzemlje | , se je Vladimir stresel pred praznoto. |
neizrečen strah, mrzel pot mu je oblil | čelo | . |
Zavedal se je šele, ko so ga prinesli na | stopnišče | v prvem nadstropju. |
pomislil na Dreja, se mu je zarezalo v | srce | . |
* * * Malo pred | poldne | pa so se zopet odprla vrata. |
Upiram oči v | pristanišče | , na ladje, prisluškujem naši pesmi |
zemljo, pest za pestjo spravlja skupaj, | leto | za letom, da se laz razživi... |
Zvečer se odpravijo na | morje | na lov. |
vpijejo in delajo reklamo za svoje | oglje | . |
Zavijem v staro | mesto | , razcapani, umazani ljudje. |
franko« sedi fakin in zre divje v prazno | pristanišče | . |
Grad strmi v | morje | kakor bi se hotel utopiti od praznega |
Da, prav tam se lomi, kjer gre v | morje | siv rob. |
ne šumi, nobeno veslo ob | veslo | ne bije: počasi ribiči v |
piščanci, z rokami se je za | krilo | držijo in zrejo doli po |
mu dedje šunko pojedli in stlačili | tnalo | v jerbas. |
In tisto | šumljanje | pravi: |
razmetavajo ilovnato zemljo pozimi, da bo čez | leto | bolje obrodila. |
Čez | poletje | so potem na njivi. |
Vozi se čez | nebo | in seje luč, luč v te težke dni. |
kakšno je dno, ima po strani klobuk in | srce | pripravljeno na vrisk. |
prešinjajočem glasu sirene, ki mi prebada | srce | . |
Vse | leto | delati, vse leto se pretegovati in |
Vse leto delati, vse | leto | se pretegovati in se potiti. |
Gradnik bere na glas svoje | pismo | . |
potem vali nizko v globelih na jug - v | morje | . |
Ali poznate vi | življenje | tolminskega gruntarja skozi vse leto? |
življenje tolminskega gruntarja skozi vse | leto | ? |
pastirji, oprtani s koči in lonci za | mleko | , maslo, skuto in sir. |
pastirji, oprtani s koči in lonci za mleko, | maslo | , skuto in sir. |
po rdečem nageljnu, ki se peni čez | okno | . |
Nagelj mu pade v | naročje | . |
Zjutraj je treba vstati na novo | delo | . |
ajdo, polomi še sirk in potem obere | sadje | in spreša mošt. |
otroško glavo in mi je šepetala na | uho | neskončno dolgo pravljico o dobri materi, |
Počenila je k ognju na | ognjišče | in se zastrmela skozi okno. |
ognju na ognjišče in se zastrmela skozi | okno | . |
Še Lovrički je dala | pismo | prebrati in Lovrička se je zjokala, |
Včeraj je prejela | pismo | od Vladimirja. |
jaslice v kotu pri mizi, kakor vsako | leto | in naj eno lučko tudi zanj prižge. |
so ji sivi lasje bridko zdrseli na | čelo | . |
Kaj so nam zaplenili na meji | pismo | ? |
in čez gube na licih in čez razorano | čelo | je za hip zavel žarek veselja. |
do Doberdoba in tam, kjer se je čez | brdo | cesta prelila na Trst, so se prelili |
Če je pismonoša in če nese | pismo | zame, pol litra terana dobi in črno |
Vstopil je in ji dal | pismo | . |
Hlastno je pretrgala ovoj in brala | pismo | . |
Tvoje zadnje pismo mi je vzbudilo tako | hrepenenje | po domu, da sem se vsedel in izlil |
- Hvala lepa za tvoje | pismo | , mama, hvala lepa za tvojo misel, mama. |
in jo je peljal v bajno razsvetljeno | gledališče | in vsi so se mu klanjali in ko je stopil |
med temi zidovi zaživeli staro kraško | življenje | . |
Moramo pač prej vprašati | županstvo | , orožnike. |
Naravnost v | gledališče | iz vlaka. |
Potegnila se je pod brinjevo | grmičje | . |
Kras, čez našo deželo, borovce zvija, | brinje | pritiska k tlom, sneg meče človeku |
Čisti zvoki so se prelivali skozi | železje | , padali na trda tla, se odbijali od |
Roke so padle ob | telo | , mirne, olesenele, prestreljene; samo |
Skozi Martinovo | srce | so zapeljali vlaki, dolgi, neskončni |
* Tisto | jutro | se je kraški cerkovnik Martin zbudil |
Popil je kozarec terana, vrgel na | rame | nov, svetal kramp in se potiho splazil |
saj grem oznanjat pomlad, pomlad in | sonce | ." |
polmrak, ko je Martin stopil za cerkveno | obzidje | , da počaka dné. |
Zaslišal je | grmenje | topov in krik ranjencev. |
Z velikimi, črnimi očmi je premeril | delo | , ki ga je čakalo. |
žuljavimi rokami je grabil za bodeče | grmičevje | in ga ruval. |
je dejal, ‘ker sem toliko vrtal v to | kamenje | .’ |
Čez | brdo | gre pet ljudi. |
Žuljave roke pulijo | grmovje | . |
Med | rožljanje | verige so enakomerno padali odsekani |
Silil je na | morje | , potopljeno v noč. |
Dali ste | znamenje | tem požigalcem", je zarohnel sodnik. |
tresla, ko je zvil na zapisnik svoje | ime | . |
mostom in je plavila okroglo prodno | kamenje | , se vrgel na Furlansko nižino in hitel |
Arezzo in stare rimske gradove in je že | sonce | umiralo na gotski katedrali v Orvietu, |
pred oknom razrastlo brstje v široko | listje | . |
ali bi se odločil za gosenico ali za | listje | . |
Čelo | so preorale globoke brazde. | |
skozi mrežo v košček neba in pil glasno | zvonjenje | . |
prijel v levico majoliko, v desnico | pismo | , hleb pa je stisnil na prsa. |
mu je vse to poslala in mu napisala | pismo | : |
V desnici je držal Martin | pismo | , v levici majoliko terana. |
Črne oči so se ujedle v | pismo | . |
Strmiš v to | zidovje | ? |
Zastrmel je znova v | pismo | in mirno govoril: |
Obok se je dvignil nad | nebo | , tla so padla pod zemljo. |
Roke so mu padle mrtve ob | telo | . |
Dokler sem hodil v šolo, sem moral vsako | leto | pisati šolsko ali pa domačo nalogo |
koliko pridig, očitkov in »polaganj na | srce | « moram zaradi tega prenesti. |
z njima in polja, po travnikih leži | kamenje | , v skale se vdolbene kaverne, ceste |
Zajezarica bo dolgo iskala kos papirja in | pero | po predalih in policah. |
Najprej bo prebrala njegovo | pismo | . |
Prejela sem Tvoje | pismo | . |
Pa naš se mi zdi za | spoznanje | večji. |
pa je to pravica, da ima Rejc tako | polje | , mi pa nič.« |
In Brodnik bo kašljal in pljuval v | žaganje | predse. |
Čez dobro | leto | se je Tinica vrnila in rodila otroka. |
zaradi tega bebastega otroka vse svoje | življenje | prikovana na dom. |
treba teme, za kruh lakoto, za svobodo | zatiranje | , za življenje smrt. |
kruh lakoto, za svobodo zatiranje, za | življenje | smrt. |
Zajezarica bo napisala | pismo | svojemu sinu. |
je Jezus rodil, da je nam prinesel | bratstvo | in odrešenje. - - - |
rodil, da je nam prinesel bratstvo in | odrešenje | . - - - |
Vse | leto | je bilo tam vse cvetoče in zeleneče, |
se je zglasil človek in poprosil za | delo | . |
Tudi v sindikatu sem bil zapisan, v | dopolavoro | sem zahajal, pri pogodbi sem bil. |
Bil je to kraj za | hazardiranje | in pustolovščine. |
Mussolini, zona franca, kar hočeš, vsako | leto | drugačen položaj. |
dan se malo greje na pragu in gleda v | pristanišče | . |
otroke pobijejo, pokoljejo, pomečejo v | morje | ; ali naj noseče žene usmajajo ponoči |
nikakor ne smejo ostati, ker spravljajo | mesto | in državo v slabo luč. |
Poskakali naj bi lepo brez hrupa v | morje | , ali pa naj bi se pobesili. |
lahko mirne duše vzamejo s sabo na | stranišče | ; |
sinom, ki je pokazal več talenta za | zvodništvo | mladih deklet kakor za Risorgimento; |
pokopala svojega moža, se oblekla v | črno | , se tupatam še kaj malega poslužila |
Po kosilu je odhajala v | mesto | . |
blagopokojnim možem in živela svoje zahajajoče | življenje | . |
oditi iz te solzne doline po zasluženo | plačilo | - in je umrla. |
občini z naročilom, naj jo preuredi v | zavetišče | brezposelnim služkinjam. |
zadnjo uro še enkrat doživi vse svoje | življenje | ; življenje Mathilde Sircze pa je bilo |
je za vekomaj umazala njih pošteno | ime | ". |
grofičin dar sprejeli z veseljem na | znanje | in menili, da je to edino dobro delo, |
s tem prav gotovo pridobila nebeško | kraljestvo | , kajti Bog je neskončno usmiljen, |
zgrabi celo roko - saj je v njihovo | dobro | in prid." |
ulic v Starem mestu in se že dobro | leto | sèm pripravljala, da se nekega deževnega |
Nič več se ni zanimala za | življenje | , zaprla se je vase in se potuhnila; |
okna od začudenja in se ozrla v sivo | nebo | . |
vreče in podobno slikovito ljudsko | bogastvo | ; požirala je hiša starce z redkimi, |
zadovoljen sede k mizi in se zastrmi skozi | okno | na široko blatno dvorišče, na star, |
zastrmi skozi okno na široko blatno | dvorišče | , na star, napol usahli kostanj, v katerega |
natisne nanj z grobimi črkami svoje | ime | : |
jemljejo iz njih suho, papirnato, voščeno | cvetje | - spomine na prvo sv. obhajilo, na |
papirnato, voščeno cvetje - spomine na prvo | sv. obhajilo | , na birmo, na poroko in na podobne |
svojih odjemalcev - in vse tisto pisano | okrasje | , ki vso to revščino samo podčrtava, |
železne peči in ravnajo cevi skozi | okno | . |
stopnišča, tekajo na kaščo in v klet, na | dvorišče | in na cesto ter hočejo do dna zaužiti |
Včasih bi človek za dobro | ležišče | stradal ves dan. |
bo počasi že vse uredilo v njihovo | dobro | in prid. |
Andreicich je vnet za dolgoprstna dejanja, | žganje | in zavaljeno Francovichevo Cristo; |
zdravi in delavni možje se napotijo v | mesto | , stikat za priložnostnim delom, mrki |
voz premoga, ali pa ponesejo težko | breme | , da zaslužijo liro ali dve. |
cunjah; ob lepem vremenu pa lezejo na | dvorišče | , naslanjajo tam svoja trhla in rahla |
v | sonce | s krmežljavimi očmi in cedijo sline |
kakšno bo pravzaprav tisto nebeško | kraljestvo | , ki je obljubljeno siromakom za posmrtno |
je obljubljeno siromakom za posmrtno | plačilo | tega trpljenja polnega življenja na |
ko me je gospodar kot šestnajstletno | dekle | prvič polegel? |
Požvižgam se na tako | usmiljenje | . |
gospodom zagrabila svoje raztrgano | krilo | , ga dvignila in se s plosko roko krepko |
izjava sicer ni naletela na bogvekako | odobravanje | - zanj pa je bila velikega pomena, |
Otroci odhajajo na | dvorišče | in niso podobni otrokom, pač pa pritlikavcem |
in začno z združenimi močmi graditi | mesto | . |
Mirno vlačijo ceste" čez | dvorišče | , postavljajo hiše iz kosov razbite |
Žvižganje | pa je precejšen napredek in dobro vidno | |
nekatere poglavitne stvari: za tobak, | orožje | , ženske in politiko. |
Drugo | jutro | se je pa tolkla po debelih stegnih, |
Zato so ustanovili | društvo | z njegovim imenom, katerega nameni |
poredkoma - gredo na skupen izlet v | mesto | . |
na sadni trg in kradejo branjevkam | sadje | , ali pa jim pade v oči kaka sveže pobeljena |
nasitijo, poležejo v kot na skupno | ležišče | , kjer se stisnejo drug k drugemu in |
V bodoče ne bomo več za vse | življenje | navezani na ene in iste kosti," |
sestavila povsem enostaven pogled na | življenje | : ženska se mora poročiti, biti možu |
Najela sta si | stanovanje | v bližini njenih staršev in mirno zaživela. |
otroških let in je kot otrok čutil neko | nagnenje | do nje. |
razpletel dolge kite, jo dvignil v | naročje | in nesel na posteljo - in Angela se |
tudi, da je s tem opravičeval svoje | ravnanje | in svojo vest. |
kruh, ker je kruh postal poglavitno | vprašanje | širokih ljudskih plasti. |
je premagal svojo žalost, je šel v | mesto | . |
mučeniške smrti, kakor da bi izgubile | devištvo | ; proti koncu pa se je vselej omehčal |
zemlji najboljše poroštvo za večno | veselje | ; kot pravi Evangelij; |
higijenskega zavoda; grobar bo zavil | telo | v sivo rjuho in ga vrgel na voz, sluga |
bo pa z apnom poškropil Pettarosevo | stanovanje | ; pri tem opravilu bosta imela obadva |
Chriznich se bo usodil izraziti kako svoje | mnenje | , na primer: |
zvoni, iz dimnikov se dviga dim pod | nebo | , nastlano z oblaki, diši po tropinah, |
teran, pljuva po podu in objema kako | dekle | , ki jo potem zvleče v grmovje ali pa |
objema kako dekle, ki jo potem zvleče v | grmovje | ali pa se skobaca k njej skozi okno. |
grmovje ali pa se skobaca k njej skozi | okno | . |
Tu je dobil | delo | v ladjedelnici; delal je, dobro zaslužil, |
protidržavno akcijo, bil zaprt in obsojen na | leto | dni ječe. |
svobodo, je pokazal dober talent za | žeparstvo | in se je tej obrti tudi posvetil. |
- - in lahko se celo zgodi, da dobi | odlikovanje | ; na stara leta pa bo imel dobro pokojnino, |
slabost je, da je vedno čutil neko | nagnjenje | do zločincev in prebrisancev; vsi veliki |
naleteli na | občudovanje | . |
gospodu Giaccogniju ne smemo šteti v | zlo | , pač pa samo v dobro, ker je |
smemo šteti v zlo, pač pa samo v | dobro | , ker je s tem, da je aretiral svojega |
da ima tudi gospod Giaccogna | srce | za svojega brata - je dal naravnost |
brigadirja zasluži pozornost in tudi | odlikovanje | z najvišjega mesta. - itd. itd. |
odpravil na magistrat in tam poprosil za | stanovanje | . |
Zvečer, posebno zdaj v poletju, pa gre na | dvorišče | , sede pod kostanj in se zamisli. |
Skoraj vsako | leto | dvakrat se je odpravljal: spomladi |
gospodinjiti, da zadostuje malenkost za dobro | življenje | ." |
našminkale, poljubile očeta in se odpravile v | mesto | , da zaslužijo nekaj denarčkov za ateka". |
oči in počasi drseli čez poraščeno | lice | ; obrisal jih je z rokavom in dejal: |
Kavo mečejo kar v | morje | ; z lopatami, in lokomotive kurijo z |
Pa kave tudi ne mečejo v | morje | v Argentiniji, temveč v Braziliji. |
pa je že vseeno, kje mečejo kavo v | morje | , saj on, Andreicich, ne kani več v |
podere, se res ni treba odpravljati čez | morje | . |
Ves čas pogledava v | okno | , kjer stanujejo Francovichevi, če se |
nekaj denarja; odkurila jo bosta v | mesto | , da malo poživita. |
ti moj ljubi Bog, spet so ji ukradli | meso | iz lonca. |
ko še za slan krompir nimamo, ti žre | meso | . |
Vrnite mi moje | meso | !" |
zaradi tega, da bi vsaj malo rešil svoje | dostojanstvo | . |
ogrne staro ogrinjačo in huškne čez | dvorišče | na ulico. |
zato ni segla občinskim svetnikom v | srce | ; treba je najti nekaj novih, globokih |
Avtomobili drvijo po cestah in mečejo rjavo | blato | na pešce. |
spušča dim pod orumenele veje, pod jasno | nebo | ali pa pod zakajen strop, kjer se pač |
besedo in židan smeh, na njeno vitko | telesce | in na sto drugih njenih sladkosti. |
na ničevost tega sveta in na njegovo | blato | , ki nam sega že do vratu, misli na |
»Da, toliko denarja trošimo za narodno | zdravje | , takih stvari pa ne vidimo!« |
žalujkah na obrežju babilonskih rek, | pobijanje | »bogokletnega krsta krvi« teozofinje |
je sedla ravno na nos, zakaj ne na | čelo | , na lice, ali pa na brado, in ugiba |
ravno na nos, zakaj ne na čelo, na | lice | , ali pa na brado, in ugiba če bo zašla |
žebelj in z njim uklesal v omet svoje | ime | . |
Kmalu za tem so šli čez | dvorišče | obsojenci. |
Na to | vprašanje | nisem našel odgovora. |
Še nad teden dni sem bil v Gorici na | razpoloženje | policiji, ki me je vlačila od konfinacijske |
njih ima svojo določno začrtano pot: | rojstvo | , jok, smeh in pesem, zatiranje in svobodo, |
začrtano pot: rojstvo, jok, smeh in pesem, | zatiranje | in svobodo, hlastanje po vsakdanjem |
smeh in pesem, zatiranje in svobodo, | hlastanje | po vsakdanjem kruhu in smrt. |
neznatna tista vas res ni: cerkev ima, | župnišče | , šolo, poštni urad, karabinjerje, financarje, |
Vsake kvatre enkrat, takole za | žegnanje | , za pust in za veselico, kadar so se |
in čeladami velik strah in še večje | spoštovanje | . |
jima človek ob tisti uri pogledal v | dno | duše bi videl v obeh skoraj eno in |
Videl je vse | gorje | krog sebe, vsa zatiranja, vse krivice |
Prislužil si je | leto | dni ječe, izključitev z šole in bolezen. |
Poseda ob cestnih kantonih, gleda v | nebo | in ne vidi tal pred sabo. |
pastirskih letih požiral močnik in kislo | zelje | . |
napolnila njegovo doraščajoče lačno | telo | in ravno tako je v teh mrkih dneh napolnjena |
Avtomobili hupajo, mečejo | blato | na pešce in voda klokoče v strešnih |
prijetno, da bi kdo vtikal prste v njegovo | srce | . |
silno nagla), vse cunje mu pomeče skozi | okno | na cesto in se dere na vse pretege. |
Okrogličar je zapil vse svoje | posestvo | , prodal žago in mlin in se zdaj poganja |
v bar in tam je videl med baletkami | dekle | , ki je bilo tako čudovito podobno Melinarjevi |
ki se je med tem morala razviti že v | dekle | . |
rimski ječi, strmi skozi zakrižano | okno | na male četverokotnike sivega neba |
sveže preorani zemlji ter kanila na | dno | njegove žalostne in užaljene duše. |
njem zadružno ohladili svoje pastirsko | sovraštvo | . |
zgodilo se je, da je Liza doživela | razočaranje | " in se tako iz neke objestnosti in |
objestnosti in trme vrgla Bernardu v | naročje | . |
Na Kras se je povrnil šele | leto | dni po končani vojni. |
Obrisal si je potno | čelo | z žuljavo roko; vse sanje o novem življenju |
potrkal na prva vrata in zaprosil za | delo | . |
Delal je vse | leto | do pozne jeseni, pod jesen pa se je |
v kot in zavzdihnil, molimo vsako | leto | nekajkrat, da bi se povrnili v naročje |
leto nekajkrat, da bi se povrnili v | naročje | matere cerkve." |
Marjeta je bila rodovitna; legla je vsako | leto | enkrat in vsakokrat porodila sina. |
Trebil je vrzeli, izkopaval | grmovje | in širil laze na vse strani; zemlja |
kakor da bi tudi debeli žulji jemali | slovo | . |
jih tudi vprašali, odkod so prejeli | orožje | za to zločinsko dejanje. |
odkod so prejeli orožje za to zločinsko | dejanje | . |
krvi, da so jih odrešili in vrnili v | naročje | matere domovine? - |
Če bi mu bilo dano začeti | življenje | znova: za otroke! |
zgaran, ušiv, raztrgan in bled pred | sodišče | , je bil že povsem drug človek. |
zaradi prevelike vneme prehajal v zoprno | vreščanje | . |
Iz krvi teh nesrečnežev si kujejo | zlato | . - |
Vem, da znate ceniti sveto | mesto | , na katero ste postavljeni, vem, da |
raztrgala goste oblake in očistila | nebo | . |
kamni so veselo klopotali, privil je | sito | pri belem, zvišal vreteno pri črnem, |
klopotali, privil je sito pri belem, zvišal | vreteno | pri črnem, odvagal merico in tu pa |
jezom se je bila natekla v precejšnje | jezero | - in na mirni, temnozeleni gladini, |
krajina: gore so bile navpik prevrnjene v | jezero | , po pobočjih so visele hiše in šipe |
iz istega vzroka užaljeno spustil na | ležišče | , se obrnil v steno in bziknil nanjo. |
v svojem življenju preložil veliko | število | težkih bremen in da si je ta grenka |
Toda ko se je drugo | jutro | zbudil, je bil popolnoma drug človek: |
preteklost je neomadeževana: garal je vse | življenje | , zredil je tri otroke, ki so vsi izšolani |
ga bo za silo popravil in začel novo | življenje | . |
dražil, - in se je venomer poglabljal v | ogrebanje | uši ter pri tem opravilu presenetljivo |
so v pijanosti pokazali svoje pravo | mišljenje | , ki je sovražno razpoloženo napram |
bi bilo, da bi ga najprej peljali na | stranišče | , da se mu kaj ne pripeti, ko bo zagledal |
Potem so mu vrnili njegovo edino | bogastvo | , prazno ptičnico, - in k njemu je stopil |
Vse svoje | življenje | je bil težak, zdaj na stara leta pa |
zgodnjejesenski veter, ki prinaša v | mesto | vonj po zorečem sadju, po polju in |
Vse | življenje | je bil v Napoliju sodnijski pisar. |
začel na dolgo in široko razlagati vse | življenje | svojega Ernesta. |
peronu, ljudi ni bilo veliko in njuno | slovo | je bilo ganljivo. |
bo povabil, na počitnice, saj drugo | leto | še ne bo upokojen. |
slučajno kaj vidi Ernesta, naj zatisne | oko | . |
se je počasi zavlekel čez solkansko | polje | in zavil v Soško dolino. |
pesmi, ki ga je zvesto spremljala skozi | življenje | . |
je tam po beznicah preganjal svoje | domotožje | , jo je večkrat slišal. |
nekoliko tržaščine, so mu povedali tudi | besedilo | : govorilo je o paradižu in o sanjah, |
prihajala čez svet, prinašala je s sabo | zorenje | in veter, ki je otresal črvivo sadje, |
zorenje in veter, ki je otresal črvivo | sadje | , trgal prvo rumeno listje z dreves, |
otresal črvivo sadje, trgal prvo rumeno | listje | z dreves, ga razposajeno vrtinčil v |
rada uniči še to njihovo poslednje | upanje | . |
Polnilo je njegovo | srce | s tisto grenkosladko tesnobo, ki jo |
vse na veliko, najprej bo razširil | poslopje | in če se bo le dalo, postavil kamen |
»In kako pasje | življenje | ima. |
da jim že v začetku ubijejo dušo in | srce | ter jih enostavno spremenijo v bič, |
bič, palico, verigo ali katerokoli | orodje | , s katerim imajo v življenju opravka.« |
zakrilil z dolgimi rokami, kakor bi lovil | ravnotežje | , ter se nasmehnil; vse njegovo telo |
in se potem dvakrat zavrtel in iskal | mesto | , da bi odložil svojo ptičnico. |
strahopetnosti konec, je trdo zaključil svoje | premišljevanje | in stopil proti izhodu. |
Jakončič se je nasmehnil v popoldansko | sonce | . |
Na peči se je | sušilo | sadje in razširjalo tisti prijeten |
in mu je gostilničarka sama prinesla | vino | . |
se je na podboje pri vratih, vzela v | naročje | svoje težke prsi, priprla oči in gledala |
odigrali v Trstu, bi ga bilo sram v | dno | duše; oblila bi ga rdečica, če bi videl |
polni trpljenja, je za vselej zakopal v | pozabljenje | ob prvi veseli uri. |
Utrgal je | jabolko | z drevesa in ga slastno ugriznil. |
in leta pred nosom, in ko si ogledaš | življenje | in svet, ki je tam, stopiti za tretjo |
nikoli drugam kakor iz predmestja v | pristanišče | in iz pristanišča v predmestje, če |
predmestja v pristanišče in iz pristanišča v | predmestje | , če ne štejemo tistega prisiljenega |
in ko je zamižal mu je vrgla v obraz | prgišče | vode. |
je dvignila iz srca in mu silila v | grlo | , da je le stežka požiral slino, in |
zagledali, so onemogli in kakor na | povelje | vsi hkrati potegnili sveče v nos. |
Martin v žep in jim razdal vse svoje | bogastvo | : dvajsetico in tri kocke sladkorja, |
samo lenobo pasejo in izžemajo ubogo | ljudstvo | , |
Martinove listine, »tu piše, da si bil vse | življenje | pristaniški težak in drugega nič.« |
Garal sem vse | življenje | , družino sem zredil.« |
bila ta kmetija njemu dodeljena za | prebivališče | . |
že bil, in ker se ni nihče brigal za | obzidje | , ga je voda ob veliki povodnji izpodjedla, |
Pretikal se je skozi | vrbje | ob reki in prisluhnil je, kako je voda |
Mlinski kamni so tekli, slišal je šum in | rezanje | žage. |
tisti: velika skrilj, ki se je prav za | spoznanje | zazibala, ko si stopil nanjo. |
nikdar v svojem življenju mu niso dajali | vbogajme | . |
odgovoril Martin, stopil v hlev in legel v | listje | , ki mu ga je bil odkazal hlapec. |
Zvišali so bili davke; posebno to zadnje | leto | so se v tem izkazali. |
Drugo | leto | bodo cesto gradili dalje po dolini, |
potem je poštarica rodila nezakonsko | dete | in ga ob povodnji vrgla v reko. |
Vse | leto | je pridigal o sveti čednosti devištva |
Ko je Cestar prejel | obvestilo | , je zašumelo po vsej vasi. |
nadaljeval glasneje in sunil z nogo v | listje | . » |
povsod, vrgli so jih v hlev, da so vse | življenje | vdihavali smrad. |
Zakopal se je v | listje | do vratu, kakor je to delal v svojih |
Trst in je tam po beznicah preganjal | domotožje | , se je naučil neko furlansko pesem, |
tržaškega dialekta, so mu povedali tudi | besedilo | , govorilo je o sanjah, paradižu in |
hišo bo razširil in živela bosta lepo | življenje | . |
Prebredel je reko in zavil v | grmovje | , tam se je skrival ves naslednji dan. |
pripeljal v Trst, kjer je kmalu dobil | delo | in se potopil v sanjah. |
Dve leti bo garal, potem si bo kupil | pohištvo | in poklical Jero k sebi. |
ne dobri, ne pridni ne leni; svoje | delo | opravljajo kakor stroj, vestno in natančno. |
žene, drugi sin Ernest pa se je to | leto | s svojim dekletom ustvaril skupno ognjišče, |
leto s svojim dekletom ustvaril skupno | ognjišče | , Gilda se je izgubila v Italijo. |
pošljejo v rojstno vas, kakor se je zadnje | leto | kaj pogosto dogajalo. |
X Ko so drugo | jutro | petelini v prvo zapeli, Martin še ni |
»To je za | plačilo | , ker sem vse življenje garal,« |
»To je za plačilo, ker sem vse | življenje | garal,« |
Martin je sklenil, da bo povedal svoje | mnenje | , toda pred temi odločilnimi besedami |
drv v kuhinjo, gospodinja je šla na | polje | in mu je naročila, naj pazi na otroka, |
se ni potegaval; otroke je jemal v | naročje | samo takrat, ko so bili čisti, siti |
Hudo sem se pregrešil, | življenje | sem ji uničil. |
Šel je čez | pokopališče | in zavil po stezi za cipresami in se |
je bilo kar prijetno, ker ga niso v | živo | ujedali. |
in si gnala k srcu, potem je njeno | srce | prerasla skorja zakrknjenosti. |
Za | šivanje | nisem več, je govorila, prestara sem |
kazalo, da bo srečno zaključila svoje | življenje | , če se ne bi vrnil Martin, in ji zagrenil |
Neko | popoldne | pa je prišla kar nenadoma na Polog. |
Vrnil se je v izbo, vzel otroka v | naročje | , ga poujčkal in mu zapel svojo pesem. |
Martina Jakončiča in še podžigalo njegovo | pričakovanje | . |
Šel je s hlapcem na | polje | in prijel za plug, pa ni šlo. |
Od daleč se sliši | pokanje | bičev in klic priganjačev, mukanje |
pokanje bičev in klic priganjačev, | mukanje | volov, kratek krik in piskanje piščali. |
priganjačev, mukanje volov, kratek krik in | piskanje | piščali. |
sesedel k mizi in se zastrmel skozi | okno | . |
Vzel ga je v | naročje | in stopil z njim iz izbe. |
vselej vračal iz ječe - je začel vsako | predpoldne | hoditi z otrokom na obronek, s katerega |
skozi vas, stisnil kričečega otroka v | naročje | prvi ženski, ki jo je srečal, rekel |
objela sta se in poljubila na veliko | presenečenje | vseh vaščanov, ki niso bili še nikdar |
je strahoma zašepetal Ernestu v | uho | . |
saj ne rečem, včasih vseeno primem za | delo | , ker mi je dolgčas, da bi ves dan postopal. |
Kajti če bi kdo opazil, da si zatisnil | oko | , primejo še tebe. |
Takole enkrat, dvakrat na | leto | so prišli iz trga, če so se fantje |
pripovedoval, kakšno smolo je imel lansko | leto | : komaj je prišel iz ječe in je na poti |
»Zaenkrat še ne morem, drugo | leto | pa že, najbrže, samo če me spet ne |
Kmalu je shodil in se podal najprej na | dvorišče | velike |
kmalu prekosil Bernarda, ki je bil | leto | dni starejši od njega. |
končal, je šel predavat v delavsko | društvo | , na kar so ga izključili. |
celo nekaj slave, toda kasneje mu je v | življenje | prihajal v veliko napoto. |
Neko | jutro | se je napravil in se napotil v mesto, |
jutro se je napravil in se napotil v | mesto | , da bi si poiskal dela. |
general ima tristo lir na dan za svoje | postopanje | , mu je padlo v glavo. |
Doma je stopil v | stranišče | in jo odprl: 1000 lir. |
že dobil denar, se spodobi, da vse | ostalo | vrneš nedotaknjeno. |
Vendar pa sam ni verjel v to svoje | prepričanje | , na tihem ga je še zmerom pekla vest. |
svojimi velikimi očmi, vzela otroka v | naročje | in rekla: |
Stanovanje | si bom najela, pa se bom že pretolkla. | |
usodo, v zelo črnih barvah popisal svoje | življenje | na kmetih in ga prosil, naj ga zaskozibog |
Napila sta se vode in legla v | resje | . |
gorki, zakajeni izbi in skozi majhno | okno | strmiš v zimo, ki počasi prihaja čez |
novo obleko, posedal v gostilni, pil | vino | in razlagal o življenju in o samem |
Govoril je o ljudeh, ki so garali vse | življenje | in niso vedeli zakaj, na primer, on |
razložil o Cestarju, ki je vse svoje | bogastvo | nagrmadil z goljufijo, je Jera vztrajala |
ni imela, ker je pač vse porabila za | pohištvo | . |
govorila, da se dekle kaj nauči za | življenje | . |
novo | . | |
vsaj malo približala in pokosila staro | sovraštvo | , so v Martinu Jakončiču zapele nove |
Vse | življenje | je imelo večji pomen in večjo dragocenost. |
Ko je zvečer legal v svoje | listje | , ni več govoril o krivicah, ki se godijo |
da ne spi na rjuhah; zakopal se je v | listje | do vratu in ni bilo dolgo, ko so mu |
njim in tam si bodo ustvarili novo | življenje | . |
Pisal je Ernestu | pismo | , odgovorila mu je Berta, da je Ernest |
Zdaj bo sedel | leto | dni, je pisala, in še sama ne ve, kako |
Vse te stvari so prišle počasi na | uho | tudi farovški kuharici, ki je bila |
nedeljo je župnik poklical Martina v | župnišče | . |
Ko je tisto | popoldne | šel k Jeri, mu je pokazala hrbet in |
»Mene je celo v | župnišče | poklical, na pravega je naletel. |
Vsako | leto | prejmete dvaindvajset pršutov. |
Na | polje | ni hodil, ker je bil že prestar, pestoval |
Nekoč sem ljubil bogato | dekle | , skoraj grofico, se lahko reče. |
se je k svojemu otroku in ga vzela v | naročje | . |
govoril v Trstu, da imaš na vasi hišo in | posestvo | , zdaj pa tako.« |
držal v naročju, je začel vpiti na vse | grlo | . |
»Vse | življenje | je nam razlagal, da ima na vasi hišo, |
Za njeno duševno | življenje | se ni nihče zanimal. |
Martin je zahajal v | pristanišče | in tu pa tam ujel kakšno dnino; kadar |
otroka k sebi, mu položila glavo v | naročje | in ga božala po črnih laseh. |
je zadnja leta živela še bolj grenko | življenje | , kakor v Trstu, in prav zaradi tega |
podpore, potem je prodala njegove obleke, | pohištvo | - in navsezadnje je zakorakala po edini |
prebujenje, je začelo kapljati v njegovo | srce | ob napovedi svetovne vojne in se je |
privadila svetlobi, je Vojnac poiskal močno | dleto | in ji na tnalu odsekal dolge ukrivljene |
v povojih, hlastno je pil | mleko | , jedel močnik in kašo. |
posebni meri potrebne za krščansko | življenje | . |
Zrasel je v smrkavca in zdvomil v | kupovanje | otrok. |
Umiril se je, hodil na | polje | in garal. |
Dušo bogu, denar davkariji, | maslo | in šunko župniku, telo cesarju - in |
davkariji, maslo in šunko župniku, | telo | cesarju - in Žefu Obrekarju nič. |
Šele ob napovedi vojne se je njegovo | srce | prvič zganilo. |
nekje v Ukrajini ozdravel, je šel na | delo | . |
dan, si je z rokavom obrisal potno | čelo | in videl, da je v dvanajstih urah obrnil |
naglico drsele iz rok, izgubljali so | vodstvo | in oblast nad milijoni poslušnih igralcev, |
Čim bolj so se pogrezali v | blato | in se zarivali v strelske jarke, tem |
možgani in iskati rešitve in smisla za | življenje | jutrišnjega dne. |
prepričanjem, da gre prav in da bo našel | dobro | , pa četudi trenutno krene nápak, v |
iz hiše, majal z glavo in stopil na | polje | . |
Natančno je spet preračunal vse svoje | posestvo | : meril je njive in travnike, polja |
gnali k biku, se mu je razlezel čez | lice | smeh. |
imeli tudi bika doma; bik sicer ni za | delo | , toda kaj malega kljub vsemu prisluži. |
Vojaki so izstopali, odhajali v | mesto | in se vračali pozno v noč. |
bliže in bliže in vedno više silili v | nebo | . |
in umazane pene, ki prodirajo skozi | vrbje | na njive in travnike. |
se «, kakor pravimo pri nas, in ni za | pokladanje | . |
Tam so topovi bruhali na | povelje | , sablje so se bliskale, kri je tekla |
kompanije, ki so sekale gozdove in rezale | protje | za strelske jarke ob Soči. |
Prvi dan so polegli, drugo | jutro | pa je plečati Ostriš ustavil očeta |
Kikić prišel v kuhinjo, da bi si pogrel | kosilo | , zvečer je Tasić nagovoril Nanco pri |
Levi je snel | zobovje | iz ust, ga položil v svojo vojaško |
je voščil dobro | jutro | in dal Jakobu kozarček ruma. |
Vaščani so kmalu zvedeli za to | blagostanje | in hudomušno trobili: |
se je vsak dan globlje potapljal v | pozabljenje | . |
in strokovnjaško ogledovale Nančino | telo | . |
Za | žganje | jih prodajam. |
Sédel je na | tnalo | ali pa si je nažgal pipo in krenil |
in Kikić z blazino vred prenesla na | tnalo | . |
Potem je prišlo sedemnajsto | leto | in bog je odpovedal mano. |
jo s premrlimi ročicami zgrabila za | krilo | in vzdignila k njej svoje drobne črne |
okrog vratu, pila je zmleto lipovo | oglje | na mleku, kadili so jo z osjim satovjem |
Ko je Nanca slišala | ime | svojega moža med pogrešanimi, je začutila |
pogrešanimi, je začutila v tem skoraj neko | opravičilo | za svoje dejanje, čeravno je gospod |
tem skoraj neko opravičilo za svoje | dejanje | , čeravno je gospod župnik govoril tudi |
Zagnal se je na | tnalo | in sunkovito obstal. |
Nanca je odprla | okno | in vprašala: |
Izginil je v | vrbovje | in se spotikal ob koreninah. |
dlani, da bi Cestarja najrajši česnil za | uho | . |
trebuh in če pahnem svojo babo skozi | okno | , tudi vem, kaj delam, mar ne? |
kakor tale Cestar, posluša angelsko | petje | in škili skozi luknjo na ta svet. |
Potem je spet potegnil kučmo na | čelo | , dal v usta pest tobaka, bzikal v velikem |
pač razumljivo, da je prišel tudi v | župnišče | . |
Seme hudičevo je padlo v njegovo | srce | . |
Tako je razsajal vse | popoldne | . |
Vrnil se je, zavil čez | dvorišče | , se napil vode pri žlebu, nato pa se |
frakljem, premetava kučmo s tilnika na | čelo | , vstaja in seda, opleta z rokami in |
prinesel škrnicelj cedel, ga vzel v | naročje | in poviškal, saj otrok navsezadnje |
na njegovo streho pa celo na njegovo | odpuščanje | . |
mojo dušo!« je zravnal svoje krepko | telo | . |
Obgrizli so | deblo | in razkopitili grivo. |
Otroci so bili že vstali in šli pobirat | sadje | . |
Grunt smo ti dali in za | plačilo | boš zdaj lajal name! |
Kadar so mu očitali | hribovstvo | , bi najrajši vse premlatil. |
»Da, da,« je zamrmral, » | živega | vse doleti, mrtvega pa samo smrt,« |
proseče, »mater bi bilo treba prenesti na | tnalo | . |
Položili so mater na | tnalo | in določili Veroniko za varuha. |
Veronika bi seveda šla rajši na | polje | , pa ni nič pomagalo. |
vajen kakor ženske, ki se vse svoje | življenje | sklanjajo nad ognjiščem. |
je bil zamesil v mrzli vodi, stlačil | testo | v okrogle kepe in te krogle so se zdaj |
Jakob je prikimal in vrnili so se na | polje | , kjer so delali do noči z velikim zagonom. |
imela veliko | veselje | : krtačila sta jih, jih napajala in |
kramp še preveč zelena, zato sta metala | kamenje | na kup. |
trdo postavil žlico, na mizo, najprej | korito | in potem rep, ter odločno odsekal: |
Čez nekaj dni so Žefa klicali na | županstvo | in ni imel srajce, da bi se preoblekel. |
hitro planila preko travnikov in njiv v | grmovje | . |
potuhnila in čakala, kdaj bo Žef izginil na | polje | . |
navdušenjem lahko zaigrata očetovo | prijateljstvo | . |
»Sem, berače v róko, pa | kamenje | pobirat. |
Tisto | popoldne | so delali še z večjo naglico kot druge |
Drugo | jutro | je Nanca vstala mirno in vdano kakor |
tako, da je lahko šla za tri ure na | polje | . |
Vstajali so ob zori, popili kavo in šli na | polje | . |
Prišli so delavci ter začeli lomiti | kamenje | in dovažati pesek za zidavo. |
krampi, v skali nad kozolcem so lomili | kamenje | . |
Žef je opustil | delo | na polju in se z vso silo posvetil |
sneg je skopnel, vode so naraščale, | vrbje | je poganjalo in Žef je postal nemiren. |
Zakričal je v | jutro | , da so vsi naglo vstali. |
Zavili so na | polje | in delali. |
Sklonil se je k Nančinemu, ga vzel v | naročje | , ga poviškal in rekel: |
Spet je bil ves zamaknjen v | delo | . |
ali bi rad tudi tega uničil za vse | življenje | !« |
Prvo | leto | je bil pridelek še kar nekam dober. |
vseh barak in prekopati ter odpeljati | kamenje | z vseh njiv. |
Kar na sredi je pretrgal svoje | pripovedovanje | in zdirjal na polje. |
svoje pripovedovanje in zdirjal na | polje | . |
Drugo | jutro | so prišli vsi štirje Brdarjevi. |
Šli so na | polje | in začelo se je prekopavanje kamnitnega |
je napotil v Tolmin in vzel v banki | posojilo | na posestvo. |
Tolmin in vzel v banki posojilo na | posestvo | . |
prišla pomlad, je bil vrat prekopan in | kamenje | ob vodi. |
prekopati, izruvati grme, popukati | resje | in pognojiti z umetnim gnojilom, pa |
In umetno | gnojilo | tudi dobim, za take stvari daje država |
tudi dobim, za take stvari daje država | posojilo | . |
Takoj drugo | jutro | se je napotil v trg, da bi najel državno |
napotil v trg, da bi najel državno | posojilo | . |
In potem ko je bilo | klasje | že skoraj dozorelo, se je kar sredi |
prihulil velo travo, upognil dozorevajoče | klasje | , pometel odpadlo listje in ga zvrtinčil |
dozorevajoče klasje, pometel odpadlo | listje | in ga zvrtinčil s prahom na hišnem |
krone dreves, z debla je padlo črvivo | jabolko | in se razčesnilo na klancu. |
izpod skrinje, pobral debelo ledeno | zrno | in ga zdrobil na tnalu. |
ga je oblival, počasi je izgubljal | potrpljenje | in je slednjič zrogovilil in trdil, |
je pokuhal ves krompir, je stopil na | županstvo | , razkrilil roke in povedal, da nima |
prislužil, da bo poplačal dolgove, pognojil | posestvo | in delal naprej. |
Kos oboda mi je z vso silo priletel v | čelo | , da mi je desno oko namah zakrila velika |
silo priletel v čelo, da mi je desno | oko | namah zakrila velika podplutba. |
dvignila oteklino, ki mi je visela čez | oko | . |
Vse | popoldne | sem ležal za hlevom pod grmom zelenike, |
ljudje niti poznali niso - in je še | vprašanje | , če so sploh vedeli zanjo. |
ki si znajo iz nič ustvariti udobno | življenje | ali bogastvo na drobno, kakor bi temu |
nič ustvariti udobno življenje ali | bogastvo | na drobno, kakor bi temu lahko rekli. |
in ne polj, pa je kljub temu vsako | leto | spitala prašiča, ki bi bil v čast vsakemu |
Ko sta mu obljubila, da mu poiščeta | dekle | , se je nasmehnil in prikimal, češ tudi |
Na jesen je Katarina porodila | dekletce | . |
pesti in ga opazovala z drobnimi, za | spoznanje | škilastimi, črnimi očmi. |
laski in s še bolj črnimi, samo za | spoznanje | škilastimi očmi. |
vse je kazalo, da pazljivo čaka na | vprašanje | , toda v lica so se ji že dolble jamice, |
Ko ji je učitelj stavil | vprašanje | in nato rekel svoj spodbudni |
Vščipnil je smejočo se Tinko v | lice | in dejal: |
Kakor hitro sem zaslišal svoje | ime | , sem že imel polne oči solzá. |
strmečemu dekanu nekaj pošepnil na | uho | . |
Nji so se dolble jamice v | lice | , meni pa je silila rdečica v glavo. |
Drugo | leto | sem hodil zjutraj v šolo. |
venomer vrtečem se kolesu in muhasto deli | dobro | in zlo.« |
se kolesu in muhasto deli dobro in | zlo | .« |
do dna spoznali pozemsko in duhovno | življenje | , nezadostna in prekratka; čutil se |
drugemu v nesrečo; da deli sreča tudi | zlo | in je zato včasih nesreča sreča; sreča |
sem vznak ležal na postelji, poslušal | sopenje | svojega soseda ter koval trdne in drzne |
Tinka ni za trdo | delo | .« |
ob nedeljah pa sem se pretikal skozi | vrbovje | vzdolž reke, se sončil in lovil ribe. |
Ko pride Matelič, si vzamem | blago | za novo krilo. |
pride Matelič, si vzamem blago za novo | krilo | . |
pozibavala na njih in z rokami lovila | ravnotežje | ; trgala je nagelj in rdeči, drobni |
kapljali na belo, razbeljeno prodno | kamenje | , kakor kaplje krvi, ki jih seje na |
mi je burno utripalo in mi sililo v | grlo | . |
letu nosila Tinka; na svoje veliko | začudenje | so tudi ugotovile, da sta v tem letu |
meje podvojila, če ne potrojila svoje | prenočevanje | pri Strežku. |
Tinka je porodila | dekletce | . |
Živo in zdravo | dekletce | , toda bebasto. |
materi je podedovalo samo drobne, za | spoznanje | škilaste oči in črne lase. |
Kakšno | ime | je deklica dobila pri krstu, nihče |
najbolj jezične ženske so na svoje veliko | začudenje | izvedele za njen beg šele teden dni |
jo je v mlado travo na pomladansko | sonce | na vratovih njiv, kadar je delal na |
mama - in ko sem stopil v devetnajsto | leto | , sem se odpravil po ječah, kjer sem |
sem se odpravil po ječah, kjer sem | leto | dni delal izpit za življenje. |
ječah, kjer sem leto dni delal izpit za | življenje | . |
vselej, kadar mu je kdo kaj zabučal v | uho | , ponavljal eno in isto: |
tednom pa sem prejel od očeta dolgo | pismo | . |
On je tudi delal za narod; | petje | je učil in prosvetno društvo je ustanovil. |
za narod; petje je učil in prosvetno | društvo | je ustanovil. |
Kadar mu kdo kaj zatuli v | uho | , se nasmehne in prikima: |
Preden sem | pismo | zapečatil, sem ga še enkrat prebral |
učili, da so prirodoslovci razdelili | življenje | na zemlji v tri skupine: v človeštvo, |
življenje na zemlji v tri skupine: v | človeštvo | , živalstvo in rastlinstvo. |
zemlji v tri skupine: v človeštvo, | živalstvo | in rastlinstvo. |
skupine: v človeštvo, živalstvo in | rastlinstvo | . |
Telo | imajo in kakor vse kaže tudi um in | |
In nemara je vse njihovo | življenje | prav zaradi tega tako smotrno in naravno, |
nastavljali zadrgalice, ker so glodali | lubje | mladih drevesc, lisice smo preganjali |
se je moje življenje, ker sem iskal | življenje | , tako zasukalo, da sem se z gosenico |
Skozi vodeno | belilo | so se še poznali napisi in razne risbe. |
Opustil sem podrobno | ogledovanje | svoje celice. |
Tej pregradi pravijo v Italiji volčje | žrelo | in je pred oknom zato, da vidi jetnik |
Vsako | jutro | so bili širši, zelena barva temnejša. |
Kakor vsako | jutro | , tako sem tudi petnajstega maja ob |
Mučil sem se vse | popoldne | - in ko sem proti večeru spravil kocko |
delom, je Cesare večkrat pogledal skozi | okence | . |
Vtaknili vas bodo v | podzemlje | , ker ste se drznili državnega uradnika |
Zastrmel sem se v | okno | in nestrpno čakal, kdaj bo jetniški |
jutranjo tišino in zateglo golobje | gruljenje | , ki me je še iz koprske kaznilnice |
koprske kaznilnice mučno spominjalo na | stokanje | jetnikov, ki so jih mučili. |
bilo rdeče in nisem vedel, kje zahaja | sonce | . |
ne morem imeti, ker tu življenje žre | življenje | . |
In odločil sem se za | drevo | . |
gosenica, ki grize in izpodjeda državno | drevo | !« se je zadrl. |
odprla - in načelnik oddelka je sestavil | poročilo | o mojem prestopku. |
V | poročilo | seveda ni pozabil vtakniti svoje globokoumne |
misli o gosenici, ki izpodjeda državno | drevo | . |
pravi taaam?« je zategnil in samo za | spoznanje | dvignil obrvi, pogledal me še zmerom |
je s svojimi vodenimi očmi pogledal | cvetje | . |
Načelnik si je potipal zabuhlo | lice | , kakor bi prejel klofuto. |
sapo v nos, sedel in se spet zatopil v | poročilo | . |
Življenje žre | življenje | . |
Vščipnil me je v levo | lice | . |
molku, »vas premestim za tri dni v | podzemlje | .« |
Tisto | popoldne | je kaplan govoril o Mariji, o nedolžnosti, |
podobnih nadlogah, ki glodajo dušo in | telo | tistim jetnikom, ki si niso postavili |
Potem je | nebo | raztrgal blisk, zagrmelo je, močan |
Segel je v žep in mi položil v | naročje | kos sira. |
Vsako | leto | , ko začne zeleneti, odprem okna v svoji |
po parkih, da si ogledam poganjajoče | drevje | . |
sila: razgnali so rjavkast obod in v | sonce | so pogledali svetlozeleni lističi, |
lističi, kakor toliko tisoč rok, ki hoče v | življenje | . |
Strmim v | nebo | in mislim na gosenico. |
Življenje žre | življenje | : živali rastline, ljudje živali in |
Tako praznujem vsako | leto | svoj goseniški jubilej. |
tak vrišč, da sem pomolil glavo skozi | okno | in se pozanimal za vzrok njene svete |
perutmi dvignila s tal svoje težko | telo | in odletela. |
Pečeno piško, hišo, avtomobil, | letalo | ?« |
nisem več zatopil v »notranje duševno | delo | «, pač pa sem res razmišljal. |
toda ko so dognali, da nabira staro | železo | , ki ga je po gozdu nastlala svetovna |
odskočila, ko ji je položil roko na | rame | in ji skrivnostno zašepetal v obraz: |
Zvečer je mama natančno popisala to | srečanje | . |
tekla, Okouinokou je pobiral staro | železo | , odkopaval granate, jih prenašal in |
ponoči sama vrnila in se zasekala v | tnalo | . |
leta 1928 je Okouinokou pobral vse | železo | in je postal berač. |
Okouinokou je samo za | spoznanje | dvignil glavo in kakor grešnik s pritajenim |
Z njo je prišel »na | lice | mesta« tudi pogrebec Ivanc, ki si je |
»Haha, kar poglejte ga: dvakrat na | leto | vidim kruh, ta ti pa ob kruhu umre. |
tarnajo, da pečejo kruh samo dvakrat na | leto | , tolažijo drug drugega: |
svojim težkim življenjem razširili | spoznanje | , da je najhujši glad glad srca. |
je pozabil na drva in na obljubljeno | kosilo | . |
takšen, kakršen je bil v boju za svoje | življenje | : obut in oblečen, kosmat in zapackan, |
okusnega, ter se z vso dušo zatopile v | razglabljanje | praznih marenj: ali je imel Venc prav, |
ter strastno načeli veliko načelno | vprašanje | : ali naj pokopljejo Venca |
cerkovnik prizibal z žalostno novico v | župnišče | , snel klobuk, odnergal svoj »Hvaljen Jezus« |
na vasi zadružna sirarna, prinašajo | maslo | samo še starokopitni kmetje in pobožne |
proti vsem takim, za preprosto narodovo | življenje | vsekakor pogubnim novotarijam. |
je povedal, da bo pogreb naslednje | jutro | z mašo. |
pa je držal za ročico drobno suho | dekletce | , ki se je treslo od mraza. |
Dekletce | pa je po zraku plavalo poleg njega | |
sosednje vasi, ki bi rad svoje zavoženo | gospodarstvo | rešil s čarovnijo. |
h Graparjevemu Petru, ga zgrabil za | rame | , se mu s svojimi ščetinastimi brki |
zvil, stlačil v žep, pograbil culo in | dekletce | ter se napotil k Zavoglarjevemu študentu, |
»kolomon« v prtič, segel na peč po | dekletce | , ki se je bilo pričaralo k polenti, |
odtrgal od sklede in postavil v kruto | življenje | , rekel zbogom, zaloputnil z vrati in |
Ko sta izčrpala svoje | znanje | , sta umolknila in na tihem grebla po |
Drugo | jutro | se je Moj Jezus navsezgodaj pojavil |
ker je mislil, da bo peljal Venca na | pokopališče | , kakor je vozil vse podobne reveže; |
gospodarji so dvignili golo krsto na | rame | in tako pokazali, da služijo svojemu |
Pred sabo je videl veliko motno | jezero | . |
temu, da ga je ginjenost stisnila za | grlo | , je izdavil precej razločen glas, ki |
obrisali solze in stopili k Mihu na | žganje | . |
Peter se je zamaknil v zahajajoče | sonce | in se trdno zaklel, da bo o usodi Venca |
ljubil pregovore in verjel v svoje | zveličanje | , je dvajset let hrepenel, obupaval |
kot nedolžen angelček preselil bogu v | naročje | . |
Zato je zaklenil svoje | srce | , postal na videz oduren in trdno sklenil, |
zaključil in se znova zatopil v svoje | delo | . |
Oče ga je včasih vzel v | naročje | , ga poviškal, kadar sta bila sama, |
je skobacal čez prag in se napotil v | življenje | . |
segla pod predpasnik po debelo rdeče | jabolko | in tako hlastno ugriznila vanj s svojimi |
obrnila v stran in slastno načela novo | jabolko | . |
na | rame | in ga nosil po razredu, Zinka pa je |
kdor koli stresa nanje svojo objestnost, | zaničevanje | in zlobo. |
stopiti - saj ne hodijo več v šolo - v | kraljestvo | fantov pa si še ne drznejo prinesti |
da razsvetljuje temne noči - in to | spoznanje | tako čudno vpliva |
jim kar na vsem lepem otožnost zalije | srce | , zdvomijo nad vrednostjo svojega grenkega |
življenja, se naslonijo na raskavo | deblo | stare tepke pred hišo in se prvič v |
kajti taki ljudje so nesrečni vse svoje | življenje | . |
besede so se Petru tako globoko zadrle v | srce | , da jih ni nikdar pozabil. |
spomnil, je kar sredi dneva obesil koso na | drevo | in šel domov. |
Toda njegovo | stikanje | za orožjem se je kruto maščevalo. |
desnico za zapestjem in izbila levo | oko | . |
Oče mu je vrgel v | naročje | star suknjič in zamencal: |
pritisnil suknjič k mizi in opravil | delo | brez večje nesreče, samo nekajkrat |
bil z žebljem pribit na svetničino | teme | , in v pajčevino, ki je trepetala med |
v miru, saj vidiš, da nima nosu za | šivanje | . |
razbistrila um in ga srečno vodila skozi | življenje | . |
se je pa znova izkazalo, da je vse | prizadevanje | zaman, ga je oče kmalu pustil pri miru. |
delo | «, je rekla Marjanca. | |
Še preden je Venc dopolnil dvajseto | leto | , so ga poklicali na nabor, da ga bodo |
glavo - toda njegova pamet je spala | spanje | pravičnega in se ni hotela predramiti. |
prizadevala, da bi nečaku olajšala | gorje | . |
»frtaljo«, ki je bila pravi užitek za | oko | in usta. |
globoko ranile, vendar se je kot plaho | bitje | spoštljivo umaknila pred moškim nastopom |
hodil v zapuščeni vrt, se skril za | stranišče | , si slekel hlače, dvignil srajco in |
položil svojo koščeno roko Vencu na | rame | , da je ta preplašeno odskočil in si |
strmel v mesečino, ki je lila skozi | okno | na široko mizo, in odganjal ščurke, |
ni niti najmanj zmenila za njegovo | vprašanje | , si je Moj Jezus odgovoril sam: |
Izidor bi sicer rad rešil svoje | dostojanstvo | , toda še preden je našel primerno besedo, |
Hiša bi najbrž splavala drugemu v | naročje | , če bi Kočarica odločno ne posegla |
pa je s temi malo zaslužil, je svoje | področje | razširil tudi na mrliče, jetnike in |
Vencem, ga škropila in mu polagala na | srce | , naj se nikar ne napije in naj se nazaj |
dvakrat v velikem loku sfrčal s kozla v | grmičje | pod cesto in še med potjo preklinjal |
sfrčal s kozla in se na glavo postavil v | grmovje | pod cesto, tem razsipnejši so bili |
klicanju oglasila in bevsknila skozi | okno | , naj se poberejo, od koder so prišli. |
nagnil glavo, se zamaknil v zvezdnato | nebo | in pil vse otožne bridkosti, ki jih |
jih je noč točila v njegovo ganjeno | srce | ; zbiral je rime in iz srca so mu kar |
s kozla in se na glavo postavljal v | grmičje | pod cesto. |
vsako pomlad stopi hlapec, da izprazni | medrje | . |
neopaženo živi svoje mirno tegobno | življenje | , dokler neke pomladi objestno sonce |
Za njegovo | srce | se seveda niso zanimali - in prav to |
Posedal je na produ in metal | kamenje | v vodo, ali pa je cele popoldneve poležaval |
lilije, jih vsadil v pisker, postavil na | okno | in jih zvesto zalival vsako jutro in |
na okno in jih zvesto zalival vsako | jutro | in vsak večer. |
»Tukaj,« je rekel in si položil roko na | srce | . |
stopila k Vencu, mu položila roko na | rame | in rekla z mehkim glasom: |
naravnost k reki, se pretikal skozi | vrbovje | , prebredel vodo in se napotil v gozd. |
žalost v močnem curku točila v njegovo | srce | . |
potemnele in se umaknile globoko pod nizko | čelo | in na širokih ustnicah Venca Poviškaja |
smilil; zato mu je pustila to edino | veselje | . |
za svojega nečaka in ga izročala v | varstvo | božjemu sinu, Mariji devici in njegovemu |
Čez dan pa mu je lajšala | gorje | s tem, da mu je začela pripovedovati |
prvimi, ker zro in bodo večno zrli | obličje | samega boga očeta. |
Srce | Venca Poviškaja je bilo tako zakrknjeno | |
Širok pramen sonca je padal skozi | okno | in po njem je rojil prah kakor na tisoče |
čutil, kako se seli samota v njegovo | srce | . |
ljubljeno podobo, ki se nam je zarisala v | srce | . |
Bila je v | dno | duše užaljena, da jo je zadela taka |
mimo podobe v spomin na prvo sveto | obhajilo | ; mimo Kristusa na Oljski gori in mimo |
ni njen pogled švignil skozi odprto | okno | v zlato poletno jutro. |
švignil skozi odprto okno v zlato poletno | jutro | . |
popiham,« je rekla mama, jo vzela v | naročje | in ji pihala po krvavečem palcu. |
v tem lepem jutru zajela tudi njeno | srce | ter ga začela mehčati. |
Tisto | jutro | je Zinka vstala sicer kasneje ko po |
Vse | popoldne | je bilo v gostilni veselo in živahno, |
psoval, pač pa je mirno prenašala njegovo | zmerjanje | in ga celo prisrčno božala z mehko |
svojo razbeljeno glavo v široko, toplo | naročje | »svoje stare« in ji skesano prizna, |
otrok, sesala je palec in tuhtala veliko | vprašanje | . |
trebuhe in se drli nad njim, naj za | ženitovanje | le dobro poviška, da ne bo izgubil |
globoki noči pa se je nagnil skozi | okno | in se zamaknil v jasno nebo, kakor |
nagnil skozi okno in se zamaknil v jasno | nebo | , kakor bi iskal nesrečno zvezdo, pod |
nogami, in jo ubral kar preko njiv v | vrbovje | ob reki. |
za Zinko, ki se je pretikala skozi | vrbovje | , potem pa v svoje razširjene potne |
reke lovil ribe in se krohotal na vse | grlo | . |
Toda drugo | popoldne | je že sedel za pogrnjeno mizo v hladni |
vedela vsa vas za njeno blagoslovljeno | stanje | . |
zanosom razraslo, a živelo je kratko | življenje | , podobno življenju muhe enodnevnice: |
Sovražil je to | orodje | iz dna svoje duše. |
Potegnil je klobuk na | čelo | , kakor bi ga bilo sram pred vsemi temi |
Šel je dvakrat po sobi, pljunil skozi | okno | in iskal primerne psovke. |
in tako predirno zabodel svoje edino | oko | v Venca Poviškaja, da se je ta umaknil |
»Če si si izgovoril | stanovanje | , hrano, obleko?« |
obrnil k mizi, sedel in se pogreznil v | branje | . |
rdeč robec in se glasno useknil za | slovo | . |
prijazno nasmehnila in voščila dobro | jutro | . |
izpustil mastno kletvino, si obrisal potno | čelo | , se zleknil po peči in začel pri priči |
preložil, da je lahko gledal skozi malo | okence | , ki je bilo v obliki podolgovatega |
Skozi tisto | okence | je strmel ure in ure, kaj malega zažvižgal |
gabre, jim sekala vrhove in zarezavala v | lubje | , da se zadrgalica ne bi snela. |
preselitvi potuhnila in ni prijela za nobeno | delo | . |
Pavla zatulila vanj in mu posadila v | naročje | kričečega otroka. |
Tam se je vrgel na svoje | ležišče | , zagrebel obraz v stare cape in venomer |
Noč je prespal v kasarni, drugo | jutro | pa je Moj Jezus napregel Mico in ga |
oklofutan otrok, se vrgel na svoje | ležišče | in dolgo mižal. |
Venc je vtaknil glavo skozi | okence | in pogledal k tepkinim |
Ponoči je spal rahlo | spanje | , otepal z rokami in kričal. |
Peter se je nagnil skozi | okno | in gledal za njim, ko je stopil čez |
gabrovo vejo, ji odsekal vrh in zarezal v | lubje | , da bi se zadrgalica ne snela. |
in z njo je zaključil svoje kratko | življenje | . |
s svojim trpljenjem zaslužila večno | kraljestvo | in mu tam prepevala na vekov veke čast |
Po drugi strani pa je moje | pero | zadrževal strah, da bodo po mojih mislih |
Obrnil sem se k steni, segel z roko pod | zglavje | in potegnil na dan prvo knjigo, ki |
Ko je postrežnica zaprla | okno | in šla, sem se počasi skobacal iz postelje, |
oblačno in cesta, po kateri sem šel v | mesto | , je bila blatna. |
nekoliko oddahnil, je šel čez mejo po | plačilo | za svoje zasluge - toda ne cvetja ne |
Ponujali so mu sicer | delo | pri krojačih, toda njemu nikakor ni |
v Ljubljano in se je sam napotil v | mesto | , mu je Tinca rekla, naj pazi, da se |
strmini, da si je Čonhova žena Jera vsako | leto | zlomila roko ali nogo. |
Vržem naramnice čez | rame | , pa grem«, je naglo dejal in zamahnil |
Udano prenašamo krivice in | trpljenje | , zapostavljanje in suženjstvo, kajti |
Udano prenašamo krivice in trpljenje, | zapostavljanje | in suženjstvo, kajti pisano je, da |
krivice in trpljenje, zapostavljanje in | suženjstvo | , kajti pisano je, da mora lirik trpeti. |
dobrem, da lahko živimo petsto let srečno | življenje | , pa lirikov nam še ne bo zmanjkalo. |
košaro, pograbila locenj, stopila na | pobočje | in potegnila iz doline svoj široki |
nemara prinese kos pekovskega kruha in | prgišče | cedel. |
naravnost obsede, da hkrati grabijo za | delo | na vseh koncih in krajih in da se jim |
potegnila v nos prežo tobaka, pogledala v | nebo | , zamižala in rekla: |
časa, dokler ni kost spet skočila na | mesto | , ki ga ji je določila božja previdnost. |
špičastim, s tobakom zadelanim nosom v | sonce | . |
seveda ni storila, da bi presodila | vreme | , pač pa da bi lahko kihnila. |
in štrbunkali umazano vodo kar skozi | okno | . |
zajemal sapo, podpiral svoje tenko | lice | z jezikom in vselej zrogovilil, če |
praznični, prepraznični, da bi šli na | romanje | , na semenj ali po sodnijskih opravkih |
je sicer odprl samo na veliko noč, | žegnanje | in božični dan. |
bi njih prihod zbudil bogve kakšno | veselje | . |
debele kaplje so mu orosile nos in | čelo | , ampak obrisati se ni utegnil, ker |
sladkim občutkom, ki so jima polnili | srce | . |
Hedviko, ki je bila njena učiteljica za | življenje | , plesala je, se smukala s fanti in |
vihtela drenovo palico in se drla na vse | grlo | : |
tem manj, ker je vendar povabljen na | kosilo | . |
popolnoma zavozila in da se lahko za | kosilo | kar obriše pod nosom. |
nekam namigavala mi je, naj pridem na | kosilo | . |
Najprej so zvrnili | šilce | žganja in se krepko odkrehnili, nato |
odklonil, kar je Kobilčerja pretreslo v | dno | duše, češ gotovo me bo naznanil, v |
žvrgovel, ko mu je Nanca ponudila lepo | bedrce | . |
Tako je minilo skoraj | leto | dni. |
Tako je bil zdaj Štefuc v | dno | duše žalosten in ker se je pri njem |
Kobilčer pa je neprestano vlačil iz žepa | jabolko | , dajal glas in silil k petju, in res |
Moj Jezus je ujel | ravnotežje | , preklel Banjaluko, kjer je baje živela |
so brez njega opravili tako pomembno | delo | . |
v roke in so se pridno spravili na | delo | , se pravi, da so se trdo božali, si |
bat, s katerim so mečkali prašičem | korenje | , poiskal v gneči svetlo, plešasto Štefucovo |
bučo, trikrat pomeril, zamižal na levo | oko | in s tako silo lopnil, da je bat kar |
prvi uri svojega življenja prinesel | pomirjenje | . |
Zora ga je najprej dala v | naročje | Nacetu, ki ga je potežkal, rekel, da |
rahla prosojna jutranja megla, šla čez | polje | , božala zeleno travo, cvetoče marjetice, |
Gospodična Tina je izjavila, da mora biti | župnišče | vsej vasi v zgled. |
brevir, je naglo stopil v drvarnico po | krepelce | , stisnil jezik med zobe - kakor paglavec |
od sramu, da se je dal zavesti v to | dejanje | , ki nikakor ni bilo primerno njegovemu |
Laneni lasje so se mu lepili na vzbočeno | čelo | ; veke, dolge kakor mecesnove igle, |
mogla odločiti, da bi mu otrla potno | čelo | . |
je v cunjah ležal Feliks, pil lipovo | oglje | na mleku, vsrkaval kislo zasmrajeni |
vasi k Trohovki, ki je že skoraj celo | stoletje | zdravila vaške otroke in porodnice. |
kamenito klop pred bajto, si obrisal potno | čelo | in počakal, da pride duša za njim, |
sil in mu je srce nehalo skakati v | grlo | , je z rokami naredil trobento in zatulil, |
tako silo iztulil svojo žalost v njeno | uho | , ki je bilo poraslo z belim puhom, |
luč je vztrepetavala kakor ranjeno | oko | ; pogledal je Kristusovo podobo: pokazal |
pokazal je s prstom na svoje goreče | srce | . |
zapirala, a Štefe je zdaj v tem videl | znamenje | božje. |
in keliha sta Štefetu sama stopila v | naročje | . |
zdaj mu lahko položi težko roko na | rame | in zahrumi vanj: |
denar in priti na prostovoljno | delo | . |
parajo koruzne storže in zobljejo zlato | zrnje | . |
Udarci se počasi razlivajo v mrko | jutro | in vsi vedo, da je napočil zadnji čas. |
kmetov, kajti velikim kmetom bodo to | delo | opravili hlapci in konji, bajtar pa |
koso in s širokimi zamahi pokosi vse | cvetje | . |
mučni poti za trenutek odvrgel težko | breme | . |
tista tišina, ki človeka pahne v obupno | pričakovanje | novega udarca, novega utripa, ki mu |
čez cesto in se vrže na Modrijanovo | gnojišče | . |
Priletel je na odprto | pobočje | in se oddahne. |
morali prav tako skočiti na Modrijanovo | gnojišče | ter se nato povzpeti na zid. |
večnost, ki vlije človeku poguma v | srce | in novih sil v telo. |
človeku poguma v srce in novih sil v | telo | . |
Teci!" mu še v isti sekundi udari na | uho | . |
Teci!" mu šepeta na | uho | . |
Tekel je in za | srce | ga je stiskala rezka bolečina, ki pa |
kar sliši, kako glasno mu utriplje | srce | . |
skoraj tik pred seboj temno visoko | jelševje | . |
Teci!" mu zdaj spet udari glas na | uho | . |
preskočiti ozki pas travnika in planiti v | jelševje | . |
V | jelševje | ! |
V | jelševje | !" si veselo ukaže, se požene in je |
Toda | jelševje | zdaj sploh ni več. |
Začudeno in široko odpira oči ter gleda v | nebo | . |
svojega življenja in začuti veliko | olajšanje | v duši. |
prišlo, ker so vsi tako zakopani v | delo | . |
zamišljeno motri, kakor bi reševal zamotano | vprašanje | , potem pa si odločno prikima, hudomušno |
oddiha - edini dan, ko oči lahko uživajo | delo | rok - in kmetje se morajo pač ozirati |
raznaša na skrivnostno oplojevalno | delo | . |
na Rejčev travnik, kajti Rejc vsako | leto | prvi začne s košnjo. |
Ta rana pot na košnjo ni samo pot na | delo | . |
kakor bi imel od spanca še kosmato | grlo | . |
»Vreme, vreme, | vreme | !« nekoliko glasneje završi hrast ter |
tišino, čeprav vse ptice pojo na vse | grlo | in čeprav vse vode preglasno šume. |
podobic svetogorske Matere božje in samo | prgišče | črvivih rožičev, ki so zaudarjali po |
ta vrata odpirala brez presledka vse | življenje | . |
naslonil sivo glavo na raskavo tepkino | deblo | , potisnil predme debelo knjigo Življenje svetnikov |
zagrizeno prežvekovala trdo in jalovo | seno | iz naše prisojne senožeti. |
samo na kmetih in nikdar ne zaide v | mesto | . |
potem pa sem pogledal kvišku na sámo | nebo | . |
lepo v izbi, jesti ocvrta jajca, piti | mleko | , ker nimajo črne kave, ter se pogovarjati. |
»Ko sem poldrugo | leto | , odkar ga ni več, včasih cincala, ali |
so?« je teta po svoji navadi ponovila | vprašanje | . |
Desno | oko | so mu izbili in hišo so mu zažgali. |
vprašujočimi očmi pogledala na staro | razpelo | , ki je viselo v kotu nad mizo, »vest |
vendar enkrat od kraja!« sem izgubil | potrpljenje | . |
»Prav tako si nam otrokom pripovedovala | življenje | svetnikov in že takrat me je jezilo.« |
godile, in ne o »kazni za naše pregrešno | življenje | «, kar ji je bilo včasih zmeraj na jeziku. |
vleče voz, prežvekuje najbolj jalovo | seno | in še zamuka ne. |
preteklost ter se naglo in preglasno vrgla v | pripovedovanje | . |
dne ujezila in rekla, da ne bo vse | življenje | capljala sključena in pulila plevel |
»Petindvajset let smo se tepli za | osvobojenje | , bili smo zavezniki, ko zaveznikov |
jih ti zavezniki strpajo v ujetniško | taborišče | , v laško ujetniško taborišče. |
ujetniško taborišče, v laško ujetniško | taborišče | . |
Drejca je pogled prav gotovo zadel v | živo | , ker je zelo počasi spravljal svoj |
prijeti, ker mu je Obrekar enkrat že rešil | življenje | ...« |
Domov se je vrnil šele drugo | leto | po vojni. |
Za | delo | ni bil ravno preveč navdušen. |
To je že res, da sem hodila v | župnišče | , toda da bi z gospodom šla tako daleč, |
si je s predpasnikom obrisala potno | čelo | in nadaljevala: |
ga lahko gledal samo, kadar si svoje | delo | res opravil in je bila tvoja vest čista.« |
mi ni všeč, če mi ljudje gledajo v | srce | . |
Kakor težko in nerodno | breme | nosiš samega sebe po cesti - in zdi |
glasom, kakor bi začela brati novo | poglavje | . |
se bila odločila, da mora to težko | poglavje | čimprej prebrati. |
Medtem pa je | človeče | v domobranski uniformi, pokveka z debelim |
Samo | dihanje | je bilo slišati. |
luči po dvorišču in vlačila naropano | blago | . |
sikale v | pobočje | . |
da ga je Obrekar sunkovito pahnil za | deblo | , v temo. |
naši, pa se je privlekel do skale v | pobočje | . |
vso noč, da sta pri zori prišla na | sedlo | pod Marnovščem. |
Drejc celo rekel, da je zaslužil dolgo | trpljenje | in da bi v mukah umrl. |
Teta si je otrla | čelo | , ki je bilo najbrž znojno. |
bi imenovala očeta) je tudi odvrgel | breme | in rekel, da kar je - je. |
brani svoje | življenje | do poslednjega diha; ne izgubi glave, |
pregovoril, da je spet zadel svoje | breme | in nesel naprej. |
Potem pa so ga odvlekli na | dvorišče | . |
pogledal psa, se prestopil, da je ujel | ravnotežje | , in nato prav počasi dvignil kol. |
hlevarice, ki je morala puliti jalovo | seno | iz skopih in previsokih jasli. |
Še preden sem stopil na | dvorišče | , se je zakadil vame mlad volčjak. |
je v izbo, kjer si je uredil svoje | domovanje | : očrnele stene je sam prebelil in nalepil |
si vse ogledala, sva spet stopila na | dvorišče | . |
skrival, stoji Barbaron; naslanja se na | deblo | , gleda v tla in sesa svoj dolgi in |
zvesto, da mu je zapisal tudi svoje | srce | : postal je trd in okruten. |
vznemirjeno preklada svoje okroglo | telo | na kratkih in tenkih nogah, ki so stisnjene |
koničasti kazalec in z njim pokazal v | nebo | . |
težko, dolgo in gosto nabrano črno | krilo | , ki jo tesno stiska v pasu, in v kratek |
Že zdavnaj ima svoje | mnenje | o ljudeh v teh krajih, kjer služi skoraj |
prepričanje je bilo trdno, iz leta v | leto | , iz dneva v dan bolj in bolj neomajno, |
neomajno, da je omajalo njegovo trdno | prepričanje | : globoko v sebi zdaj dvomi, da bi Italija |
njega pahnili na vasi na drugo | mesto | in ga tako rekoč ponižali za svojega |
Cesare Barandello pa ima izurjeno | oko | in oster nos. |
mirno ozira po nebu, kakor bi presojalo | vreme | . |
ki se za njim kakor iz navade ozre | oko | in potem obvisi na nebu, ki je danes |
Nato potegne vase vrat in spusti svoje | telo | v vsakdanji mir. |
zarile v temno modro težko kovinasto | nebo | , kakor bi hotele povedati, da ni ne |
iz hiše in jo pobrisali k mostu na | kopanje | . |
kozolec, kjer jemljejo v roke razno | orodje | in ga ogledujejo, kakor ga ne bi še |
Fantje so se potegnili v | pobočje | , kjer ležijo pod drevjem, kadijo cigareto |
kadijo cigareto za cigareto in strmijo v | nebo | . |
rože v loncih ter osmukajo že ovenelo | cvetje | in suho listje. |
loncih ter osmukajo že ovenelo cvetje in | suho | listje. |
osmukajo že ovenelo cvetje in suho | listje | . |
obležijo v naročju, glave nagnejo na | rame | in otožno gledajo skozi okno, kakor |
nagnejo na rame in otožno gledajo skozi | okno | , kakor bi bile vse njihove sanje izgubljene |
družino se bo odpeljal daleč, daleč čez | morje | ... |
Življenje | je zajemala kar z veliko žlico, dokler | |
Ko je dozorela in rodila nezakonsko | dekletce | , se ni nihče več čudil: |
To | ime | se ga je prijelo kakor klop. |
lističi venomer kapljajo v Modrijanovo | korito | in v cestni prah, kapljajo kakor kaplje |
obema rokama trdo zgrabi brezovko za | metlišče | in se srdito ozre v drugo nadstropje, |
metlišče in se srdito ozre v drugo | nadstropje | , kjer stanuje poštar Michele Sabbadini. |
Zmeraj se vse | popoldne | podijo med postojankami, brenkajo na |
južnjaški kramarji, ki na sejmih prodajajo | milo | in britvice. |
svojo okroglo plešasto glavo skozi | okno | . |
Modrijanu, naj se samo ozre in poduha | ozračje | , pa bo takoj videl, koliko je ura. |
veliko rdečelaso glavo z ramena na | rame | , si lomi roke in tuli od hiše do hiše: |
Modrijanu, kakor bi mu nož potiskala v | grlo | in ga tam obračala. |
s težkimi nogami, kakor bi tlačila | zelje | v čeber. |
Njihovi obrazi so za | spoznanje | jasnejši, kakor so bili dopoldne pred |
Žuželjču, ki se je tako globoko pogreznil v | korito | pod jaslimi, da gledajo iz korita samo |
»Kmetje derejo kravo in lokajo | žganje | , midva, bajtarja, pa kopljeva jamo |
No!« je glasno pokarala svoje | telo | , ki ji je osemdeset let tako zvesto |
Oblekla je dolgo | krilo | iz težke svile temno zelene prelivajoče |
Vrgla je kozi mrve, odprla kure, vzela | vedro | in krenila k reki. |
Nato se je sklonila in potisnila | vedro | v vodo. |
migotali, dokler se ji niso zaleteli v | čelo | ter se razbili v iskre. |
Trohovka je odprla oči in prijela | vedro | , da bi ga dvignila - toda vedro je |
Pogledala je vrbo, pogledala je | vedro | , ki se je zibalo na vodi, reko, ki |
njive, travnike, pobočja, vrhove gora, | nebo | in dva velika oblaka nad Krnom - vse |
je dvigala, kakor bi šla naravnost v | nebo | , a naposled je le prilezla na vrh. |
Barbarina noga zašla med krtačico in | krilo | . |
nato pa je spet dvignila lonček, češ | mleko | je le treba popiti, da se božji dar |
V izbi je zaprla | okno | . |
pojdi!« je zamrmrala Trohovka, odprla | okno | in se umaknila, da je muha lahko odbrenčala. |
Nato je spet zaprla | okno | in šla na delo. |
Nato je spet zaprla okno in šla na | delo | . |
oddaljevali in se bližali, ji butali ob | čelo | in se drobili v iskre. |
je, zaprla oči in si položila roko na | čelo | . |
mora biti,« si je rekla in si otrla | čelo | . |
globoko na tilnik, da je videti prostrano | čelo | , v desnici drži svojo dvometrsko palico |
Njeno | telo | sili iz kroga in že pada; v njenih |
Neko čudno | brnenje | se oglasi. |
širokimi rameni prerinilo skozi ozko | grlo | ter se skotalilo v Čepovansko dolino, |
potegne iz kota svoje dolgo nerodno | telo | . |
harmoniko, jo potisne Čelarjevemu Venčku v | naročje | in ukaže: |
Na!« zavpije Prikrajarica in mu vrže | prgišče | vode v potni obraz. |
Ko opravi svoje | delo | , pahne žehtar pod klop, se široko ustopi |
ki se stiskajo v kuhinji in pijejo | žganje | in jabolčnik, ki ga Prikrajar prinaša |
Prikrajar nosi | žganje | in jabolčnik, Prikrajarica kuha kavo |
smo ravno stali na tnalu in pukali | perje | iz petelina. |
Za krepko | delo | krepko jelo!« |
Za krepko delo krepko | jelo | !« |
Barbaron se opoteče in komaj lovi | ravnotežje | . |
zareži ter nalašč še bolj nerodno lovi | ravnotežje | . |
sobe, krili z rokami in kriči na vse | grlo | : |
odločne poteze, ki vzbujajo brezmejno | zaupanje | . |
Z desnico drži | kopito | , z levico cev in hodi ponosno zravnan. |
okrene, s široko kretnjo vrže desnico čez | sedlo | in s sijočim obrazom pridušeno krikne: |
slamnik z razjedenimi krajci si je dal na | koleno | , z veliko ruto si briše široko belo |
z veliko ruto si briše široko belo | čelo | in motri težke, zalite krave, ki se |
bi bil vesel tega živahnega in že na | oko | tako bistrega otroka. |
sklenila, da Obrekarjevi res zaslužijo tako | ime | . |
Nenadoma jezno potegne klobuk na | čelo | in odločno, skoraj trdo teče: |
je ritensko umikal, zadene z nogo ob | tnalo | , ki je za njegovim hrbtom, in se skoraj |
Ko ulovi | ravnotežje | in si popravi suknjič, ki mu je zlezel |
V | grmovje | bi ga radi spravili! |
V | grmovje | !« |
V tem trenutku pretrese | ozračje | silna eksplozija. |
Iz grape je slišati | ropotanje | in treskanje železniških voz, ki se |
Iz grape je slišati ropotanje in | treskanje | železniških voz, ki se kotalijo v reko. |
teče po lesenem žlebu voda v kamnitno | korito | . |
»To samo dokazuje, da smo zadeli v | živo | !« ga pri priči potolče Dragič. |
pograbi brzostrelko in začne streljati v | pobočje | . |
Tildica ga trdo stisne za | zapestje | . |
skledo polente, sede in dvigne palec na | čelo | , da bi se pokrižala. |
svojih misli, jezno vrže klobuk na | okno | in počasi sede k mizi. |
Očka Orel počasi odloži | pero | in potegne očala z nosa ter zamaknjeno |
Nato hitro zapogne | pismo | in ga vtakne v ovitek, stopi izza mize |
In tu imaš | pismo | .« |
Boris nestrpno spravi | pismo | v žep. |
Nato pogleda moža in ga prime za | zapestje | . |
Si potegne klobuk na | čelo | in izgine. |
z izbuljenimi očmi zamakne v sočno | dekle | , ki stoji v soncu pred skednjem ter |
Stopi z nami, da si skupaj poplaknemo | grlo | !« |
Narte se opoteče, a ko ulovi | ravnotežje | , se okrene, s pestjo požuga Tildici |
Narte se zaleti v | stopnišče | , nato si jezno vrže puško na hrbet |
Na stopnišču je slišati | škripanje | odhajajočih korakov. |
zdravega grla se široko razlije v jesensko | jutro | . |
predajo samo zavezniški vojski,« kakor v | opravičilo | doda Moj Jezus. |
razbitem bunkerju pri vhodu na Dragarjevo | dvorišče | široko stoji Sova. |
Ko stopi Stane mimo bunkerja na | dvorišče | , skoči iz hiše Dragarica, ki je očividno |
Nato si položi palec na | čelo | , kakor bi se hotela pokrižati, pa se |
dekletce in sedemletni pob se je držita za | krilo | . |
kuhamo!« se zvonko in ponosno oglasi | dekletce | . |
Očka Orel ji bodrilno položi roko na | rame | , toda Nančika gleda Stanetu v oči in |
Bom!« mu kriči Stane na | uho | in mu veselo stiska roko. |
Drejc stoji pri stolu in strmi skozi | okno | . |
Skozi odprto | okno | prihaja pesem, ki se vedno bolj oddaljuje. |
Krčevito | hlipanje | mu stresa široka pleča. |
zaprašena stekla in strmijo skozi zakrižano | okno | . |
Okrogličar, ki se skuša pomakniti v | ozadje | , Moj Jezus in Drejc. |
Slišati je samo | škripanje | težkih vojaških čevljev. |
Stane nepremično strmi skozi | okno | . |
V tem trenutku se zasliši zlokobno | brnenje | letal. |
Slišati je | streljanje | pušk, regljanje strojnic in brzostrelk, |
Slišati je streljanje pušk, | regljanje | strojnic in brzostrelk, treskanje min |
pušk, regljanje strojnic in brzostrelk, | treskanje | min in brnenje letal, ki še vedno |
strojnic in brzostrelk, treskanje min in | brnenje | letal, ki še vedno |
nizdol nosijo bolničarke ranjence v | zaledje | . |
» | Leto | dni si že partizan, pa še ne veš, da |
Gorico, iz Gorice v Trst - in iz Trsta v | morje | ! |
Stopi na njegovo | mesto | !« |
Sova s premrlimi rokami deli koruzno | zrnje | na štiri kupčke in mrmrajoče šteje: |
Vsi se pritiskajo k tlom, držijo | orožje | pripravljeno na strel in strmijo nizdol |
že žvižgajo po zraku, klestijo golo | grmovje | za njima, sikajo v sneg. |
strmi po čistini, se mu smeh sprevrže v | hlipanje | . |
njej, jo zgrabi in jo naglo odvleče v | zaledje | . |
Sova nasloni | čelo | na mrzlo železo in počasi zapre oči |
Sova nasloni čelo na mrzlo | železo | in počasi zapre oči - kakor bi se hotel |
pogum, potegne Sovi na ramo šotorsko | krilo | , ki se vleče za njim, in odhiti naprej. |
Vse bomo pometali v | morje | ! ... |
»Tovariš komisar ... vse | ozemlje | smo izgubili ...« |
»Če bi izgubili vse | ozemlje | , bi zdaj korakali po zraku. |
Brigada pripoje na | sedlo | . |
Iz razvalin štrli v | nebo | visok dimnik. |
vsak hiti po najkrajši poti po svoje | orožje | . |
»Treba je takoj na | delo | . |
melje z dlanmi in strmi skozi umazano | okno | . |
Posojilo | osvoboditve. | |
skloni glavo in seže s predpasnikom v | oko | . |
»Dobro | jutro | , mati! |
Očka Orel in Boris strmita skozi | okno | . |
Ob klancu, pri vhodu na | dvorišče | je bunker iz cementa. |
Nato položi na | tnalo | trš, pljune v roke in visoko dvigne |
Nepremično stoji in strmi čez | dvorišče | proti klancu, nato zamiži in strese |
Patrulja prikoraka na | dvorišče | . |
Snop sončnih žarkov sije skozi umazano | okno | in podolgem reže zakajeno kuhinjo. |
potegne iz nahrbtnika velike škarje za | rezanje | žice, jih potisne Borisu v roke in |
Sedimo na | sonce | , dokler ga je še kaj!« |
Domobranec, ki je bil na straži, gre po | kosilo | . |
Dragarica ulovi | ravnotežje | , se vsa izgubljena zgrabi za glavo |
Sova, Mali in Boris planejo na | dvorišče | . |
strojnico in si jo z lahkoto vrže na | rame | . |
Drejc in si z rokavom obriše mokro | čelo | . |
Silna eksplozija razburka | ozračje | . |
staremu kmetu in mu nato pomaga zadeti na | rame | težak zaboj streliva; pogleda ranjenca, |
Partizan si, pamet te je srečala, | dekle | imaš - in še kakšno! ...« |
in zdrava, in naglo spet zgrabita za | delo | . |
Nenadoma pretrese | ozračje | strahotna eksplozija. |
njim je živo in prisrčno, kakor vsako | leto | ob veliki košnji. |
kakor prave grabljice, ki gredo na | delo | in pustijo kosce, da se oddahnejo. |
jo še poznate?« mu Tone zavpije na | uho | . |
Partizani planejo pod hrast in si poiščejo | kritje | . |
že žvižgajo nad glavami in klestijo | listje | s hrasta. |
Tildica naglo priskoči in mu popravlja | vzglavje | . |
spet lezeta više in više med divje | skalovje | . |
»Pravkar smo slišali dnevno | povelje | .« |
Poslušajte dnevno | povelje | maršala Tita, poveljnika čet Narodno osvobodilne vojske |
osvobodile Beograd, glavno in mučeno | mesto | Demokratične federativne Jugoslavije.« |
Brigada se pomika v smrekov gozd - v | zatišje | . |
kolovozu, ki se po položnem pobočju vije na | sedlo | . |
Sonce sije skozi | okno | in obseva šopek mačic in teloha. |
sončni žarek in se zamakne v zlato | vino | . |
te divja žalost noč in dan tišči za | grlo | . |
brzostrelko s pograda in si jo vrže na | rame | , toda oprtnica se mu sname in brzostrelka |
» | Orožje | , knjige, časopise, denar! ... |
močnega pogleda, zato krčevito nagrbanči | čelo | , namrši obrvi, stisne čeljusti, mu |
kolena, kakor bi na ravnem dvigal težko | breme | sena. |
Boris se opoteče, a ulovi | ravnotežje | , se zravna in mu drzno pogleda v oči. |
domobranci tečejo čezenj, da bi si poiskali | kritje | . |
sto korakov nad brvjo si je poiskal | kritje | za debelim rogovilastim drevesom - |
zagrmi, odmev se odbija od pobočja v | pobočje | in izginja po dolini. |
In ... saj bom imel partizansko | ime | , a? ...« |
Nemci podpisali predajo in polagajo | orožje | . |
Partizanska izvidnica se pretika skozi | grmovje | . |
Mali, stisne ustnice, zamiži na levo | oko | in stisne na sprožilca. |
Ponoči so vdrli v | mesto | naši jurišni bataljoni, le mi se ne |
hvaležno pogleda, nato pa se zamakne v | morje | in obraz mu vedno bolj žari v srečnem |
Dvom je legel na moje | srce | , nečloveški dvom, ki je mučnejši od |
prikazal, brž ko sem izrekel njegovo | ime | . |
Telebnil sem na | dno | prepada, dvajset let globoko, v sam |
ter se skozi zakrižano in zamreženo | okno | zastrmel v male četverokotnike visokega, |
libertà!« Te besede so me stisnile za | grlo | kakor koščena roka - in bolečina, stara |
je ukazovalno zahropel in mi pokazal | ležišče | . |
visoki skladovnici, nagnil glavo na | rame | ter se otožno zamaknil v svojo mladost. |
Njegovo uho je z veseljem požiralo znano | prhanje | žage, nos je z užitkom vlekel vase |
Omelčarjev Justin je bil starejši in že na | oko | umirjenejši: čokat in črnolas mlad |
je še nekajkrat hlastnila, planila v | prazno | , utihnila in se začela vznemirjeno |
stricu, mu položil smolnato roko na | rame | ter ga začel prositi, naj počaka nekaj |
Makedonci, Vlahi in Čiči, ki so kuhali | oglje | . |
postavili k steni, da me je sonce žgalo vse | popoldne | . |
Žaga je zasikala v | prazno | in utihnila. |
konec voza, nagnili glavo, priprli levo | oko | in pogledali po korenini. |
odsekano kretnjo otresel znojne kaplje v | žaganje | . |
Venček je potegnil | kolo | na žleb. |
stric in počasi spustil svoje orjaško | telo | na konec deske, ki je gledala iz skladovnice. |
pobral ter začel stepati z njega mokro | žaganje | . |
si z rdečim robcem neprestano otiral | čelo | . |
črnimi čopi, ki so jim padali globoko na | čelo | ter jim skoraj zakrivali oči. |
obstalo začudeno sonce in tiho gledalo na | dno | doline, na sredo svetle vasi, kjer |
cestnem prahu okrog širokega korita in v | korito | samo, kjer so lističi vreli v razpenjeni |
mladega listja; svoje prvo pomladno | oblačilo | , rahli, svileni, beli cvetni plašč |
opotekel se je po cesti in komaj ujel | ravnotežje | . |
Z nečloveškim naporom je ujel | ravnotežje | , se zravnal, dvignil okrvavljeno glavo |
Peter se mu je smilil v | dno | duše, ker ga je imel rad - a še bolj |
mu je z razbeljenimi kleščami trgala | srce | . |
se namrščil; Venček ga je dregnil v | živo | , kajti tudi sam se je spominjal tistega |
Že naslednje | leto | so ga zgrabili in ga obsodili na tri |
Žaga je zasikala v | prazno | in utihnila. |
si je z rokavom čez oči in kakor v | opravičilo | zahlipal: |
je prvi zganil in mu položil roko na | rame | . |
otrok, ki je zagrešil neodpustljivo | dejanje | . |
Pograbil je leseno | kladivo | in nekajkrat jezno udaril po klinih, |
srečno obesil zavitek za Obrekarja in | pismo | za Ravničarja, se je naglo zakotrljal |
si je kapo pritisnil na svoje suho | koleno | , kakor bi bil v tuji hiši. |
žlice: z zakrivljenim palcem je obrisal | koritce | , jo dvakrat potegnil po hlačah, jo |
prav počasi potisnil v postano kislo | zelje | . |
oddahnila, kakor bi vrgla s sebe težko | breme | . |
nenadoma ji je ostra bolečina presunila | srce | : spoznala je, da je breme, ki ga je |
presunila srce: spoznala je, da je | breme | , ki ga je zvalila s sebe, zavalila |
kos divjega mesa, ki ji je obraščal | srce | in jo dušil že dvajset let. |
pogledala moža, kakor bi čakala podobno | priznanje | tudi iz njegovih ust. |
Modrijan, ki si je za točilno mizo natočil | šilce | žganja, ga dvignil v luč, ga nato zaužil |
dovolj visoka, in zvijala svoje suhljato | telo | , kakor bi ji bilo komaj petnajst let. |
s takim hrupom padala v | korito | , je zdaj tekla tiho kakor olje. |
in krčmar, natakarica Zinka, ki drži | krmilo | v rokah in je torej resnični gospodar, |
Posušil se je na steblu, ker je vse svoje | življenje | zaužil samo v sanjah, a še tem se ne |
Imela je živo domišljijo in burno | srce | . |
svetlem svetu, kjer ljudje zajemajo | življenje | z veliko žlico, samo zajemajo, zajemajo |
požvižga celo na Modrijanovo hišo in na | župnišče | , ki sta v primeri z njegovo bajto pravi |
svoje zalito, a jedro in neiztrošeno | telo | . |
kdor se je odpravil na daljše pivsko | romanje | , se je moral preseliti v gostinsko |
je banka naznanila, da mu bo pognala | posestvo | na boben, se je v svoji nesreči razveselil |
obtesanega obraza, nato pa še razlito | vino | z mize in s klopi poleg sebe. |
vrgel jezik iz ust, ga mojstrsko zvil v | koritce | in tako dolgo vrtel po njem cigaro, |
pismonošo, ki si je že pritisnil kapo na | koleno | in si otiral koničasto plešasto glavo. |
vrgel svojo težko šapo pismonoši na | rame | , da je ta nehote prikimal. |
»In zdaj pijva na njegovo | zdravje | !« |
Krilo | zagleda, pa že rep pokonci, slino iz | |
je v hipu zalila slabotno in piškavo | telo | . |
Gubal je | čelo | , dvigal in spuščal naježene obrvi in |
nemirno mežikal in opazoval vse to | početje | , dokler ni tudi sam segel na kolena |
pismonoši, mu položil težko roko na | rame | in počasi pokimal: |
dokler se mu ni glava zvrnila na levo | rame | in se začela stresati v enakomernem |
mizah velikansko, vznak ležeče Matičevo | telo | ; njegova glava je počivala na temno |
mokre in motne, kakršne so bile vse | življenje | . |
Sunkovito je zravnal svoje osemdesetletno | telo | , se naglo obrnil in stopil na prag |
dvignil na prste svoje kratko zalito | telo | in skoraj zavriščal: |
k Temnikarici in ji položil roko na | rame | . |
Temnikarica in se začela usekavati v spodnje | krilo | . |
zakričala mati, ki je v veži pinjila | mleko | . |
Temnikarica, ki je iz pinje precejala | mleko | v desetlitrski lonec. |
obrneš in že stoji sredi veže in pije | mleko | .« |
Temnikarica je odnesla | maslo | v hram, da bi bilo na hladnem, otroci |
Nato je nagnil glavo na | rame | , zamežikal z velikimi nejasnimi očmi |
»Matic vam je vse | mleko | posvinjal, jim porečem.« |
lonec iz rok in izlila ostanek mleka v | korito | . |
Matic vam je posvinjal | mleko | ?« |
in potisnil skozi vrata svoje tršato | telo | , se je v veži za hip zmračilo. |
na rob, spustil svoje dolge noge v | prazno | ter nekajkrat krepko zazvonil z njimi, |
roke kvišku, trikrat sunil s pestmi v | nebo | , nato pa je zakrilil kakor orel s perutmi. |
Vrgel je oba konca v | grmovje | , si odrezal novo, jo najprej olupil |
Nato se je obrnila v | pobočje | in zaklicala: |
je odkimal Matic in nagnil glavo na | rame | . |
začel z dolgim in topim palcem obračati | kamenje | na kolniku. |
Matic in začel spet s palcem obračati | kamenje | na kolniku. |
je po otavi, kakor bi hotel dohiteti | sonce | , ki se je umikalo po pobočju navzgor. |
otrok in da je krotko živel vse svoje | življenje | . |
pogledom je s praga premerila obilno | telo | svoje nezakonske hčere, ki je ni videla |
sveženj ter si začela pripravljati | ležišče | . |
s tem, da so otroku izbrale njegovo | ime | . |
naj bo otroku ime, je bevsknila čez | rame | : |
da imajo vsi takšni siromaki tvoje | ime | ! |
tvoja stvar pa je, da izbereš otroku | ime | !« |
»bolj« potlačen nos in »bolj« nizko | čelo | . |
težavah in bridkostih, ki nenehno grenijo | življenje | pametnemu človeku. |
Lužnica ga ni hotela nositi na | sonce | , ker je skrivaj upala, da bo v polmraku |
Hotejec je vrgel kol v | grmovje | , se obrnil k Ustinarju in vprašal: |
samo, da Matic res ni bil sposoben za | delo | , tudi obstanka ni imel, ker je že leta |
okrog sebe in glasno presojal svoje | delo | . |
Nato je zamižal na levo | oko | , pogledal po palici, bziknil slino |
spet ostrgal, spet zamižal na levo | oko | , spet pogledal po palici in spet zmajal |
Naslednje | jutro | sta Ustinar in Vogrič prignala Matica |
kmetije, kjer je nakupovala jajca, | maslo | in piščance. |
in se nato glasno useknila v spodnje | krilo | . |
najprej stisnil ustnice in pogledal v | nebo | , nato pa se je zamaknil v prismuknjeno |
Pri Robarju so kuhali | žganje | pa so fantje Matica »za šalo« napili |
na cesto in se začela dreti na vse | grlo | : |
pa so medtem resno obravnavale njeno | vprašanje | , češ kaj bi bilo, če Katra ne bi ušla. |
si takšen hrust izbere tako lahkotno | delo | ! |
je potegnil iz sena svoje velikansko | telo | in se postavil |
nejasnimi očmi ter se še enkrat poribal ob | deblo | , da ga je spet obsula hladna rosa. |
zamaknil po dolini, da bi presodil | vreme | . |
»In vsako | jutro | se očedi! |
Pretaknil se je skozi gosto | jelševje | in zabredel v vodo. |
Matic s sveta lahko stopil v vodo, na | nebo | , ki so se po njem tako brezskrbno drsale |
oddahne, preden se začne vzpenjati na | nebo | . |
Tihe mlake, ko je nenadoma zaslišal | brnenje | letala. |
»Temnikarica jim je povedala, da sem posvinjal | mleko | !« je prešinilo Matica. |
gnali nekaj krav in na vrvi vsak svoje | tele | , da bi se z njimi umaknili v sosedno |
zahropel Ustinar, ki je držal močno | tele | za vrv in za rep ter poplesaval z njim |
mila, že si je spet pritisnil prst na | čelo | , hitro pograbil čevljarski nož, skočil |
ki je z vsemi silami vlekla trmasto | tele | iz temačnega hlevčka, se ga je razveselila. |
Matic je z enim samim sunkom potegnil | tele | čez prag. |
»Oh, Matic, odženi | tele | s sabo!« je zaprosila spehana bajtarica. |
»Temnikarica je rekla ...« je v | opravičilo | zamežikal Matic. |
ramo in z obema rokama začela vleči | tele | proti reki. |
vrtu je zaslišal Kokošarkino jezno | regljanje | , zato se ni upal k hiši, temveč se |
začudila in zamišljeno nagubančila | čelo | . |
njen glas je zganil njegovo velikansko | telo | . |
nabreknila žile in mu tako divje vdrla v | srce | ter ga napela do takih meja, da mu |
Nagubančila je | čelo | in resno vprašala: |
plemenskemu poglavarju, ki zviška motri | pehanje | svojih podložnikov. |
Pobral je klobuk, udaril z njim ob | koleno | , da bi ga sprašil, in zamišljeno rekel: |
Laznarica ter se zamaknila v nasprotno | pobočje | , kjer so na obširni zeleni polici štrleli |
In prav tedaj je zaslišal | brnenje | . |
tja, temveč je takoj zdramil svoje | telo | , da bi lahko vstal. |
rezka bolečina mu je prešinila vse | telo | . |
je stopil z njive in se naslonil na | deblo | stare tepke. |
Toda na to | vprašanje | si ni odgovoril, ker ga je zmotilo |
Gledal je v večerno | sonce | , zato se mu je vsa gruča bližala kakor |
in mu položil koščeno roko na mokro | čelo | . |
Hotejec in mu s koščeno roko otiral | čelo | . |
»Tudi | žganje | boš pil. |
nezaupanjem motril Hotejca, ki je natakal | žganje | . |
levico dvignil viseče brke in mu vlil | žganje | v usta. |
Sunkovito je zravnal svoje osemdesetletno | telo | in naglo stopil na prag kuhinjskih |
Položil mu je roko na | čelo | in ga počasi potisnil nazaj na blazino. |
» | Mleko | !« je zašepetala in se obrnila k vratom. |
se zamaknili v velikansko Matičevo | telo | . |
stopil k Maticu, mu položil levico na | čelo | , z desnico pa je s tako silo ustrelil |
tako tiho in mirno, da je bilo slišati | utripanje | večnega nemira in lastnega srca. |
napeto tišino, kakor teče zrak skozi | sito | . |
tudi dolgo, v | spanje | zavito vas, kakor bi se bala, da bi |
nekajkrat odkrehnil, da bi si očistil | grlo | . |
Najprej ti zadavi | srce | , da nehaš biti človek. |
in vlečeš k sebi, dokler te lastno | bogastvo | ne zasuje in zaduši. |
vzdignil glavo in se od strani ozrl v | nebo | . |
vpraša, da se bo spet spustil v daljše | pripovedovanje | . |
Dal si je roko za | uho | in prisluhnil. |
Vsako | drevo | v vetru drugače zapoje.« |
pameti, kakor je potrebno za njegovo | življenje | , zato se z življenjem ne ujame. |
Ravničar si je bil | kolo | naredil sam. |
reklo... tiste vrste dedec, ki je za svoje | prepričanje | , za svoje misli pripravljen tvegati |
svoje misli pripravljen tvegati tudi | življenje | , kakor se reče. |
bil, hočem reči, da je bil pameten za | razumevanje | in da je veliko vedel, toda za življenje |
razumevanje in da je veliko vedel, toda za | življenje | ni bil pameten. |
macesni in strmel skozi redke veje v | nebo | . |
bilo seveda videti, da ji črv gloda | srce | . |
njenega sina, ker ne bo nikdar prišla za | mlado | na Ravnico, tudi po njeni smrti ne, |
čakati, da bi po materini smrti preteklo | leto | in dan - in tega jima ni nihče zameril |
Saj je že prvo | leto | po Otini smrti rodila otroka. |
brat, kmalu umrl in da bi sam sedel na | posestvo | . |
pa vendar smo zmeraj vedeli, katero | dekle | ima trenutno na piki, če bi Ravničar |
Ko je naslednje | jutro | vstal, je šel naravnost k Idrijci, |
Prišli pa so k pokopališču, splezali na | obzidje | pri mrtvašnici, se postavili v vrsto |
in po stari navadi zaključil svoje | pripovedovanje | . |
bodo pogreznile v zasluženo zimsko | spanje | . |
Sediva nekam v | zavetje | in počakajva, da se zdani.« |
silnimi hrbti so dvignili vse svinčeno | nebo | in ga odvalili za gore. |
na prostrani modrini slavijo svoje | zmagoslavje | ... |
premišljal! ...« je vzdihnil oče in se ozrl v | nebo | . |
Zmeraj je ponavljal | eno | in isto: |
otročjega, nečesa, kar mu je jemalo | dostojanstvo | očeta, dostojanstvo resnega in pametnega |
kar mu je jemalo dostojanstvo očeta, | dostojanstvo | resnega in pametnega človeka. |
doživetij večkrat pripodili na jasno | nebo | mojega spomina, res je, da so stare |
sprejel pod streho v drugem kraju, vsako | jutro | pa me je iz bežnega sna poklicalo z |
skozi edino, zakrižano in zamreženo | okence | . |
vprašal, kje sem, sem spoznal čumnato, | okence | in mesečino. |
Zaprl sem oči, | srce | in vse telo pa mi je prepojilo tako |
Zaprl sem oči, srce in vse | telo | pa mi je prepojilo tako močno čustvo |
Široki zvoki so mi širili prsi in | srce | . |
teta, ki varuje to tristo let staro | gnezdo | in čaka, da se ptice vrnejo. |
zamahnila z roko in si nato spet pobrisala | čelo | . |
rekel, da imajo nekateri ljudje tudi | srce | brez posluha? |
ponovil, spet nagnil uro in pognal | nihalo | . |
pomladni veter tisto obledelo črno | upanje | ! |
ta misel z novo močjo stisnila za | grlo | . |
In strašno se bojim, da bo ponovil | vprašanje | . |
Vem, da je sprejel moje | vprašanje | , zato pričakujem odgovora. |
sekiro, zakaj v dlaneh sem čutil mrzlo | jeklo | . |
okence | kakor sneg skozi veje. | |
Tesnoba in vest sta me že grabili za | srce | , zakaj pred mano se je zdaj razgrinjala |
rekel in mu položil roko na široko | rame | . |
Steiner ... - mehanično ponovim to neznano | ime | . |
zadnjo priložnost, da si poišče primerno | jagnje | . |
vzdigne svoje trikotne obrvi na visoko | čelo | in vpraša: |
Kam si dal | srce | ? |
Vidim rdeče | cvetje | in raztresene zelene bršljanove liste. |
sem rekel v | opravičilo | . |
najbrž godi pogorelcu, ko se vrne na | pogorišče | . |
takoj sem zagledal drobno, dveletno | dekletce | , ki se je pravkar prebudilo na dedovi |
ji zapojem in dvignem toplo, mehko | bitje | iz postelje. |
Naslonil sem vroče | čelo | na hladno mrežo in pogledal v noč. |
je trdo ponovil, potisnil obrvi na | čelo | in napel možgane, da bi spet našel |
je oziral v zakrižano in zamreženo | okence | . |
Takrat zmeraj zavije ob reki, posluša | žuborenje | brzice, vztrepetavanje topolov in komaj |
ob reki, posluša žuborenje brzice, | vztrepetavanje | topolov in komaj slišno šelestenje |
vztrepetavanje topolov in komaj slišno | šelestenje | vrb, hkrati pa vleče na uho še vse |
šelestenje vrb, hkrati pa vleče na | uho | še vse tiste čudne nočne šume, ki |
glasovi tečejo skozi njegovo rahlo | telo | ter ga vznemirjajo in polnijo z močno |
Počasi se ves spremeni v težko in omamno | čustvo | , a vendar se ves lahak lahkotno poganja |
na kamen in se prožno pretika skozi | vrbje | in jelševje. |
in se prožno pretika skozi vrbje in | jelševje | . |
Grozljiva tesnoba ga zgrabi za | srce | in nagonsko se pritisne k steni, da |
se maje med spolzkimi kamni in lovi | ravnotežje | s svojo edino roko, ki je že v resnici |
regljanje, nočni piš švisne skozi pšenično | klasje | , Idrijca se oglasi za jelševjem. |
neprijetno ganile, drugič so ga zadele v | živo | , kakor bi mu prikrito očitali nekakšno |
nasmehnila in pod odejo celo zganila svoje | telo | . |
na njegov račun ga je sicer rezal v | živo | , a vendar je bilo to nekako v redu, |
Na | vprašanje | , zakaj je kriv, je kajpak odgovarjal |
Okroglo glavo je nagibal na levo | rame | in zvito gledal skozi priprte veke, |
sajasto steklenico in uprl pogled na | dvorišče | . |
njemu, pokazala s prstom skozi zakajeno | steklo | in zašepetala: |
pobere, mora najprej po cevi vleči | vino | iz soda in piti, dokler ji ne reče, |
ozek, zato je čutil ob sebi njeno toplo | telesce | in na licih njene lase. |
ostal in uprl pogled skozi umazano | okno | . |
Sedel je na | tnalo | in tudi Modrijanu pokazal prostor zraven |
- Saj, na | vseučilišče | , - se je Modrijan potrudil z novo besedo. |
- | Pravo | se bo učil! - |
- Saj, | pravo | , pravico, - je prikimal Modrijan. |
- Saj, pravo, | pravico | , - je prikimal Modrijan. |
nikar ne zameri, če sam ne pridem po | slovo | .’ |
ki je bil medtem položil klado na | tnalo | in prijel za sekiro. |
zadržano jezo, je odločno zasekal sekiro v | tnalo | in šel v sobo k mami. |
Napravi mi še to | veselje | ! - |
polico in obstala, mu je položil roko na | rame | in ga obrnil k sebi. |
To je šeststo lir na | leto | , ali tri teleta.’ |
morejo podaljšati življenja niti za | leto | dni. |
ropotom je postavil pokonci svoje koščeno | telo | , razširil dolge roke, zgrabil mizo |
- Tako, zdaj pa na | delo | ! - |
se z njo zaprl v kot, spravil svoje | telo | na stol, se s komolci naslonil na mizo, |
prašne pajčevine, poribala pod in umila | okence | . |
v žepe »Divino Commedio«, latinsko | berilo | »Pabulum animi«, »Zgodovino italijanskega |
od grma do grma, in poslušali ptičje | petje | . |
Jezno je pritisnil | okosje | , kosa je zarezala skozi peščeno krtino |
odvrnil pob, češ kdo le more misliti na | učenje | v takšnih trenutkih. |
se je z neugnano silo poganjala čez | kamenje | . |
- Vidiš, ti imaš res pravo | ime | , - je hudomušno rekel stric. |
Jaz pa prav narobe: | koritce | jim naredim, koritce s pokrovom, da |
pa prav narobe: koritce jim naredim, | koritce | s pokrovom, da jih zemlja ne zasuje. |
Tolminsko češnje, s Tolminskega pa jajca in | maslo | . |
vprašal, kje ima očeta, in kako je | dekletce | na tisto vprašanje ravnodušno zamahnilo |
očeta, in kako je dekletce na tisto | vprašanje | ravnodušno zamahnilo z roko in povedalo, |
se je zasmejala Brika in v | slovo | zakrilila z belima rokama. |
gladki mehki lasje so se mu vsipali na | čelo | , v enakomernih presledkih je pogrkaval |
Pob se je zamaknil v to | dekletce | , ki se je v rdečem krilcu zibalo na |
je ponovila Kadetka in sesula v tiho | jutro | svoj srebrni smeh. |
Kadetko, ki je tekla po mivki, dvignila | krilce | in zabredla v vodo. |
In tam vsako | leto | zacveto prve šmarnice. |
Pritisnil sem | čelo | k mreži in svetlo pogledal v noč, da |
Saj sem devet dni zapovrstjo vsako | jutro | vstal ob petih in se peš napotil v |
posijalo skozi zakrižano in zamreženo | okence | ter je z zlatimi nitkami svojih žarkov |
veže je bilo slišati samo pritajeno | govorjenje | in zadržano tekanje bosih nog. |
samo pritajeno govorjenje in zadržano | tekanje | bosih nog. |
Hotel sem vstati, da bi ju pognal skozi | okence | , pa sem obležal nepremično, ker sem |
sem se tako nerodno, da sem izgubil | ravnotežje | in omahnil na hrbet. |
in se obrnil, ker me je bilo sram v | dno | duše, a česa me je bilo sram, nisem |
Kakor tat sem se skozi gosto | jelševje | pretaknil do reke, se previdno ozrl, |
bridko očital, da sem zagrešil zelo grdo | dejanje | . |
Slišati je bilo njegovo pritajeno | šepetanje | , potem |
levico, ne da bi se ozrl, in ustavil | nihalo | stare stenske ure. |
mojo žimnico in pod žimnico sva za | vzglavje | položila meter dolgo |
klado, kakor smo bili klado položili za | vzglavje | tudi dedu. |
je vedno bolj pogostoma oziral skozi | okno | . |
Nato je najmlajšega vzel v | naročje | , ostala dva pa sta drobila ob njem. |
Slišal sem strahotno, votlo | padanje | desk, ki jih je tesar Podzemljič na |
za mamino krsto ter jih spuščal na | dvorišče | , nato sem slišal rezko sikanje njegove |
na dvorišče, nato sem slišal rezko | sikanje | njegove žage in še bolj rezko žvižganje |
sikanje njegove žage in še bolj rezko | žvižganje | obliča. |
Slišal sem | prekladanje | posode v kuhinji, žvenket steklenic |
brez šuma so odmaknili svečnike in | cvetje | . |
na pokrov, potegnil iz desnega žepa | kladivo | in iz levega žebelj ter začel zabijati. |
Ko je tesar opravil svoje | delo | , so takoj pristopili štirje možje, |
mi je v brneči tišini udaril na | uho | moj lastni zlomljeni glas. |
Z rokami sem se uprl v | okno | in se zastrmel v Preseko. |
smo se učili, da teče vsa kri skozi | srce | . |
lahko naliješ mrzlo ali toplo vodo, | mleko | in pomije. |
- Človek ima | srce | zato, da mu poganja kri. |
Kadetka se je spet zagnala v | šepetanje | . |
seveda niso bile zmeraj za moje otroško | uho | , a vendar se še danes spominjam marsikatere |
In | drevje | so ji posekali ... |
Saj je bila ustvarjena samo za | življenje | , kakor se reče ... |
Prav dobro sem vedel, da bo živela še | leto | dni, nemara dve leti? |
stopila k meni in mi potiskala košarico v | naročje | . |
- Jaz pojdem zdaj po | apno | , da pripravim belilo, vidva pa pojdita |
Jaz pojdem zdaj po apno, da pripravim | belilo | , vidva pa pojdita po mivko, da naredimo |
Žito je trudno povešalo zeleno | klasje | . |
je čepico z glave, si obrisal potno | čelo | , se spet pokril in nato rekel skoraj |
vedeli, kako Italija spoštuje mater in | veličanstvo | smrti, vam lahko povem, da bi bil moral |
v zadregi začel naglo brisati potno | čelo | . |
Karabinjerja sta mi hitro nataknila lisice na | zapestje | in smo šli. |
Vedel pa sem, da je slutil moje | delo | in da se je strinjal z njim. |
- Pojdeva pa drugo | leto | . |
- Pa drugo | leto | ... - je odsotno ponovila in zasanjano |
in se skozi krone dreves zamaknila v | nebo | . |
obstala, si vrgla v razgreti obraz | prgišče | vode in nato dahnila vame: |
do grma, se večkrat pogrnila v mehko | vresje | , se grabila za brgovite, za kosteniko, |
prelivalo večerno sonce kakor skozi | povesmo | tenkih bakrenih vzmeti. |
Od tam naprej pa je silila v | nebo | cela truma gora najrazličnejših velikosti |
Navzgor sili, v | nebo | , nove in nove veje poganja, spodnje |
Govoril sem o vejah, na | deblo | pa sem pozabil. |
zgrabile, zdaj pa še vsak dan segajo v | prazno | in lovijo in iščejo in gnetejo pravo |
čutim, da sem sredi mladosti: vsako | jutro | mi pade nov dan v naročje, razgrnem |
mladosti: vsako jutro mi pade nov dan v | naročje | , razgrnem ga in se učim na njem, zato |
v širnem prostoru laže spuščala pod | nebo | . |
ali na Polog, k Skopičniku ali celo v | Vrbje | ...« |
Pogledal sem v | nebo | : tam je bilo zvezd, svetlih in rdečkastih, |
oceane in kontinente, ves svet, mesec in | sonce | in vse druge svetove in vsa sonca, |
Znamenja za | vreme | .« |
»In zdaj nazaj v | gnezdo | , da se naspim. |
vse štiri, da bi jih odgnali na soško | bojišče | za prehrano vojakov. |
očetovem odhodu k vojakom spet vzel | gospodarstvo | v roke, kar ga je vidno pomladilo. |
stari poglavar mogočnega rodu sprejel | odposlanstvo | pritlikavcev iz sosednje doline, je |
zavoji, gledal kakor skozi povečevalno | steklo | ter se videl velikega in pomembnega; |
pesteh, kakor bi res hotel iztisniti | mleko | iz njega. |
je pribil in vrgel zmečkano | potrdilo | trepetajočemu in ogorčenemu Julčku |
sebi, samo Julček je neprizadeto gladil | potrdilo | . |
žepa in si začel otirati prostrano | čelo | , ki je bilo rjavkasto kakor starinska |
bratca, ki je bil star komaj poldrugo | leto | , je vzela v naročje, ker ga je razjarjeni |
star komaj poldrugo leto, je vzela v | naročje | , ker ga je razjarjeni ded tako prestrašil, |
tako prestrašil, da je jokal na vse | grlo | . |
Julček in potisnil prednjo zmečkano | potrdilo | . |
k svojemu velepodpisu: pogledal je | pero | proti luči in popraskal z njim po nohtu |
sabo Martina, da se je spotaknil ob | tnalo | in se pogrnil. |
Mama je vzdihnila, pogledala | potrdilo | , ga zganila in zataknila za podobo |
močnejši, hladni vetrovi, naphali na | nebo | mokre oblake - in začelo se je jesensko |
pipe in poslušal moje neenakomerno | branje | iz »Življenja svetnikov«. |
zalila kolovoz, so se morali umikati v | pobočje | . |
hišo, češ da lahko potegne vreče na | suho | in jih odnese domov. |
se ozrl po nebu, kakor bi presojal | vreme | , nato spet spustil na tla svoje rahlo, |
spustil na tla svoje rahlo, koščeno | telo | , od strani pogledal proti hiši in znova |
Pobral je z rjuhe | prgišče | mokrih krušnih drobtin, stegnil roke |
harmonika, si je ded obrisal potno | čelo | in nato rekel s slovesnim glasom: |
moja mlajša triletna sestrica zlezla v | naročje | ter ga začela vleči za zlato vrvico, |
Vsi smo začudeni gledali njegovo | početje | . |
je po samotnih kmetijah nakupovala | maslo | in jajca ter nato te redke dobrote |
mi ni nekega dne rekla, da mi bo za | plačilo | posodila lepo knjigo, ki je še prav |
najbolj mikala, ker je bila v črno | platno | vezana, zelo debela knjiga z risbami. |
vzdihnila, nesramno visoko dvignila | krilo | in pokazala nenavadno debele noge, |
- A boš takoj spustila | krilo | ! - |
zastokala Katra in počasi spustila | krilo | z napihnjenega trebuha. |
je babnica ustavila, naslonila svoje | telo | na skalo in rekla: |
Pobrala sva vsak svoje | naročje | plevela in krenila proti Rejčevemu lazu. |
k dedu in z njim zamenjala tobak za | žganje | . |
kuhinji, ki je imela okna obrnjena v | pobočje | . |
čumnato in pritisnil obraz na zamreženo | okence | . |
Obsojenec je naslonil glavo na njegovo | rame | in drhtel. |
Ko se je vrnil, se je zgrudil na | tnalo | . |
Ded je šel po | žganje | in mu nalil. |
Naglo se je obrnil in zavil po stezi v | pobočje | . |
Drugo | jutro | je že navsezgodaj prigrmel iz grmovja |
mu je bila odtrgala roko in izlila | oko | , zato se je zdaj pripravljal na svoj |
Smukal je orumenelo | listje | z drevja in vrtinčil prah po razritih |
vse oprtnike, listnike in berače, vse | orodje | in vso staro šaro, ki se je bila v |
Ded je najbrž hotel zbujati | spoštovanje | pri oficirjih, zato je puhal iz svoje |
zato se je nagnil k dedu in mu pokazal | pecivo | . |
Vzeli smo | pecivo | in ga v hipu pojedli. |
to, da je kuhar iztrgal iz zida edino | okno | ; bilo je brez tečajev in z žeblji pribito, |
Tam pa morajo gristi | kamenje | ... |
in debeli kuhar se mi je zasmilil v | dno | srca. |
Skrbel je za | zdravje | tistih priletnih vojakov, ki so v zaledju |
so v zaledju sekali drva, nabirali | protje | za utrdbe in strelske jarke, krpali |
če se mu je še dalo pomagati, a za | plačilo | je spraznil frakelj. |
Hotela nam je pripraviti kaj malega za | kosilo | , a ni bilo potrebno, ker smo bili že |
prostora ni bilo, ker je kuhar zasedel vse | ognjišče | . |
končnici, stegoval vrat in skozi majhno | okno | gledal na široko, kalno Idrijco, ki |
Mama si je pritisnila v | naročje | najmlajšega bratca in se zamislila, |
velikanskim, okovanim drogom drezal v | vrbje | ob reki. |
prašiče, lovili vojne begunce in vlekli na | uho | sleherno besedo, vojaki pa so jih gledali |
hotel braniti svoje stražmojstrsko | dostojanstvo | . |
- Vse | življenje | sem vojak. |
Ko smo se drugo | jutro | zbudili, je bilo vse drugače. |
v svinjak in v izbo, kjer je skozi | okno | zlivala vodo na ogenj, ki so ga ujetniki |
sestra in si pritisnila kazalec na | čelo | . |
oklešček in vtaknila po eno skozi vsako | okno | . |
Ded je vstajal vsako | jutro | ob treh, poleti in pozimi. |
me s palcem in kazalcem vščipnil za | uho | , trdo kakor s kleščami, ter z grozljivim |
Ko je pojedel, je spravil | plačilo | v žep in šel. |
na njej debeli vojaški kuhar valjal | testo | . |
klada, ki je dedu dokaj let služila za | tnalo | . |
Možiček je takoj sprejel | povabilo | , in zdelo se mi je, da je celo nekoliko |
zmrzlo zemljo, predramila travo in | drevje | , ptice in druge živali. |
- toda še preden so opravile svoje | delo | in se odtekle, je spet priprhutal v |
povedal Vešpaju, da se »mora podati na | lice | mesta, da ugotovi dejanski stan«. |
Drugo | jutro | so prijokale Vojnačke. |
Vse | življenje | je služila za deklo, zdaj pa je v domači |
Z neugnano silo je skozi | okno | potisnilo štirikotni pramen svoje mlade |
Zamudil sem | rojstvo | domačega majskega dne, ki sem se ga |
»Saj še veš, kako te je oče vsako | jutro | zbudil s požirkom prave kave? |
let je živela svoje »mirno, pobožno« | življenje | . |
razgrnil po latah ter nato zajahal | sleme | in se ozrl po dolini. |
mama, spustila predpasnik in se ozrla v | pobočje | . |
- Ti boš nesel moje | orodje | . |
pločevinasto škatlo, v kateri je imel tesar | oglje | , stekleničko solne kisline, ki ji pri |
hudičevo olje, | kladivce | , klešče in paličico cinka, da bi z |
Modrijanu in z dolgo roko pokazal v | pobočje | . |
rokami, kriknila in omahnila Modrijanu v | naročje | . |
nagibala je kodrolaso glavico na levo | rame | ter začudeno in radovedno motrila iskre |
Naglo je vzela Kadetko v | naročje | in jo odnesla v kuhinjo. |
- Ti bi otroka kar tako poslala na | tuje | ?... |
jo pa vprašaj, če misli prositi za | dovoljenje | . |
prevedel kadetovi materi Vojnačkino | vprašanje | . |
konec, - je rekla mama in mi dala v | naročje | jokajočo Kadetko. |
nevesto, da sem se nehote ozrl skozi | okno | in pogledal po Modrijanovem travniku. |
Priznal sem pameti, da je | čustvo | včasih presneto nepreračunljivo in |
ta rjuha ravnega sveta sploh zasluži | ime | travnik? |
z dobrim namenom, da bi mi krepilo | telo | in bodrilo duha, čemu naj bi zdaj trezna |
pretresu moje pokrajine poslal »na | lice | mesta« ne samo zemljepisca, temveč |
med vojno ni bil ne krop ne voda - za | delo | sam veš, da ni bil od mlada nič prida |
zavreščala teta, ki je že nalivala | šilce | . |
je rekel, ko je izpraznil | šilce | in ga vrnil teti, »šest let je mlajša |
poskočila teta, kakor bi jo ime te knjige v | živo | zadelo. |
‘Vinček moj, vinček moj ...’, čeprav je vse | življenje | pil samo žganje. |
...’, čeprav je vse življenje pil samo | žganje | . |
je teta takoj podprla njegovo | vabilo | . |
In tudi v | gnezdo | ne. |
je pomirila ter se potopila v svoje | delo | . |
njeno petje kakor žrebci na kobilino | rezgetanje | ,« je rekel stric. |
besedam, ne da bi se glasno vtaknil v | prerekanje | , ki ga je stric že brez tega takoj |
čudni: če se nam spodrsne in telebnemo v | blato | , gledamo križem vse tiste, ki se jim |
se jim ni spodrsnilo in niso padli v | blato | .« |
je teta nagnila glavo na | rame | . |
Toda Gino je sedel na | tnalo | in odločno izjavil. |
Tamle so sedeli, - je teta pokazala za | ognjišče | . - |
Ko pa je ujel | ravnotežje | , je spet stopil po kuhinji. |
Nato si je postavil prst na | čelo | , se nasmehnil, udaril s kopitom puške |
»V | grmovje | ga vleče. |
vprašujoče pogledala, češ v kakšno | grmovje | me vleče. |
Če ne skozi vrata pa vsaj skozi | okno | ,« |
Stopili smo za njim na | dvorišče | . |
svetu odkriti oblak, ki je zastrl | sonce | na mojem notranjem nebu. |
sem zamrmral v | opravičilo | ter s takim zagonom pognal naprej, |
Ves sem se spremenil v golo | pričakovanje | , in pričakoval sem samo njo, njo samo, |
pričakoval sem samo njo, njo samo, njeno | bitje | izven sleherne okolice. |
Te besede so me zadele v | živo | . |
Gledala je Kadetko, ko je vzela Silvijo v | naročje | ter ji prigovarjala, naj mi pove, kaj |
Vaščani so sekali | grmovje | nad cesto. |
Sam se je bil zaril v to strmo | pobočje | . |
Vse zime, leto za letom, je sekal | grmovje | , podiral drevje, izsekaval parobke, |
za letom, je sekal grmovje, podiral | drevje | , izsekaval parobke, s kladivom razbijal |
kladivom razbijal skale in skrival | kamenje | pod tenko rušo. |
sedela mama, ko je prinesla drvarjem | kosilo | . |
stegnila koščeno roko in pokazala v drugo | pobočje | . |
Sedla je na parobek, vzela v | naročje | Silvijo, jo poljubila na vroča lica |
Vzel sem jo v | naročje | , da bi jo potešil. |
je teta počasi ponovila | vprašanje | . |
in si pri tem s predpasnikom otirala | čelo | . |
grmovjem, se je nagnila in mi zašepetala na | uho | : |
Jaz sem naglo pomila prag, posula | dvorišče | s peskom in z rovnico razgrebla kos |
vsuli na rame, in se zamaknila v svoje | delo | . |
je rekla v | opravičilo | in me pogledala z velikimi, sinjimi |
Njena postava se je zarisala na jasno | nebo | in nepremično obstala za hip, nato |
Sedel sem k teti, se zleknil v | vresje | in se zamaknil po dolini, da bi se |
je, da človek v to zabije vse svoje | življenje | , da prebedi noči in noči, z vsem svetom |
Od tam naprej je silila v | nebo | cela truma vrhov in gora najrazličnejših |
Vse | popoldne | sem taval po Črnomlju. |
»Aha,« sem se domislil, »dal mi bo | navodilo | za Slovenskega poročevalca. |
previdno odložil posmrtno masko na | okno | . |
Ozrl sem se v | nebo | , ki je bilo nastlano z raztrganimi, |
spenjajo po skalah in opnikih, lovijo | ravnotežje | na ograji ter se nato v lepih lokih |
vratolomno zvijati svoje zavaljeno | telo | in hlastati z gobcem. |
Star je že, njegova ušesa so vsako | leto | bolj načipkana in razjedena, toda kaj |
Pazi pa samo za las odpre levo | oko | in takoj spet zamiži, češ, to je že |
dopovedal, da ni lepo pljuvati skozi | okno | na cesto. |
Na | sonce | , na zrak! |
caposquadra z umivalnikom v roki in se na vse | grlo | smeje. |
»Dio santo!« kriči na vse | grlo | , ves zaripel od jeze, da se mu dolgi |
si z rdečim robcem neprestano otiral | čelo | . |
črnimi čopi, ki so jim padali globoko na | čelo | ter jim skoraj zakrivali oči. |
obstalo začudeno sonce in tiho gledalo na | dno | doline, na sredo svetle vasi, kjer |
cestnem prahu okrog širokega korita in v | korito | samo, kjer so lističi vreli v razpenjeni |
mladega listja; svoje prvo pomladno | oblačilo | , rahli, svileni, beli cvetni plašč |
opotekel se je po cesti in komaj ujel | ravnotežje | . |
Z nečloveškim naporom je ujel | ravnotežje | , se zravnal, dvignil okrvavljeno glavo |
Peter se mu je smilil v | dno | duše, zato je z odprtimi očmi gledal |
Seveda se bo, saj se je še vsako | leto | . |
od tal in švignil naravnost v sivo | nebo | . |
Sonce se je dvignilo na jasno | nebo | . |
je zmignil z rameni in se zamaknil v | nebo | , ki je bilo skoraj brez oblačka. |
Kodrasti lasje so se mu usipali na | čelo | , zakaj Venček je bil še tako mlad, |
tako mlad, da se je zmeraj zagnal v | delo | z vsem ognjem, z vso vnemo, z vso močjo. |
čimprej sede in občuduje opravljeno | delo | . |
pod predpasnikom, nagnila glavo na | rame | ter z materinskim ponosom in zaskrbljenostjo |
močjo, da bi se razmahnil, da bi v | delo | zapregel vse svoje sile, pa tudi vse |
z glasnim treskom preklala vejnato | tnalo | . |
iztrgal iz gruče, skočil na šolsko | stopnišče | , stegnil roko proti njima in zakričal |
roko proti njima in zakričal na vse | grlo | : |
zakaj začutil je, da mu srce sili v | grlo | in da ga moči zapuščajo, kakor bi se |
S tistim dnem se je v njegovo | srce | naselil nemir, ki je bil radosten; |
Skozi | okno | gleda in mrmraje poje, ker drži lasnice |
Še pet korakov pa bo dvignila | krilo | in skočila čez Skopičnik. |
Venčku je srce s tako silo butnilo v | grlo | , da se je zravnal in pogledal po kolniku |
Še v | tnalo | je ni zasadil, da ne bi splašil zbegane |
sklonila in začela nabirati drva v | naročje | . |
prhutala s krili, kakor bi iskala primerno | pristajališče | , nato pa je zakrilila in sedla na skalo |
Venček se je naslonil na | deblo | in s pogledom begal po Ponvici, toda |
Grabila je lansko gnilo | listje | , razgrebala krtine in pela. |
prigrabila izpod hrasta, potisnila | listje | pod skalo in nato stopila nanjo. |
dala grablje počez za hrbet in objela | grabljišče | z laktmi, da se je njeno telo zravnalo. |
visoko, da se je Venček bal za njeno | grlo | . |
planila na noge, zgrabila grablje za | grabljišče | in se zavrtela. |
roko, prijela grablje in šla spet na | delo | . |
Ko sta blizu pologa prišla spet na | plano | , je Venček z roko pritisnil Milico |
prigrabila izpod hrasta, potisnila je | listje | pod skalo in stopila nanjo. |
dala grablje počez za hrbet in objela | grabljišče | z laktmi, da se je napelo njeno mlado |
Skočila je s skale, prijela grablje za | grabljišče | in se začela vrteti. |
burno utripalo, pa je vseeno stopil na | plano | , saj je bil vendar star že devetnajst |
Obsuval je | tnalo | in drva in ogromni čeber, ki se je |
orehu ter se s hrbtom začel drgniti ob | deblo | , kajti spomladi človeka vsega ščegeta. |
nepremično obstal in se topo zamaknil v | prazno | , češ kaj pa zdaj. |
sredi bele ceste, visoko vzdignila | oko | in divje požugala z dvometrsko palico. |
ni kos, je pretegnil svoje žilasto | telo | , da mu je zaškrtalo v sklepih, in poželjivo |
da je hitro priskočil in zgrabil za | delo | . |
Pretegnil je svoje | telo | , da mu je zaškrtalo v sklepih, in kar |
je veselo in hrabro oral skozi svoje | življenje | ; družina je cvetela in cvetela je tudi |
bilo bolj pametno, da bi se zaletel v | robidovje | .« |
razbeljenega železa in ga položil na | nakovalo | . |
Spustil je | železo | in s kladivom v roki stopil na prag. |
mogočnimi prsmi in nagnila glavo na | rame | , kakor store vse ženske, kadar si hočejo |
Kovač je obrisal edino | okno | svoje kovačije, da bi ga lahko mirno |
In | kladivo | !« |
je prinesel žago, sekiro, kramp in | kladivo | . |
Drug drugemu sta pulila | orodje | iz rok, da bi pokazala, kako je treba |
pa je z vso resnobo presojal njegovo | telo | in si v mislih prikimaval: |
»Kam naj da svoje | zdravje | ?« |
takrat, kadar ga hudič zajaše, nosi | kamenje | v hrib?« |
naposled sam prišel k njemu po razno | orodje | , toda o kovačevem izzivanju ni rekel |
vmes pa so bili pametni nasveti za | kmetijstvo | in živinorejo. |
miru, da ne bi tudi sam pograbil za | kladivo | ter pokazal svojo spretnost in moč. |
njegovo vasjo, pa se je podpiral vse | popoldne | , ker je bil tako rekoč že doma. |
zaloputnil vrata za sabo, si naložil svoje | breme | in z jeznim korakom vzel pot pod noge. |
Kovač se je oziral v | nebo | in okrog sebe, in zdelo se mu je, da |
gromkim glasom, si vrgel pelerino čez | rame | in se zravnal, da je bil za glavo višji |
dovolj, da je izgubil ves strah in | spoštovanje | . |
mojo dušo, boš najprej zmazal moje | telo | !« |
boj s hudičem, to se pravi, boj na | življenje | in smrt, se je moral končati tako, |
začel tolči z njegovo glavo ob trdo | cestišče | . |
se pustil, da bi me ti mlatil kakor | ščeneta | ?« |
srečno ušel, če bi se bil spustil v | grmovje | k reki. |
Posijalo je sonce in pozlatilo orumenelo | listje | , da so se vsa pobočja bliskala in povztrepetavala. |
Ko je ujel | ravnotežje | in se zravnal, ga je pogledal očitajoče. |
križali, poklekali in jemali zemljo v | prgišče | , jo vohali in dajali celo na jezik. |
sonce, ki se je šele vzdignilo na modro | nebo | , je z zlato lučjo oblivalo mlado zelenje. |
nebo, je z zlato lučjo oblivalo mlado | zelenje | . |
šmarnicami in medvejkami, ki smo jih vsako | leto | prinašali učitelju za prvi maj. |
italijanska učiteljica, ki je tisto | leto | prišla tudi v našo vas. |
Učiteljica je široko odprla | okno | , stopila k tabli in vzela kredo, da |
Učiteljica, ki je Jerico skoraj vsako | jutro | ozmerjala in zlasala, jo je pogledala |
po razredu, kakor bi nas prosila za | razumevanje | in odpuščanje. |
kakor bi nas prosila za razumevanje in | odpuščanje | . |
stopila k učiteljici in ji ponudila | cvetje | . |
kričala in kazala z roko na svinjsko | gnojišče | . |
pohodila, potem pa je Jerico pograbila za | uho | in jo potisnila k tlom. |
zmleli v prah, pa jo je spet zgrabila za | uho | in jo potisnila k tlom. |
»Poberi in vrzi skozi | okno | !« |
je pobrala medvejke, jih vrgla skozi | okno | in nato trepetaje obstala. |
pod prsti, kar je bilo nam v veliko | zadoščenje | . |
Žaloval je še | leto | dni, kakor se za materjo spodobi, potem |
ponosen nanje, zato se mi je tisto | jutro | prav posebno zasmilil. |
V mlekarni sem oddal | mleko | , potem pa sem počasi krenil proti šoli. |
hišo, si tlačil tobak v nos, kihal v | sonce | , glasno hvalil boga za milost in zdravje |
sonce, glasno hvalil boga za milost in | zdravje | ter mimogrede s svojim zoprnim, sladkobnim |
»Ali vozi | kamenje | , ali vozi kamenjčke?« je Modrijan zadrobil |
vzkliknil Modrijan in me prijel za | uho | . |
branu, je pustil Ceneta, da je valil | kamenje | z voza, sam pa je odracal po dolgem, |
z rokami, se zibal in nerodno lovil | ravnotežje | . |
rdeč robec, ponjuhal tobak, pogledal v | sonce | in dvakrat zapovrstjo kihnil. |
potokom Skopičnikom, kamor je vsako | jutro | in vsako popoldne zahajal z modrim |
Skopičnikom, kamor je vsako jutro in vsako | popoldne | zahajal z modrim dvolitrskim loncem, |
dobre vode ter si v samoti ohladil | telo | in dušo, kakor je sam govoril. |
brez besede vtaknil svoj modri lonec v | vrbje | in naglo krenil proti Ravničarjevemu |
z obema rokama potegnil dvakrat čez | čelo | in čez oči, se hitro obrnil, pobral |
nad njim vihtel bič in vpil na vse | grlo | : |
glasno slišati vodo, ki je tekla v | korito | . |
Tudi sam sem se pognal na | kegljišče | in stekel, toda spotaknil sem se in |
Sklenil sem roke, pogledal v | nebo | ter iz dna svoje ponižane in žalostne |
kabino, ki je imela eno samo okroglo | okence | . |
močno sunil v hrbet, da sem izgubil | ravnotežje | . |
Da ne bi omahnil v | morje | , sem se od strahu s sklonjeno glavo |
Presekal sem si kožo nad obrvjo in čez | oko | se mi je ulila kri. |
Stopil je na rob in pljunil v | morje | . |
čez visok kamniti prag na tlakovano | dvorišče | . |
»Pogan, misli na Kristusovo | trpljenje | !« |
ne moreš spati, misli na Kristusovo | trpljenje | !« |
»Pogan, misli na Kristusovo | trpljenje | !« |
kapljice, ker sem bil vso porabil za | pranje | robca. |
smehljala, kar je bilo sladki med za moje | srce | . |
»Kam?« sem ponovil | vprašanje | . |
»Nima,« sem priznal in nato takoj dodal v | opravičilo | : |
Toda še preden sem se pogreznil v | spanje | , sem skozi strop zaslišal očeta, ki |
»Pusti otroku | veselje | !« |
zaoralo skozi mojo dušo in skozi moje | telo | . |
cvetje nad njo, naslanja se na črno | deblo | , drži v koščeni roki peščeno uro in |
in kako bom splezal na tako visoko | drevo | . |
spomnim pravljice o bobu, ki je poganjal | steblo | do neba, in mladega junaka, ki je splezal |
Padel je v | vrbje | in obvisel med mladikami, ki so bile |
spet zaslišal klopotec, in njegovo | klopotanje | me je obtoževalo. |
oživel, in spet je udarilo na moje | uho | njegovo votlo klopotanje: |
stemnilo v tisto neznano in nepojmljivo | hrepenenje | , pomešano z grenkosladko tesnobo, ki |
gusarske jadrnice je rezal razvalovano | morje | , jaz pa sem sedel na vrhu griča kakor |
peljal sem se, spet sem se peljal v | neznano | , v nove neumnosti in modrosti, v trpljenja |
trdnjave, po vitkem zvoniku, ki je kipel v | nebo | , po položnih strehah piranskega mesta. |
po široki cesti mesečine na odprto | morje | in romal za drobno pikico mojega spomina, |
In tako je postala tudi njegovo | ime | . |
njimi, da je glasno zacingljalo v ostro | jutro | . |
kričati nanje in stresati zidarsko | ogrodje | . |
zvonce, mu je položil svojo edino šapo na | rame | in ga začel pehati skozi sejmarje; |
Naslednje | jutro | mu je gospodar rekel, naj poveže culo |
Zaslišali so čudno | mukanje | in rezgetanje, a ko so pritekli v hlev, |
Zaslišali so čudno mukanje in | rezgetanje | , a ko so pritekli v hlev, je bilo že |
Za nobeno | delo | ni bil sposoben, zato je bila njegova |
bi ustvaril in izpilil svoje veliko | delo | , pa padajo od njega samo ostržki in |
dekliške poteze, zato pa je tudi veljal za | merilo | lepote. |
drugi konec vasi, ga tam postavil na | okno | , vzel lonec s pelargonijo in jo odnesel |
tako kmetom zamenjal živino, vozove, | orodje | , kopice sena na travnikih in celo snope |
Peregrin mu je položil roko na | rame | in ga prijazno vprašal: |
tisti trije lepi golobi; švignili so v | sonce | , ki jih je oblilo z lesketajočim se |
srebrni po poševni poti odjadrali v | nebo | . |
Tantadruj se je kljub temu skril za debelo | deblo | , da bi tam počakal župnika. |
gledali predse, da ne bi stopili v | blato | , z desnico pa so držali za premajhne |
Župniki, ki so zaslišali nenavadno | cingljanje | , so |
glave in začudeno pogledali v čudno | bitje | , okrašeno s kravjimi zvonci. |
trebuhih, nagnili debele glave na levo | rame | in čakali, kaj bo. |
norček, da bi si župnik zapomnil njegovo | ime | . |
ter se pogreznil v nemirno in bučeče | morje | sejmarskega vrveža. |
pod visokim obokom mogočnega vhoda na | dvorišče | že sedeli na razmajani klopi Furlan |
in se zagledala v mogočno Matičevo | telo | . |
pri Tantadruju, mu položil roko na | rame | in ga zdramil. |
posebni mizi, pomakal kazalec v razlito | vino | in risal po mizi čudne čirečare. |
odločnem dejanju je z glavo zadel v | nihalo | , ki je obstalo. |
Toda obstali so in zavzeto poslušali | igranje | na kravje zvonce. |
mizo, počasi vzdignil svoje zavaljeno | telo | ter se nato s stisnjenimi pestmi začel |
vzdignil je dolge roke in zavreščal na vse | grlo | : |
ljudi, ki so jih pustili za sabo, usodno | sporočilo | ali potrebno tolažbo novemu človeku, |
tolažbo novemu človeku, ki šele čaka na | življenje | tam nekje v daljnem jutru. |
Tantadruj se je zamaknil v | pokopališče | , ki je bilo v tej čisti mesečni noči |
zagrmel Luka in zmagoslavno pokazal na | pokopališče | . |
Vrnili so se na polico in zavili na | pokopališče | . |
nato vsi srebrni odleteli poševno v | nebo | . |
spet v mogočnem loku poševno drseli v | nebo | . |
pa začnimo!« je ukazal Luka, zgrabil | prgišče | zmrzle zemlje in jo vrgel v jamo. |
In zdaj gremo na | pokopališče | !« |
je stražmojster, zgrabil Matica za | rame | in ga stresel ter uradno zagrmel: |
Župnik je vzdihnil in si obrisal znojno | čelo | , nato se je spet zavil v pelerino in |
nikdar in nikjer več ne stopite na | pokopališče | ! |
sobratom in vsi so slovesno odšli v | župnišče | . |
jim je svetil z neba, zakaj zimsko | nebo | je bilo jasno in jutro še daleč... |
sem bil še otrok, poslušal sem jo za | veselje | in kratek čas, zato je samo včasih |
brez enega uhlja in s črno zaplato čez | oko | , ostareli orel in osiroteli vrtiljak, |
Nato se je s hrbtom naslonil na odprto | okno | in se pri priči začel spet praskati |
in je za njim padal na ozko notranje | dvorišče | žareč slap bele sončne luči, je bil |
stvar! - prebezajo mu drob, izžmejo | srce | , prežagajo lobanjo in jo izmerijo, |
vzdignil še više, na jekleno modro | nebo | . |
Hitro je stopil s praga na | dvorišče | , stisnil k sebi sekiro in potipal samokres. |
včasih lahko zaplava nad oblake, v | kraljestvo | fantastike. |
samo koristni, temveč tudi lepi za | oko | , veseli za srce. |
temveč tudi lepi za oko, veseli za | srce | . |
ne rečem, saj prav dobro sodi v to | okolje | . |
za njegovim hrbtom padal na notranje | dvorišče | , je bilo videti, kakor bi bila k oknu |
kmet, ki se je bil spet naslonil na | okno | . |
Le zakaj se moram vse | življenje | prepirati s tabo? |
je rekel Temnikar, ki si je nalival | žganje | v čutarico. |
vanj svoj zveneči smeh kakor zlato | jabolko | in on je bliskovito odskočil in nato |
- V | grmovje | grem. |
Mar nisem šel še nikdar s sekiro v | grmovje | ? - je mirno vprašal in potegnil s trdim |
v škornje, sekiro pod pazduho in v | grmovje | ! |
Mar si nisi venomer strgal arnike v | žganje | ? |
je zgostil v tesnobo in mu stisnil | srce | , tesnoba pa se je potem strdila v mrzel |
in si res trikrat nastrgal arnike v | žganje | , kar je bilo po njegovem mnenju edino |
pobočju, grebenasti Vranjek, ki je silil v | nebo | , in jeklenomodro nebo, in tisti beli |
videl, da je kmet stegnil roko skozi | okno | in pomahal. |
da bi pobral iz njega še svinčnike, | črnilo | in drugo drobnarijo. |
more razumeti, zakaj Temnikar rine v | grmovje | ...« |
Ti lepo peci potico, jaz grem pa v | grmovje | , ker sem se tako odločil. |
počasi stegnil dolgo golo roko skozi | okno | in pomahal po sončni luči. |
Kmet se je še kar okretno nagnil skozi | okno | . |
Nato se je spet naslonil na | okno | , se popraskal in vprašal: |
Zdaj pa kar veselo na | delo | !« je vzkliknil in sedel k mizi. |
podprl glavo in se zamaknil skozi odprto | okno | . |
brezdanji prepad; padem skozi odprto | okno | , švignem navzdol ob tistem gladkem |
drobci kovine skoraj vidno švigali skozi | okno | , se odbijali od sten in se mu zaletavali |
»Če človek posluša | klepanje | kose, se mu včasih res zdi, da traja |
Nagubal je | čelo | in se zamislil. |
Poglej to | drevo | , poglej ta hrast! |
Spotaknil se je ob kamen in komaj ujel | ravnotežje | . |
petdeset korakov pred sabo zagledal | dekle | . |
Oblečena je bila v zeleno | krilo | in črno bluzo brez rokavov. |
Dekle | je izginila za ovinkom. | |
Dekle je pobožalo sivo | deblo | , nato pa ga je objela in se z vsem |
Dekle | je lahkotno izginjala za naslednjim | |
Tam je bil nekoč nekdo nekaj vrezal v | lubje | . |
lepa, da je Peter Majcen pozabil na | dekle | . |
skrivajo mladi Pani ter se jezijo na svoje | srce | , ker jim tako burno utriplje, in na |
samo prekrižam in si jo zataknem za | krilo | . |
odmeva v njegovem srcu, in gleda v | nebo | . |
On leži mirno in gleda v | nebo | , ki po njem plava bel oblak. |
domišljiji, samo da se še ni vključila v | dejanje | . |
žvižg vlaka, ki ga je rezal naravnost v | srce | . |
in s svojimi zvoniki ščegetale jasno | nebo | , ki se je veselo smejalo nad tem blagim |
je tako razveselil, da se je ozrl v | nebo | . |
samo namignil, da ponoči rada odpira | okno | , pa mi je bilo dovolj. |
zamukala krava, ki je že posmukala vse | listje | z jesenovih vej. |
Nagnil je glavo na | rame | in uprl pogled v košati gaber pri tolmunu. |
jeseni, ki naznanja samoto in zimsko | spanje | - nemara zadnje spanje, saj gaber že |
samoto in zimsko spanje - nemara zadnje | spanje | , saj gaber že čuti v skopem, pojemajočem |
ležalo dekle v belem, gledalo v modro | nebo | in zveneče mrmralo svojo pesem brez |
je Temnikarici padla grenka kaplja v | srce | in tam okamenela, zakaj čutila je, |
plazi črna zver, ki bo razdejala to | gnezdo | in jih pokončala. |
Zaprla je oči, a je zaslišala tako | hrumenje | in začutila tako pogrezanje, da jih |
zaslišala tako hrumenje in začutila tako | pogrezanje | , da jih je takoj spet odprla. |
spet je zaslišala tisto oglušujoče | hrumenje | in spet je začutila, kako se pogreza. |
Prekrižala je roke na kolenih in se zazrla v | prazno | . |
»V | grmovje | ! |
potegnila uteži navzgor, pa se je zadela v | nihalo | in ura se je ustavila. |
Temnikarica se je oddahnila in hitro pognala | nihalo | . |
njej, stegnila koščeno roko in ustavila | nihalo | . |
zažarelo spoznanje, kako mu je grenila | življenje | in kako ga je s tem grenila sebi in |
nerazumljiva velika sila jo je tiščala za | grlo | in slišala je njen ukazujoči glas, |
Jernejevo arniko in njegovo trikrat žgano | žganje | ter si pripravila njegovo grenko pijačo, |
Prekleta strešnica, se obrnil in zasekal sekiro v | tnalo | . |
Nenadoma pa je trznila, ker je v | okno | treščila kokoš in zavriščala. |
prhutale sem in tja, da bi si rešile | življenje | . |
žep po robec in si obrisala pegasto | čelo | in valovito lobanjo. |
smrt in z roko nakazala, naj požene | nihalo | . |
ogledovala starinske podobe, slikane na | steklo | - in bila je strahopetna, šibka, bedna, |
zamaknila v podobo, ki je prikazovala | obglavljenje | svetega Pavla. |
Prekleta strešnica in prijel Temnikarico za | rame | . |
njegov čudni nasmeh, ki jo je dražil vse | življenje | , ker ga ni razumela. |
dolgo poslušala, temveč je z roko dala | znamenje | vojakom, ki so stali v veži. |
Prekleta strešnica in prijel Temnikarico za | rame | . |
predse in si s komolcem brisal znojno | čelo | . |
skoraj prozorno starševsko dlan na | čelo | in na lica, nato pa ga je spet počasi |
Stopili so na | dvorišče | in obstali kakor vdani psi, ki ponižno |
zagledala, kako vlečejo iz teme golo belo | telo | , ki se krčevito zvija in sili k tlom. |
laškim pribočnikom počasi spuščala na | dvorišče | . |
težko položila orokavičeno roko na | toporišče | sekire in trdo odsekala: - |
najprej v Temnikarico in nato v črno | tnalo | . |
je odvezala ruto in z njo pregrnila | tnalo | . |
sedel na parobek, si pritisnil dlani na | čelo | in zaprl oči, da bi se |
približevala njegovim očem kakor povečevalno | steklo | ter jim kljub nejasnosti dajala jasen |
Na | nebo | pa ni pogledal. |
Srh mu je počasi pregomazel vse | telo | in minil. |
čela in prav počasi se je ozrl v levo | pobočje | in njegov pogled je zdaj obstal na |
tišine ter pravima ljubimcema preplavi | telo | in dušo. |
bi bil tista dva človeka poznal vse | življenje | . |
domačimi in tako zbral potrebno zunanje | gradivo | . |
mehki in gladki plavi lasje padli na | čelo | , ko se je sklonil po sekiro, in kako |
je sključeno, kakor bi nosil težko | breme | . |
Obrisal si je znojno | čelo | in nato še enkrat srknil. |
Poribal si je obraz in pogledal v | sonce | . |
Obstal je in se ozrl v | sonce | . |
Nato jih je zaokrožil v | prgišče | , kakor bi si hotel natočiti sončnih |
odgovorila in se ni ustavila, samo za | spoznanje | je obrnila glavo ter ga zviška premotrila |
Naslonil se je s čelom na raskavo | deblo | stare vrbe in zaprl oči. |
Stopil je k trti in odgrnil | listje | . |
Previdno in z ljubeznijo jo je sprejel v | naročje | , kakor bi bila živo bitje: jagnje, |
prej bova šla v hram, da si zmočim | grlo | .« |
Le na | sonce | !... |
Tako je to: sonce da | sonce | !... |
začutil, da ima popolnoma izsušeno | grlo | . |
zdaj se je zravnala in se zamaknila v | pobočje | . |
Ozrl se je na | nebo | in spet zagledal svoj beli oblak. |
globoko zajel sapo in po cevi potegnil | vino | iz soda. |
čeprav sem na počitnicah, imam svoje | delo | .« |
»Seveda, vsak človek ima svoje | delo | , vsak človek,« je prikimal starec in |
In nekateri so sirote vse | življenje | .« |
počenjata stvari, ki niso več primerne za | pero | ? |
Mar je tudi stari Blažič videl | dekle | , ko je objemalo javor? |
de, da si človek lahko izmisli neko | znamenje | in potem verjame vanj!« |
svojim oblakom tudi njima prinašal | odrešenje | . |
je za kamne, za šope ostre trave, za | grmičevje | , za korenine. |
Temnikar ga je zgrabil za | rame | in ga sunkovito potegnil, da mu je |
prav jasno videl samega sebe in svoje | početje | . |
oplazila po glavi in se mu zasekala v | rame | . |
Temnikar je začutil neko čudno | olajšanje | in nov val moči mu je preplavil telo. |
olajšanje in nov val moči mu je preplavil | telo | . |
Vedel je, da je opravil zelo težko | delo | , a kaj je opravil in kako je opravil, |
- Joj, to bo drugo | leto | veliko trave! - je zadovoljno pomislil |
Stari Blažič mu je položil roko na | koleno | in je zdaj gledal vanj s široko odprtimi |
»Ko bo izdihnil, bo teta odprla | okno | . |
zdaj...« je pokimal in z roko pokazal v | pobočje | . |
Okno | v podstrešju ni več žarelo v zahajajočem | |
roko je stegnil, da bi starcu izrekel | sožalje | , ta pa očitno ni razumel njegove kretnje. |
Ozrl se je v | pobočje | . |
Pogladil je gladko javorjevo | deblo | in krenil naprej, a je takoj spet obstal. |
skušal bom delati, ker sem izgubil vse | popoldne | . |
oknom ali za vrati, in najrajši bi | okno | zaprl in vrata zaklenil, toda bilo |
pobočju, sivi pas cvetoče ajde, črno | drevje | in med drevjem Blažičevo hišo, pred |
širokega žepa, ki je bil prišit na | krilo | , je vzela zvezek in svinčnik, sedla |
kakšni občutki so pretresali njegovo | srce | . |
»Ali vam | pisanje | ne gre?« |
Zastrmel se je v strop in vlekel na | uho | enakomerni šum nočne tišine. |
Nato je vrgel ogorek cigarete skozi | okno | , si oprtal nahrbtnik, pograbil kovček |
straža pred grobom, in se ni ozrl v | nebo | , ker je čutil, da je visoko, zelo visoko |
Spet si je obrisal | čelo | in znoj je bil še mrzel. |
mislil, ker je preveč boleče čutil svoje | srce | . |
tako lepo, da sem včasih pogledal v | nebo | . |
Z njim je hodil vsako | jutro | in vsak večer k Skopičniku, da se je |
takšnega, kar še ni bilo za moje otroško | uho | . |
Nehote sem pogledal v modro | nebo | , nato pa stekel k Skopičniku in se |
Razgrnil je | vrbje | , se razkoračil na mokrem kamnu, jezno |
Zakaj mora pošten človek piti | žganje | , ki žge, da si ohladi dušo? |
Toda na spolzkem kamnu sem izgubil | ravnotežje | ter z obema nogama zdrsnil v vodo. |
pomlel s čeljustmi in trikrat pljunil v | vrbje | . |
»Tobak sladi | življenje | !« |
Vsako | leto | bolj grenka. |
toda kdo bo noč in dan poslušal to | klopotanje | !« |
me prehiti: kodrasto glavo nagne na | rame | , me pogleda prav milo in hkrati hudomušno |
»Oh, očka, pusti nama to | veselje | !« |
otroškim pogledom, ki vrta globoko v | srce | in dušo. |
kar je bilo sladki med za moje bolno | srce | . |
se je pridružila še ena: prav tisto | dopoldne | sem končal veliki klopotec, ki sem |
Toda še preden sem se pogreznil v | spanje | , sem skozi strop zaslišal očeta, ki |
»Pusti otroku | veselje | !« |
zaoralo skozi mojo dušo in skozi moje | telo | . |
cvetje nad njo, naslanja se na črno | deblo | , drži v koščeni roki peščeno uro ter |
in kako bom splezal na tako visoko | drevo | . |
pognati do prve veje in se potegniti na | drevo | . |
spomnim pravljice o bobu, ki je pognal | steblo | do neba, in mladega junaka, ki je plezal |
in v vsej dolini, sem spet zaslišal | klopotanje | svojega klopotca. |
nenadoma zaslišalo zelo glasno, votlo | klopotanje | : |
zavrtijo okrog cvetoče češnje in na vse | grlo | zapojejo: |
preveliki za tako brezglavo in sproščeno | norenje | . |
jeseni svojega življenja vrnil v matično | pristanišče | , kakor je rekel samotni bajti, zidani |
ščitom, na desni roki je imel vtetovirano | srce | in sidro. |
desni roki je imel vtetovirano srce in | sidro | . |
se je s hrbtom naslanjal na raskavo | deblo | in gledal po njivi cvetoče ajde. |
a vendar ima lahko tudi kamen svoje | življenje | ,« je počasi rekel. |
se obrnil, ali pa morda celo odprl | oko | , ki je skrito pod mahom. |
ki je nad njimi kipela naravnost v | nebo | . |
Vsako | poletje | so grmeli gromi in treskale strele. |
druge vrhove, videl je doline, reke, | morje | in mesta ob morju. |
»Vsako živo bitje ima | srce | ,« je rekla orlica. |
V steni sta spletla | gnezdo | in izvalila sta mladiče. |
boš posebno lep, te lahko odpeljejo v | mesto | in te tam vzidajo v zid velike palače |
lahko s tabo pobelijo kako hišo, lahko | pročelje | županove hiše ali pa celo zvonik. |
je macesen rekel, da ga je zadel v | živo | . |
Drugo | popoldne | proti večeru je stari mornar spet šel |
je rekel, da ima tudi njiva verjetno | srce | na levi strani,« je rekla Tinka. |
Pogledal je v | grmovje | in že je v krivini našel opico ali |
so delili tako, da so kmetom jemali | žito | in druge pridelke, pravico pa so po |
»Škoda je leske, saj pravim, da je vsako | leto | manj lešnikov. |
in za vsakršen napredek, je odtlej | življenje | in orodje na gradu nenehno dopolnjeval. |
vsakršen napredek, je odtlej življenje in | orodje | na gradu nenehno dopolnjeval. |
jermenov dal privezati še svinčeno | zrno | . |
Graščaka Bičnjaka, tako | ime | mu je ostalo v zgodovini zaradi truda, |
Vsak dan je prišlo na grajsko | dvorišče | nekaj tlačanov, kakor so bili po vrsti |
Komaj je shodil, že je v | prgišče | lovil sončne žarke in metulje ter jih |
da laže prenaša očetove udarce kakor | stokanje | jetnikov. |
svetle prišle vsak večer, a so vsako | jutro | presunjene ugašale v solzah. |
zraku in padel v njivo med zlato žitno | klasje | . |
Tlačani so sami poželi zlato | klasje | . |
Brezdušne biče in človeško | trpljenje | je spremenil pesnik v lepoto. |
In tudi v spomin na njegovo | trpljenje | cvetijo maki rdeče kot daje njegova |
zdaj temu zdaj onemu maku vzelo rdeče | krilce | . |
Iz daljave se je v toplo | ozračje | dvigal nerazločen hrum in vse je bilo |
prišlo na misel, da sva se podpisala v | pokrivalo | .« |
imela pred seboj javna skladišča za | žito | . |
začimb, češ da bi mu utegnile sežgati | telo | . |
Potem sta povzdignila v | nebo | prednosti znanosti: kaj vse človek |
nekakšno indijsko haljo in razkazal | stanovanje | . |
zaradi vonjav - vprašal, ali sme odpreti | okno | . |
bi več nosil perila, ki je prinašalo | zdravje | . |
zleščena, imela je perkalaste zavese in | pohištvo | iz mahagonija, predvsem pa balkon s |
Bouvard je vtaknil glavo skozi | okence | in prepoznal Pécucheta. |
Bouvardovi spomini so segali na kmečko | dvorišče | na bregu Loire. |